št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
781	UPRS Sklep I U 1553/2019-8	31.12.2019	UP00041360	ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4.	uporabno dovoljenje - priznanje statusa stranskega udeleženca - odločitev procesne narave - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe	V obravnavani zadevi predstavlja izpodbijana odločba, ki odpravlja sklep Upravne enote Ljubljana, Izpostave Center, in priznava zgoraj naštetim osebam lastnost stranskega udeleženca v upravnem postopku, odločitev procesne narave. S to odločbo ni bilo vsebinsko odločeno o nobeni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice. Zato ta odločba ne predstavlja upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1.<br/><br/>Z izpodbijano odločbo postopek odločanja pred pristojnim organom (na podlagi tožničine vloge) v času njene izdaje tudi (še) ni bil končan, zato ta tudi nima samostojnega varstva v upravnem sporu, kot izhaja iz zgoraj citiranega prvega odstavka 5. člena ZUS-1. Tožnica bi lahko v skladu z ZUS-1 ugovarjala priznani pravici stranskega udeleženca v pravnem sredstvu zoper končno odločitev organa, s katero je bil upravni postopek zanjo končan, to pa je bilo - kot izhaja iz tožbenih navedb - z izdajo uporabnega dovoljenja, zoper katerega pa (očitno) ni vložila tožbe.
782	UPRS Sodba I U 1704/2019-39	31.12.2019	UP00041256	ZGO-1 člen 54, 54/2, 54/4. ZUP člen 133, 133/1, 260, 260/1, 260/1-9, 270, 270/1, 270/2.	gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnovitveni razlog - stanje v času odločanja upravnega organa - učinek razveljavitve - pravica graditi	Vrhovno sodišče opozarja, da mora organ ob razveljavitvi gradbenega dovoljenja o zahtevi (ponovno) odločiti. Izrecna zahteva po odločanju na dan izdaje prvotne odločbe pa je določena le v primeru obnove po 1. točki prvega odstavka 260. člena ZUP. Nadalje tudi iz 270. člena ZUP izhaja, da lahko pristojni organ v obnovljenem postopku zbere (tudi) " nove podatke". Če bi toženka dopolnilno gradbeno dovoljenje odpravila, bi ga lahko nadomestila le z odločitvijo, ki bi upoštevala stanje na dan izdaje prvotne odločbe, ker bi nova odločitev nadomeščala odpravljeno odločbo. Ker razveljavitev učinkuje ex nunc, pa je po presoji sodišča potrebno upoštevati trenutek, v katerem se ponovno odloča o zahtevi in tako ni mogoče upoštevati stanja na dan izdaje gradbenega dovoljenja, ampak zgolj stanje na dan odločanja o zahtevi za izdajo novega gradbenega dovoljenja. To pa je dan, ko je toženka izdala izpodbijano odločbo. Na ta dan je stranka z interesom, kot pravilno ugotavlja toženka, izkazala pravico graditi.
783	UPRS Sodba I U 2117/2018-47	31.12.2019	UP00041266	ZGO-1 člen 152, 158, 158/4.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzpostavitev prejšnjega stanja - legalizacija objekta	To, da tožnica gradbenega dovoljenja ni pridobila, ni sporno. Šele v tožbi uveljavlja, da je bil prizidek končan leta 1985, toženka pa ni ugotavljala zakonitosti/nezakonitosti gradnje v času tedaj veljavnih predpisov. S tem tožeča stranka sicer formalno uveljavlja zmotno uporabo predpisa, vendar pa je potrebno upoštevati, da se predpisi vedno uporabljajo glede na ugotovljena dejstva. Da bi organ določena dejstva ugotavljal, pa jih mora stranka zatrjevati. Tožnica v upravnem postopku (in tudi v tožbi) ni postavila ustrezne trditvene podlage, zaradi katere bi toženka opravila presojo, ali je bila gradnja v letu 1984-1985 morda legalna.<br/><br/>V obravnavanem primeru ne gre za odločanje o sami izvršitvi inšpekcijskega ukrepa oziroma o njegovem odlogu, saj je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o inšpekcijskem ukrepu in ne o njegovi prisilni izvršitvi. Zato glede na 3. točko izreka odločbe Ustavnega sodišča (sodna) presoja sorazmernosti izrečenega ukrepa že iz tega razloga ni potrebna. Glede na to sodišče tudi ni presojalo, ali je prizidek v obravnavanem primeru dom oziroma del tožničinega doma.<br/><br/>Z izpodbijano odločbo je za objekt prepovedan promet z njim ali z zemljiščem, na katerem stoji, in tožnica iz tega razloga ne more kupiti nepremičnine parc. št. 1269/15 k.o. ... Četrti odstavek 158. člena ZGO-1 določa, da prepovedi iz prvega odstavka ne veljajo, če so prepovedana dejanja potrebna zaradi izvršitve izrečenih inšpekcijskih ukrepov. Sklenitev kupoprodajne pogodbe za nakup nepremičnine parc. št. 1269/15 k.o. ... pa ni potrebna za izvršitev inšpekcijskega ukrepa odstranitve prizidka. Res je, da je s to prepovedjo poseženo v pravni položaj stranke z interesom JSS ..., saj svojega zemljišča ne more prodajati. Vendar slednja tega ne more uveljavljati v tem upravnem sporu z odgovorom na tožbo in predlaganim zaslišanjem inšpektorice
784	UPRS Sodba I U 616/2018-15	24.12.2019	UP00036860	ZGO-1 člen 74a, 74c. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice (2012) člen 74, 74/9, 74/9-3.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gradnja čebelnjaka - nezahtevni objekt - skladnost gradnje s prostorskim aktom - pomanjkljiva obrazložitev	Iz izpodbijane odločbe ne izhaja vsebinska opredelitev do pogoja iz 3. alinee devetega odstavka 74. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice. Iz obrazložitve odločbe prvostopnega organa izhaja le povzetek sporne določbe, organ druge stopnje pa brez relevantnih dejstev, ki bi zapolnili njegovo trditev, navaja, da je gradnja čebelnjaka predvidena izven poselitvenega območja. Glede na navedeno se izpolnjevanje pogoja iz 3. alinee devetega odstavka 74. člena Odloka ne da preizkusiti.
785	UPRS Sodba in sklep I U 1754/2018-46	19.12.2019	UP00041258	ZDen člen 11, 66, 66/1. ZEN člen 48, 48/4, 48/6, 48/7, 51. ZUP člen 189, 189/1, 189/2, 196, 196/1, 237, 237/2, 237/2-7.	parcelacija - poseben ugotovitveni postopek - postavitev izvedenca - založitev predujma - preizkus odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi	Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba kot obveznega sestavnega dela ne vključuje načrta parcelacije, kot bi ga odločba o denacionalizaciji, s katero je odločeno o vračanju v naravi delov nepremičnin, ki po stanju zemljiškega katastra nimajo parcelnih številk, morala obsegati, skupaj z navedbo, da je ta načrt parcelacije podlaga za vodenje postopka evidentiranja parcelacije pri geodetskem organu, katerega izvedbo zahteva denacionalizacijski organ po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Že navedeno predstavlja razlog za odpravo izpodbijane odločbe – zaradi povezanosti odločitve – v celoti. Ob tem sodišče poudarja, da mora biti nepremičnina, ki se vrača v naravi, v izreku upravne odločbe opredeljena z rezerviranimi parcelnimi številkami na podlagi elaborata parcelacije.<br/><br/>Iz določb ZUP oziroma ZUP/86 izhaja, da odločitev o postavitvi (novega) izvedenca sprejme organ, kar je v predmetnem denacionalizacijskem postopku s sklepom tudi storil. Stranke njegovo postavitev (le) predlagajo. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ tudi ni pojasnil, zakaj po nezaložitvi dela predujma s strani tretjega tožnika o tem ni obvestil prvega tožnika in druge tožnice in zakaj jima ni omogočil, da bi preostali del predujma za izvedenca založila sama, kar bi moral storiti, zato navedeno organu v tožbah upravičeno očitata. Zato sodišče tudi v tem delu izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.Iz citiranih določb ZUP oziroma ZUP/86 izhaja, da odločitev o postavitvi (novega) izvedenca sprejme organ, kar je v predmetnem denacionalizacijskem postopku s sklepom št. 301-3/93-400 z dne 21. 6. 2017 tudi storil. Stranke njegovo postavitev (le) predlagajo. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ tudi ni pojasnil, zakaj po nezaložitvi dela predujma s strani tretjega tožnika o tem ni obvestil prvega tožnika in druge tožnice in zakaj jima ni omogočil, da bi preostali del predujma za izvedenca založila sama, kar bi moral storiti, zato navedeno organu v tožbah upravičeno očitata. Zato sodišče v tem delu izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.
786	UPRS Sklep III U 89/2017-18	16.12.2019	UP00033203	ZGO-1 člen 23. ZUS-1 člen 2, 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-6.	javno dobro - ukinitev javnega dobra - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe	Kadar se status javnega dobra ne odvzame, do spremembe ne pride in je nepremičnina dostopna za (upo)rabo enako kot prej, kar pomeni, da zaradi sklepa, kot je izpodbijani, v pravni interes morebitnih uporabnikov nepremičnine oziroma objekta kot javnega dobra ni poseženo. Pravni položaj iz tega naslova se zaradi izpodbijanega sklepa ne spreminja niti tožniku, ki si ukinitve statusa javnega dobra želi.
787	UPRS Sodba III U 41/2018-9	16.12.2019	UP00033198	ZSZ člen 58, 58/2. ZGO-1 člen 218b. ZDavP-2 člen 404.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče	Tožnik ne more uspeti z ugovorom, da NUSZ ne bi smelo biti odmerjeno, ker zaradi grabna, ki poteka po parcelah, gradnja na njih ni mogoča. Po relevantnih predpisih se namreč tožnikova zemljišča uvrščajo med nezazidana stavbna zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja, ter ni sporno, da je na njih zagotovljena oskrba s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odplak, odvoz odpadkov in dostop na javno cesto. Ob takšnem stanju pa bi prvostopenjski organ, če NUSZ ne bi odmeril, ravnal v nasprotju z veljavnimi predpisi.
788	UPRS Sodba I U 2419/2018-7	12.12.2019	UP00033552	ZGO-1 člen 152.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - investitor - gradnja na tujem svetu	Izpodbijana odločba je izdana na podlagi ugotovitev, ki v zadevi niti niso sporne, saj jim tožnik v tožbi izrecno ne ugovarja, in sicer, da je tožnik 1998 zgradil predmetni objekt, ne da bi si zanj pridobil gradbeno dovoljenje, ki bi ga moral pridobiti, tako po predpisih, veljavnih v času izvedbe gradnje, kot po vseh nadaljnjih predpisih, veljavnih do dneva izdaje odločbe.<br/><br/>Glavni ugovor, ki ga tožnik izpostavlja v tožbi, to je sporno lastništvo zemljišča izvedene gradnje, in sicer tožnik oporeka toženki, da se predmetna gradnja deloma nahaja na zemljišču A.A., za odločitev v tej zadevi ni pravno pomemben, saj je, kot rečeno, edino pravno pomembno dejstvo v postopku, kot je obravnavani, da je investitor zgradil objekt, za katerega bi moral pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga ni pridobil. Drugostopenjski organ je tožniku pravilno pojasnil, da tudi, če bi bilo zemljišče gradnje v celoti v njegovi lasti, to ne bi vplivalo na ugotovitev, da je objekt nelegalno zgrajen.
789	UPRS Sodba I U 1861/2018-10	10.12.2019	UP00032239	ZEN člen 19, 19/3, 19/4, 36.	postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije - strinjanje s potekom predlagane meje - zapisnik mejne obravnave - podpis zapisnika - napake volje	Iz zapisnika mejne obravnave, ki med drugim vsebuje tudi skico poteka predlagane meje po podatkih zemljiškega katastra, ne izhaja, da bi tožnik prerekal potek predlagane meje oziroma da bi pokazal drugačno mejo, kot predlagane, zato grafični prikaz dejanskemu stanju v naravi nedvomno ustreza.<br/><br/>Četudi bi bil izračun površine parcel/e izveden pred ureditvijo meje (za to sicer v ZEN ni podlage) in bi ta izračun pokazal manjšo površino parcele, geodet ne bi mogel meje urediti drugače, kot po podatkih zemljiškega katastra, torej da bi določil koordinate zemljiškokatastrskih točk v naravi tako, da bi izračun površine parcel/e potem bil tak, kot naj bi bil, npr. enak kot pred izvedbo takega postopka. Tožnik zato tudi nima prav, da je bil kršen četrti odstavek 19. člena ZEN, saj je geodet površino parcel (sedaj) 686/8 in 686/9 izračunal na tej podlagi, torej po evidentiranju meje s koordinatami zemljiškokatastrskih točk.
790	UPRS Sodba I U 1785/2018-34	10.12.2019	UP00037050	ZEN člen 29, 35, 36, 37, 51. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 7, 10. ZUP člen 130.	evidentiranje urejene meje - parcelacija - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - strinjanje s potekom predlagane meje - napake volje - združitev postopka	Iz zapisnika izhaja, da se je tožnica mejne obravnav udeležila in zapisnik podpisala, kar tudi sama potrjuje z navedbo, da je vse podpisala. Pri tem sicer tudi navaja, da je neuka, neizkušena, zmedena sledila le predstavniku občine, vendar s tem ne more uspešno izpodbiti pravilnosti izvedenega postopka. Kot je tožnici pojasnil že organ, napake volje pri izjavljanju volje o poteku predlagane meje v pritožbi ali v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati, lahko pa jo stranka uveljavlja v pravdnem postopku (36. člen ZEN). To pomeni, da če tožnica s podpisi zapisnika na mejni obravnavi takrat ni izkazala svoje prave volje (iz razlogov na njeni strani), torej, da se z potekom mejne obravnave in ugotovitvami, ki izhajajo iz njene oprave, ni strinjala, lahko to uveljavlja pred sodiščem civilne pristojnosti v pravdnem postopku. Iz zapisnika o mejni obravnavi tudi ne izhaja, da bi tožnica imela kakšne pripombe na potek mejne obravnave, konkretno, da bi izjavila, da kamnitega mejnika na z.k. točki 2840 ni več. Enako tudi ne gre slediti tožničini trditvi, da geometer na mejni obravnavi strankam ni pokazal meje po podatkih zemljiškega katastra in da jih ni opozoril na stopnjo natančnosti katastrskih podatkov, saj iz zapisnika (ki so ga podpisale vse stranke, torej - kot že povedano - tudi tožnica) izhaja ravno nasprotno.
791	UPRS Sodba III U 311/2018-10	6.12.2019	UP00033027	ZAID člen 13, 13/1, 13/1-4.	inženirska zbornica slovenije - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - sprememba vpisa - napačna uporaba materialnega prava	Tožena stranka svojo odločitev, da tožnik nima pravice biti vpisan v Imenik vodij del in Imenik pooblaščenih inženirjev kot vodja del oziroma nadzorni inženir za zahtevne objekte, utemeljuje s povsem drugačnimi razlogi, kot jih dopušča določba 4. točke prvega odstavka 13. člena ZAID, na katero je odločitev oprla, saj izhaja iz določb 55. člena ZAID, 77. in 86. člena ZGO-1 ter 120. člena GZ. Zato je glede na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabila materialno pravo.
792	UPRS Sodba I U 1364/2018-18	3.12.2019	UP00032238	ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-5.5.3, 50, 50/6, 54, 66, 66/3, 66/4.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - komunalna opremljenost zemljišč	Objekta na neobstoječo komunalno opremo ni mogoče priključiti, ker ta komunalna oprema še ni zgrajena, niti ni načrtovana (ni sprejetega programa opremljanja) in se zato zemljišča smatrajo za komunalno neopremljena.<br/><br/>ZGO-1 izrecno ureja situacijo, kot je tožničina, in v takem primeru vsaj načeloma omogoča izdajo gradbenega dovoljenja tudi, če je komunalna oskrba zagotovljena „na način, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike“ oziroma „izkazuje zadnje stanje gradbene tehnike“, in to celo v primeru, če prostorski akt zahteva obvezno priključitev objekta na komunalno opremo, ki še ni zgrajena.
793	UPRS Sodba IV U 80/2017-11	3.12.2019	UP00044470	ZEN člen 62, 62/1, 62/2, 62/3, 64, 64/1.	evidentiranje parcel v zemljiškem katastru - evidentiranje zemljišča pod stavbo - elaborat za vpis stavbe	Ob nespornem podatku, da stavba leži na samostojni zemljiški parceli, ter podatku, da je predlog za postopek evidentiranja zemljišča pod stavbo vložila upravičena oseba iz 64. člena ZEN, sodišče pritrjuje toženi stranki in prvostopenjskemu organu, da je postopek evidentiranja zemljišča pod stavbo potekal v skladu z določbami ZEN.
794	UPRS Sodba I U 682/2018-16	28.11.2019	UP00034072	ZGO-1 člen 197, 197/4.	uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - izdaja potrdila	Tožnika tako kot v običajnem postopku izdaje uporabnega dovoljenja tudi v obravnavanem postopku izdaje potrdila na podlagi 3. točke prvega odstavka 197. člena ZGO-1 ne moreta uveljavljati varstva vseh tistih pravic, katerih varstvo jima sicer mora biti zagotovljeno v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, temveč samo tistih pravic, ki se nanašajo neposredno na pogoje za uporabo objekta, ki se sicer preizkušajo v postopku izdaje uporabnega dovoljenja.
795	UPRS Sodba I U 713/2018-16	28.11.2019	UP00041253	ZLet člen 88. ZPNačrt člen 83, 83/1.	gradbeno dovoljenje - obveznost plačila komunalnega prispevka - letališče	Toženka je tožnici poslala Vodilno mapo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, iz katere izhaja, da gre za PGD za gradnjo oziroma rekonstrukcijo letališke ploščadi (ploščadi za parkiranje letal na letališču ...) z navedbo konkretne parcele, na kateri bo izvedena predmetna gradnja ter z navedbo, da je k PDG priloženo tudi Predhodno soglasje Agencije za civilno letalstvo, iz obrazložitve katerega jasno izhaja, da se ploščad skladno z 88. členom ZLet uvršča med letališko infrastrukturo. Glede na takšno vsebino priloge, ki jo je toženka poslala tožnici, je po presoji sodišča kljub temu, da v samem dopisu ni izrecno navedla svojega pravnega naziranja s tem v zvezi, zadostila zahtevi po izjasnitvi stranske udeleženke (tožnice v tem upravnem sporu) v upravnem postopku.
796	UPRS Sodba I U 1365/2018-12	21.11.2019	UP00034066	ZGO-1 člen 50, 50/6.	izdaja soglasja - pogoji za izdajo soglasja - javna infrastruktura - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo	Objekta na neobstoječo infrastrukturo ni mogoče priključiti.
797	UPRS Sodba I U 1406/2017-43	21.11.2019	UP00032169	ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 18.	pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - statična stabilnost objekta	Glede na spisno dokumentacijo je ugovor ogrožene statične stabilnosti stanovanjske hiše tožnica uveljavljala v teku celotnega postopka, in ga opirala na predložena mnenja strokovnjakov gradbene stroke. Obravnava navedenega ugovora sodi v okvir preizkusa, ki ga pristojni organ mora opraviti v okviru preveritve izpolnjenosti pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, in sicer pogoja skladnosti projekta s prostorskim aktom (1. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1), konkretno s šesto alinejo sedmega odstavka, točka a) 13. člena OPN MOL ID, po kateri se obstoječi objekt lahko odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta zgradi nov objekt, če s tem ni ogrožena statična stabilnost sosednjih objektov.
798	UPRS Sodba III U 64/2018-8	21.11.2019	UP00033040	ZGO-1 člen 152. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - načelo zaslišanja - bistvena kršitev določb postopka	V obravnavani zadevi je gradbeni inšpektor dejstva, na katera je oprl svojo odločitev, ugotavljal z izvajanjem dokazov, in sicer z ogledom in pridobitvijo podatkov o spornih gradnjah, to pa pomeni, da ni odločal v skrajšanem ugotovitvenem postopku, pač pa v rednem ugotovitvenem postopku, s tem pa bi moral dati tožeči stranki kot inšpekcijski zavezanki možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ker ji ta možnost ni bila dana, sodišče zaključuje, da je v zadevi podana bistvena kršitev pravil postopka.
799	UPRS Sodba I U 549/2018-17	21.11.2019	UP00034073	ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7, 2/1-7.1, 2/1-7.2, 66.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - novogradnja - rekonstrukcija	Besedilo ZGO-1 ne daje neposrednega odgovora na vprašanje, kje je meja med rekonstrukcijo in novogradnjo, zato je treba odgovor poiskati v vsaki zadevi posebej. Pojasnilo je še, da je upravnosodna praksa enotna, da je rekonstrukcijo smiselno mogoče izvesti le na obstoječem objektu, saj rekonstrukcija objekta, ki ga ni več, ni mogoča, zato se je v podobnih zadevah oprla na ugotovitve, ali predmetni objekt brez odstranjenih oziroma nadomeščenih konstrukcijskih elementov sploh še lahko pomeni tako vrsto objekta.
800	UPRS Sodba I U 1210/2018-17	14.11.2019	UP00036843	ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.1, 3, 3/3.	ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - ograja - enostaven objekt - odmik od parcelne meje - soglasje - odstranitev objekta - ustavitev gradnje	Kakršno koli ograjo tik ob javni površini oziroma v odmiku, manjšem od 1,5 m, je mogoče bilo legalno postaviti le na podlagi gradbenega dovoljenja, brez gradbenega dovoljenja pa, če je izpolnjevala pogoje za enostaven objekt in s soglasjem organa Mestne uprave, pristojnega za promet.