št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
821	UPRS Sodba I U 26/2016-38	2.10.2019	UP00033791	ZDIJZ člen 6, 6/1. URS člen 39, 154. ZBan-2 člen 15, 15/4, 404. ZGO-1 člen 39, 39/3. ZUP člen 3, 4, 5, 214, 237, 237/2, 237/2-7.	dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - specialni predpis - nadzor nad bankami - obrazložitev odločbe - uporaba prava EU	Zakonodajalec očitno ni imel namena, da bi ZDIJZ razveljavil nekatere določbe področnega zakona ZBan-2. V tem smislu je treba tudi šteti, da ustavno določilo iz drugega odstavka 39. člena Ustave v delu, ki pravi /…/"razen v primerih, ki jih določa zakon" /…/, pomeni primere, ki so določeni s krovnim zakonom (ZDIJZ) in morebiti tudi s področnimi zakoni. V takih primerih je treba iskati takšno razlago razmerja med ZDIJZ in področnim zakonom, da je pravni red v čim večji meri notranje povezana in usklajena celota ter da je uporaba določb predvidljiva.<br/><br/>Vendar pa zaradi nepravilne uporabe prava - to je razmerja med področnim zakonom (ZBan-2) in ZDIJZ toženka v času izdaje odločbe ni ugotavljala, kar je sicer bilo ključno nerazjasnjeno dejstvo v tej zadevi, ali je bil skladno s 404. členom ZBan-2 postopek nadzora tožnice nad bankama X in Y v zvezi s kreditiranjem fizičnih oseb v CHF v času odločanja toženke že končan ali ne, od česar je odvisno nadaljnje presojanje pogojev za dostop do informacije javnega značaja.<br/><br/>Toženka se očitno s temeljnim vprašanjem, ali sta prvostopenjski organ s prvostopenjskim aktom in toženka z izpodbijanim aktom izvajala pravo EU, ni ustrezno ukvarjala v izpodbijanem aktu. Iz ZBan-2 namreč izhaja, četudi to ni odločilno za odgovor na predmetno vprašanje, da ZBan-2 implementira več direktiv in uredb EU. Če toženka (in pred njo prvostopenjski organ) izvajata pravo EU, potem je treba paziti, da je interpretacija in uporaba ZDIJZ skladna z relevantnim sekundarnim pravom EU.
822	UPRS Sodba IV U 98/2017-11	1.10.2019	UP00042624	ZEN člen 37, 37/1, 38, 38/2. ZUP člen 73, 73/2.	postopek evidentiranja meje - postopek ureditve meje - ustna obravnava - opravičilo izostanka - neopravičen izostanek - domneva o strinjanju s predlaganim potekom meje	Upravni organ je na podlagi drugega odstavka 73. člena ZUP pravilno zahteval predložitev dokazil, ki se nanašajo na uveljavljani razlog (bolezen) opravičila za izostanek z ustne obravnave in brez dokazila opravičila ni priznal.
823	UPRS Sodba I U 1494/2018-8	1.10.2019	UP00032250	ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.1, 152, 153. ZIN člen 7, 7/2.	inšpekcijski postopek - nelegalna gradnja - skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem - gradnja brez gradbenega dovoljenja	Ker uskladitev obravnavane gradnje z gradbenim dovoljenjem ni možna, saj je neskladen cel objekt (zaradi napačne lokacije), za podporni zid pa gradbeno dovoljenje tožniku niti ni bilo izdano, je organ pravilno izrekel ukrep po 152. členu ZGO-1 (ki se izreče v primeru nelegalne gradnje) in ne na podlagi 153. členu ZGO-1 (ta pa v primeru neskladne gradnje).
824	UPRS Sodba I U 949/2017-13	19.9.2019	UP00032246	ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-1. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1.6. ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-4. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 2, 2/3, 2/6, 2/15, 3, 6, 10, 12, 12/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.	inšpekcijski postopek - obveznost priključitve na javni vodovod - oskrba s pitno vodo - priključek stavbe na javni vodovod - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka	Priključek se od komunalne opreme (tudi sekundarne vodovodne infrastrukture) razlikuje glede temeljne funkcije. Funkcija priključka je namenjena zgolj koristi posameznega objekta, medtem ko javna infrastruktura služi izvajanju javne službe in je v tem smislu v javno korist kot jo opredeljujejo predpisi, ki urejajo posamezno (lokalno, gospodarsko) javno službo.
825	UPRS Sodba III U 96/2018-11	19.9.2019	UP00030518	ZGO-1 člen 137.	inženirska zbornica slovenije - disciplinski postopek	Disciplinski postopek zoper člana IZS ni kazenski postopek, zato postopkovnih pravil disciplinskega postopka ne gre enačiti s pravili kazenskega postopka. Disciplinski postopek določa Disciplinski pravilnik, smiselno pa se uporabljajo tudi določbe ZUP, kolikor s pravilnikom ni določeno drugače. Sodišče ugotavlja, da je toženka v obravnavanem primeru spoštovala pravila tako določenega postopka in tožnici ni kršila pravic, tako kot zatrjuje v tožbi.
826	UPRS Sodba I U 1877/2017-17	19.9.2019	UP00032251	ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-3, 152, 158.. ZGO člen 3, 3/1, 7. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rekonstrukcija - tožbena novota	Glede na to, da med strankama niti ni sporno, da za predmetne posege ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, je gradbena inšpektorica upravičeno izrekla inšpekcijski ukrep (sanacijo objekta) pri nelegalni gradnji. V času izdaje izpodbijane prvostopenjske odločbe veljavni ZGO-1 namreč v prvem odstavku 3. člena med drugim določa, da se rekonstrukcija objekta, za kar je šlo v obravnavani zadevi, lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
827	UPRS Sodba III U 278/2017-16	19.9.2019	UP00031416	ZGO-1 člen 47, 47/1.	disciplinski ukrep zaps - odgovorni vodja projekta - odgovornost za kršitev	V disciplinskem postopku je bilo pravilno ugotovljeno, da je tožnik kriv, da je izvršil znake težje disciplinske kršitve, ker je kot odgovorni vodja projekta ter kot odgovorni projektant arhitekture izdelal PGD dokumentacijo, pri čemer je neresnično in zavajajoče tolmačil prostorske akte, saj ni upošteval določil višinskega gabarita (K)+P+1. Objekt, ki ga je projektiral tožnik, je po prepričljivih ugotovitvah prvo- in drugostopenjskega disciplinskega organa namreč dejansko etažnosti K+P+1+M.
828	UPRS Sodba I U 2445/2017-20	17.9.2019	UP00032409	ZGO-1 člen 62, 62-4.	izdaja gradbenega dovoljenja - občina kot stranka v postopku - stvarna legitimacija - udeleženec v postopku	Občina kot udeleženka v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj na podlagi četrtega odstavka 62. člena ZGO-1 nima (z zakonom določene) stvarne legitimacije „skrbnika“ javnega interesa v teh postopkih. Pri občini gre za sui generis udeleženca postopka za izdajo gradbenega dovoljenja brez z zakonom jasno določene vloge. To lahko pomeni le, da je vlogo občine treba omejiti, v povezavi z uporabo oziroma izvrševanjem prostorskih aktov v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, na opozarjanje na pravilno uporabo prostorskih aktov. Na tako vlogo občine kaže tudi nova zakonska ureditev, saj v zdaj veljavnem Gradbenem zakonu občina, na območju katere leži nameravana gradnja, ni več določena kot udeleženka postopka za izdajo gradbenega dovoljenja.
829	UPRS Sodba I U 1296/2018-9	17.9.2019	UP00032247	ZGO-1 člen 156a, 156a/1. ZIN člen 7, 7/2. ZUS-1 člen 52.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odlog izvršbe - tožbena novota	Inšpektor pri izbiri ukrepov ob upoštevanje teže kršitve izreče ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. To načelo pa je mogoče razumeti le tako, da je taka izbira možna le med tistimi ukrepi, ki jih materialni predpis določa za posamezno kršitev in torej ukrepov ne sme izrekati arbitrarno in po prosti presoji ter mimo materialnega predpisa. Za nelegalno gradnjo materialni predpis, torej ZGO-1, določa en sam ukrep, to je ustavitev gradnje ter njeno odstranitev, kar pomeni, da inšpektor tožniku ni mogel izreči drugačnega ukrepa, kot je s tem predpisom določen in kot je bil tožniku tudi materialnopravno pravilno (in pravnomočno) izrečen.<br/><br/>Tožnikova pravica do lastninske pravice ni absolutna v smislu kot to meni tožnik (in sicer, da ima pravico graditi na svoji zemlji), temveč je način pridobivanja in uživanja lastnine (tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija) določen z zakonom.<br/><br/>tožnik z navedbami o uporabi prizidka za delo ni uspel izkazati, da bi izvršitev odrejenega ukrepa ogrozilo njegovo pravico do spoštovanja doma, tožbeno navedbo, da gre za del doma, pa sodišče zavrača kot nedopustno tožbeno novoto.
830	UPRS Sodba I U 1203/2018-8	10.9.2019	UP00032476	ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12, 2/1-12.1, 3a, 152. ZIN člen 7. ZUS-1 člen 52.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja- nelegalna gradnja - neskladna gradnja - rok za izvršitev odločbe - tožbena novota	Uskladitev obravnavane gradnje s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem ni možna, ker ne gre za neskladje zgolj v določenih delih objekta, temveč je neskladen cel objekt. Organ je namreč ugotovil, da bi bila za uskladitev potrebna odstranitev celotnega objekta (od temeljev do strehe objekta) in (ponovna) gradnja objekta cca 10 m južneje od sedanje lokacije v dimenzijah, kot izhajajo iz gradbenega dovoljenja. Zato je pravilno zaključil, da gre za nelegalno gradnjo.<br/><br/>Inšpektor pri izbiri ukrepov ob upoštevanje teže kršitve izreče ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. To načelo je mogoče razumeti le tako, da je taka izbira možna le med tistimi ukrepi, ki jih materialni predpis določa za posamezno kršitev in torej ukrepov ne sme izrekati arbitrarno in po prosti presoji ter mimo materialnega predpisa. Za nelegalno gradnjo materialni predpis, torej ZGO-1, določa en sam ukrep, to je ustavitev gradnje ter njeno odstranitev, kar pomeni, da inšpektor tožniku ni mogel izreči drugačnega ukrepa, kot je s tem predpisom določen.
831	UPRS Sodba II U 201/2017-9	4.9.2019	UP00027787	ZUS-1 člen 64.	projektna dokumentacija - soglasje - prizidek k zgradbi - odmik objekta od parcelne meje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje	Območje nameravane gradnje je sorazmerno gosto poseljeno. Želeni prizidek bi stal ob že v skladu z gradbenim dovoljenjem postavljenim objektom vzdolž javne ceste z že obstoječim objektom v gradbeni liniji.
832	UPRS Sodba II U 29/2017-23	4.9.2019	UP00027780	ZGPro-1 člen 6. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-2, 3, 3a, 12.	ukrep gradbenega inšpektorja - začasna gradnja - objekt - postavitev šotora - gradbeno dovoljenje - nelegalna gradnja	Prefabrikat je lahko enostaven objekt, če je celoten objekt prefabrikat, torej dobavljen kot celota skupaj z ločenimi elementi, prekrivno membrano in sidrnimi koli. Elementi predizdelani in sestavljeni kot celota, morajo biti preverjeni že v procesu izdelave v tovarni, gre za preverjene in certificirane proizvode, glede katerih država ne sme predpisovati ponovnih preverjanj glede bistvenih zahtev.
833	UPRS Sodba I U 1753/2018-19	3.9.2019	UP00032515	ZGO-1 člen 56, 56/1, 56/1-3, 66, 66/1, 66/1-6. SPZ člen 217.	gradbeno dovoljenje - pravica graditi - legalizacija - komunalni priključki - priposestvovanje	ZGO-1 ne vsebuje posebnih določb za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte, ki so bili zgrajeni brez njega, tj. za legalizacijo že izvedenih gradenj. Po ZGO-1 torej legalizacija objekta v smislu gradbenih predpisov ne pomeni drugega kot izdajo gradbenega dovoljenja pod enakimi pogoji, ki jih predpisi določajo za gradnjo šele načrtovanega objekta. Tožnika se neutemeljeno sklicujeta, da so v primeru, ko je komunalna infrastruktura že položena in objekt nanjo priključen, pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja drugačni in da je potrebno upoštevati zatečeno stanje, ker ne pride do prekopa, razkopa, niti drugih del na zemljišču. Tega ZGO-1 v 66. členu, na katerega se sklicujeta, pa tudi v nobeni drugi določbi ne določa. Čeprav objekt že stoji, za izdajo gradbenega dovoljenja za tak objekt veljajo vse določbe, ki so predpisane za nove objekte. Med njimi je tudi pogoj, da mora imeti investitor pravico graditi tako objekt kot tudi komunalne priključke.
834	UPRS Sodba I U 2064/2018-105	3.9.2019	UP00032513	ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1.1.1, 2/1-1.1.3, 2/1-1.1.4.	gradbeno dovoljenje - prostorski akt - skladnost projekta s prostorskim aktom - vkopana klet - nezakonitost prostorskega akta - exceptio illegalis	Tožnik na podlagi ZN ni pridobil nobene pravice niti upravičenega pričakovanja, da bo lahko na njegovi podlagi gradil (kadarkoli) v prihodnosti in pod pogoji, kot izhajajo iz tega akta. Tožnik je lahko zaupal v veljavno pravo, saj mu je moralo biti znano, da bo moral za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolnjevati (tudi in predvsem) tiste pogoje, ki jih bo določal v času vložitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja relevanten zakon, in ne zgolj prostorski akt. Načelo pravne države pa ne zahteva, da so ti pogoji ves čas enaki, kot tudi ne preprečuje spreminjanja samih prostorskih aktov, in celo ne onemogoča spremembe zazidljivih zemljišč v nezazidljiva, če so za to podani zakonski pogoji.<br/><br/>Tožnik se ni mogel upravičeno zanašati, da mu obstoječa določila jamčijo gradnjo, po kateri se bo klet objekta nahajala na nadmorski višini 2,2 metra in s tem glede na konfiguracijo terena v celoti nad zemeljskim površjem.
835	UPRS Sklep I U 1368/2018-7	3.9.2019	UP00032500	ZGO-1 člen 3, 3/1, 152, 158. GZ člen 106, 106/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradbeno dovoljenje - rekonstrukcija - sklep o ustavitvi postopka - pravni interes	Čeprav je bil tožniku inšpekcijski ukrep že izrečen in s sklepom o ustavitvi inšpekcijskega postopka izpodbijana odločba ni bila izrecno odpravljena ali razveljavljena, po presoji sodišča ne posega (več) v tožnikovo pravico ali njegovo na zakon oprto osebno korist. Iz same narave inšpekcijskega postopka, kot tudi iz izreka izpodbijane odločbe, namreč izhaja, da inšpekcijski postopek ni zaključen že z izdajo odločbe, ki inšpekcijskemu zavezancu nalaga ustavitev del in odstranitev (dela) objekta (izvršilni naslov), ampak z zavezančevo izvršitvijo naloženega ukrepa, ki izhaja iz izvršilnega naslova, v konkretnem primeru z odstranitvijo dela objekta. Šele, če zavezanec naložene obveznosti ne izvrši, se uvede postopek izvršbe. Odločitev inšpektorja o ustavitvi inšpekcijskega postopka po presoji sodišča ni zgolj procesni sklep, ampak vsebuje ugotovitev, da nezakonitega stanja, ki je bilo ugotovljeno z inšpekcijsko odločbo, ni več in tako na podlagi te odločbe oziroma tega izvršilnega naslova, ni mogoče uvesti postopka prisilne izvršbe. Glede na to si tožnik z uspehom v tem upravnem sporu, tj. z odpravo izpodbijane odločbe ne more izboljšati svojega pravnega položaja, kar pomeni, da ni izkazal pravnega interesa za nadaljevanje tega upravnega spora.
836	UPRS Sodba I U 1750/2017-17	29.8.2019	UP00031349	ZGO-1 člen 218b, 218b/4, 218b/5, 218b/5-1.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - namembnost zemljišč - nezazidana stavbna zemljišča - neizčrpanost pritožbe	Namembnost zemljišč za gradnjo, opredeljena v ustreznem prostorskem aktu, je temeljni zakonski pogoj za določitev zemljišč kot nezazidanih stavbnih zemljišč. Opredelitev nezazidanih stavbnih zemljišč je predmet prostorskih aktov (občine), ki so materialnopravni predpisi, na katere je organ pri odločanju vezan; ugotavljanje, katera zemljišča so nezazidana stavbna zemljišča, tako ne more biti predmet ugotavljanja dejanskega stanja.<br/><br/>Tožnik je zoper odmerno odločbo vložil (pravočasno) pritožbo, ni pa v njej zatrjeval zastaranja terjatve, zato ni izpolnjena predpostavka materialne izčrpanosti pritožbe v smislu določbe prvega odstavka 6. člena ZUS-1.
837	UPRS Sodba II U 179/2017-52	28.8.2019	UP00026714	ZGO člen 2, 2/1, 2/1-7.2, 2/1-10.	rekonstrukcija ali novogradnja - gradbeno dovoljenje - vzdrževanje objekta - inšpekcijski ukrep	Iz zakonskih določb izhaja, da se investicijska vzdrževalna dela ločijo od rekonstrukcije objekta v tem, da se z njimi ne sme posegati v konstrukcijo objekta. Zakon izjem glede obvezne pridobitve gradbenega dovoljenja v primeru rekonstrukcije objekta, ne določa.
838	UPRS Sodba I U 637/2019-68	22.8.2019	UP00031366	ZUP člen 43, 129, 129/1, 129/1-4, 135, 279, 279/1, 279/1-4. GZ člen 106. ZVO-1 člen 54, 54/2, 54/2-6, 64, 64/2.	okoljevarstveno soglasje - stranski udeleženci v postopku - relativna bistvena kršitev določb postopka	Upravni organ je z vročitvijo nepodpisane odločbe zagrešil postopkovno kršitev, ki pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve, saj jo je z naknadno vročitvijo podpisanega izvoda drugostopenjske odločbe odpravil (t. i. relativna kršitev pravil postopka).<br/><br/>Z umikom strankine zahteve za izdajo okoljevarstvenega soglasja pravice stranskih udeležencev z nasprotnim interesom niso v ničemer prizadete. Do posega v pravni položaj teh oseb bi lahko prišlo šele v primeru izdaje upravne odločbe, to pa se pri umiku zahteve ne bo zgodilo. Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožnikov na stanje negotovosti, ker o posegu v njihove pravice ni bila izdana pravnomočna odločba, saj bi bila odločba, izdana v umaknjeni zahtevi, pa stranka tudi pozneje ne bi nanjo pristala, nična.<br/><br/>Ker iz določb ZVO-1 ne izhaja, da je postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja mogoče začeti tudi po uradni dolžnosti,8 tožniki niso upravičeni zahtevati, naj se postopek, uveden na zahtevo prizadete stranke, ki jo je umaknila, nadaljuje.
839	UPRS Sodba I U 230/2018-8	22.8.2019	UP00031002	ZEN člen 39, 39/6.	ureditev meje - evidentiranje urejene meje - postopek za določitev meje - sodna in upravna pristojnost	Sodna ureditev meje v danem primeru narekuje ustavitev upravnega postopka, torej procesno (to je nevsebinsko) odločitev, zato tožnik ne more uspeti z razlogi, s katerimi izraža nestrinjanje z ureditvijo meje.
840	UPRS Sodba II U 430/2017-14	21.8.2019	UP00026803	ZGO-1 člen 3, 197. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 7.	javni razpis - nepovratna finančna spodbuda - toplotna postaja - toplotna izolacija fasade - uporabno dovoljenje	Iz strokovnega mnenja o izvedenih obnovitvenih delih družbe izhaja, da so po mnenju strokovnjakov obravnavana dela, dovoljene spremembe gabaritov. Gradbeno dovoljenje za takšno sanacijo ni potrebno, saj gre za investicijsko vzdrževalna dela.