št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
121	UPRS Sodba IV U 166/2021-19	10.5.2024	UP00082267	ZUS-1 člen 20, 20/3, 52. ZGO-1 člen 218, 218/2, 218/3. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Velenje (2012) člen 3, 4.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - zazidano stavbno zemljišče - gradnja objekta - odstranitev objekta - nedovoljen dokaz	Za postopek odmere NUSZ ni pomembno, ali je izvedena gradnja po gradbenih predpisih, ki kot gradnjo štejejo tako odstranitev objekta kot novogradnjo, temveč ali se je (na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja) začelo z gradnjo stavbe. Razlikovanje med zazidanim in nenazidanim zemljščem namreč temelji ravno na tem, ali se na stavbnem zemljišču nahaja stavba ali ne. Izjema je zemljišče, na katerem se je gradnja stavbe šele začela; tudi to zemljišče se uvršča med zazidana stavbna zemljišča. Zato začetek gradnje stavbe lahko pomeni le začetek novogradnje, nikakor pa ne (že) odstranitev objekta, ki se po gradbenih predpisih prav tako šteje za gradnjo.
122	UPRS Sodba III U 120/2020-8	25.4.2024	UP00077126	ZAID člen 5, 5/1, 5/2, 5/3 5/4, 55, 55/1, 55/2.	Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - pooblaščeni inženir - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - opravljanje poklica - upokojitev - mirovanje poklicnega naziva pooblaščenega inženirja - začasno in občasno delo	Sodišče se strinja s stališčem obeh upravnih organov, da tožnik ob nesporni ugotovitvi, da je polno upokojen, ni zadostil pogoju o stalnem in trajnem opravljanju poklicnih nalog pooblaščenega inženirja. Že definicija upokojitve pomeni, da gre za zaključitev dela ali kariere zaradi dosežene starosti ali delovne dobe za upokojitev. Povedano drugače: oseba, ki se upokoji, ne opravlja več svojih poklicnih nalog "stalno" in "trajno", zato sklicevanje na določbe ZUTD o upravičenosti upokojencev do opravljanja začasnega in občasnega dela ne more vplivati na odločitev
123	UPRS Sodba I U 1220/2021-15	25.4.2024	UP00078637	ZUT člen 4, 4/3,. ZUS-1 člen 6, 6/2. ZUreP-2 člen 260.	upravna taksa - potrdilo o namenski rabi zemljišča - diskrecijska pravica - pravna podlaga	Niti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja določba zakona oziroma predpisa lokalne skupnosti, ki toženi stranki daje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku. Ker obrazložitev odločb ne vsebuje navedbe določb, na katere se opirata (4. točka prvega odstavka 214. člena ZUP), sodišče ne more preizkusiti ali je tožena stranka diskrecijsko pravico uporabila znotraj meja in skladno z namenom pooblastila, ki naj bi ji ga podelil zakon (tretji odstavek 40. člena12 Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), posledično pa tudi ne tožnikovih navedb o arbitrarnosti in samovoljnosti tožene stranke pri uporabi prostega preudarka.
124	UPRS Sodba I U 1521/2020-15	24.4.2024	UP00081031	GZ člen 117. ZTNP-1 člen 13, 13/1, 13/1-19.	legalizacija - gradbeno dovoljenje - objekt daljšega obstoja - sprememba obsega objekta daljšega obstoja	Tudi če bi bilo v konkretni zadevi predmetni objekt (stavbi št. 409 in 1296) treba obravnavati kot enovit objekt (čemur tožnik sicer nasprotuje), 117. člen GZ ne nasprotuje temu, da bi bilo mogoče legalizirati zgolj del tega objekta (tj. stavbo 409), kot je tožnik sicer tudi zahteval.
125	UPRS Sodba IV U 191/2021-32	24.4.2024	UP00082808	ZUreP-2 člen 217, 218, 220, 226. Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) člen 11, 29. GZ člen 67.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - gradbeno dovoljenje - sprememba gradbenega dovoljenja - nezahteven objekt	Do odmere komunalnega prispevka med drugim pride zaradi naknadne priključitve objekta na obstoječo komunalno opremo, za kar gre v konkretnem primeru.<br/><br/>Tožničin nezahteven objekt se lahko priljuči na javni vodovod šele po izgradnji sistema odvodnjavanja in čiščenja odpadne vode v skladu z zahtevami veljavne zakonodaje ta tovstne objektne reje živali. Objekt se ne more priključiti na javni vodovod, preden se ne uredi pozicija odvodnjavanja in čoščenja odpadne vode.<br/><br/>Pozicija odvodnjavanja in čiščenja mora biti razvidna iz gradbenega dovoljenja, ki ga tožnica ni uskladila oziroma dopolnila. Ker gre za večje dostopanje od gradbenega dovoljenja, bi se moralo pridobiti spremenjeno gradbeno dovoljenje.
126	UPRS Sodba III U 266/2020-12	24.4.2024	UP00080618	ZGO-1 člen 146, 146/1, 152, 153. ZUP člen 144, 144/1, 214, 237, 237/2-7, 237/2-3.	ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijska odločba - nelegalna gradnja - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka	Če je objekt zgrajen na način, ki ne dopušča uskladitve s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja, ne gre več za neskladno gradnjo, pač pa za nelegalno zgrajen objekt in lahko zato inšpektor izreče ukrepe po 152. členu ZGO-1. Tako je tudi stališče sodne prakse (primeroma, sodba Vrhovnega sodišča Rs, št. X Ips 186, 2012, sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1744/2013, I U 192/29012, I U 570/2015 in I U 43/2016). Vendar tožena stranka svojega stališča ni utemeljila tako, da bi ga bilo mogoče preizkusiti in zato sodišče tudi ni moglo preizkusiti, ali je svojo odločitev pravilno oprla na določbo 152. člena ZGO-1. Tožena stranka bi morala pojasniti, zakaj uskladitev na način, da bi se odstranili le deli objekta, kot je to zahtevala v predhodnih odločitvah, sedaj ni več upravičena oziroma kako bi odstranitev teh delov objekta vplivala na objekt kot celoto. Nepojasnjeno pa ostaja tudi, kako je gradbeni inšpektor ugotavljal etažnost objekta in kako njegove dimenzije, saj govori o grobi oceni odstopanja, brez pojasnila o tem, kako je bilo to odstopanje ugotovljeno - izmerjeno.
127	UPRS Sodba II U 45/2022-10	24.4.2024	UP00077490	ZUP člen 43. ZGO-1 člen 47a.	gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - pravni interes - ugovori stranskega udeleženca	Svoje pomisleke glede varnosti objekta zaradi možnega udara strele, na katere upravna organa v upravnem postopku nista odgovorila, tožnik ponavlja tudi v tožbi, v kateri očita, da iz gradbenega dovoljenja ni razvidno, kako je urejena varnost objekta z vidika njegove ozemljitve v primeru udara strele in nastanka statične elektrike. Z omenjenim ugovorom tožnik varuje svoj interes oziroma lastninsko pravico na zemljišču, ki se nahaja v neposredni bližini objekta, za katerega je bilo investitorjema izdano gradbeno dovoljenje, saj smiselno opozarja na to, da bi lahko imel objekt glede na svoje značilnosti (železno konstrukcijo) in oddaljenost od zemljišča tožnika (1,5 metra od parcelne meje) v primeru udara strele vpliv na požarno varnost objektov v lasti tožnika.<br/><br/>Zahteva tretjega odstavka 90. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Gorišnica, ki določa, naj likovna podoba nezahtevnih objektov izhaja iz krajevno tradicionalnih značilnosti, ne varuje zgolj javnega pač pa tudi zasebni interes lastnikov sosednjih zemljišč (skladnost zunanjega izgleda objektov).
128	UPRS Sodba in sklep II U 212/2020-42	23.4.2024	UP00077497	ZEN člen 26, 28.	ureditev meje - mejna obravnava - stranka v postopku	Ker se parcela dotika druge parcele na daljici, ki se začne na stiku s parcelo, ki je v lasti tožeče stranke, bi morala biti tožeča stranka kot lastnica parcele, katere meja se ureja, v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZEN v tem delu pritegnjena v postopek.
129	UPRS Sodba IV U 31/2022-23	22.4.2024	UP00082839	GZ člen 118. ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/1-1.	gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po ZGO-1 - legalizacija	Če so se na objektu po dnevu 31. 12. 1967 izvajala taka dela, za katera je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, potem se ne more šteti, da je izpolnjen pogoj zgrajenosti objekta na dan 31. 12. 1967 iz 197. člena ZGO-1.
130	UPRS Sodba I U 466/2021	19.4.2024	UP00078104	ZUP člen 100, 100/2, 235, 235/1.	fikcija vročitve - sporočilo o prispelem pismu - hišni predalčnik - dokumenti, puščeni v predalčniku	Poštni uslužbenec 20. 11. 2020 ni uspel vročiti odločbe Upravne enote osebno tožeči stranki. V njenem hišnem predalčniku je zato pustil sporočilo, da jo lahko prevzame v petnajstih dneh, sicer se bo štelo, da je vročitev opravljena s potekom tega časa. Ker tožeča stranka upravnega pisanja ni dvignila, ji ga je poštar 7. 12. 2020 pustil v nabiralniku (vse vidno iz obvestila z dne 7. 12. 2020, pripetega k odločbi Upravne enote11). Vročitev odločbe Upravne enote je bila tako opravljena 5. 12. 2020. Pritožbeni rok je začel teči naslednji dan in se je iztekel 21. 12. 2020 (drugi odstavek 100. člena in prvi odstavek 235. člena ZUP).
131	UPRS Sodba I U 759/2022-14	18.4.2024	UP00079466	GZ člen 1, 1/2.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neposredno grozeča naravna oziroma druga nesreča	Tožnica uveljavlja, da je podan abstraktni dejanski stan iz drugega odstavka 1. člena GZ, tj. odvračanje neposredne nevarnosti (plazenje zemljine) in povzročitev nadaljnje škode ob neposredni ogroženosti njenega stanovanjskega objekta s postavitvijo oziroma nadomestitvijo že obstoječega opornega zidu, ki je bil zgrajen ravno iz tega razloga. Sodišče tako sodi, da je ostalo dejansko stanje glede na uporabljeno materialno pravo nepopolno oziroma zmotno ugotovljeno, kar terja odpravo izpodbijane odločbe že iz tega razloga.
132	UPRS Sodba in sklep IV U 113/2021-35	17.4.2024	UP00082754	ZEN člen 32.	evidentiranje meje - ureditev meje - spor o poteku meje - mejna obravnava - zapisnik	Ker iz zapisnika mejne obravnave ne izhaja, da so bili lastniki sosednjih zemljišč pozvani k temu, da pokažejo svojo mejo ter da jim je bila pokazana katastrska meja, da so bili opozorjeni na posledice, če svoje meje ne pokažejo ter na natančnost uporabljenih podatkov, da jim je bil zapisnik pred zaključkom prebran in da podpis lahko izkazuje le njihovo pristnost, potem je zapisnik nepravilno voden in podpis takšnega zapisnika za udeleženca mejne obravnave ne more imeti pravni učinkov, kot bi jih imel podpis na zapisniku, ki bi ustrezal zahtevam za javno listino.
133	UPRS Sodba I U 766/2022-18	16.4.2024	UP00078638	ZAID člen 6, 7, 27.	Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - disciplinski postopek - disciplinski ukrep - malomarnost - disciplinska sankcija - disciplinska kršitev	Sodišče pritrjuje tožbenim očitkom tožnika, da toženka izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na utemeljitev oblike krivde tožnika, ni ustrezno obrazložila. Toženka se glede očitanega ravnanja namreč sklicuje le na pravno opredelitev malomarnosti iz 11. člena Disciplinskega pravilnika IZS, ne navaja pa nikakršnih dejanskih okoliščin, na podlagi katerih je sprejela zaključek, da je tožnik pri očitanih ravnanjih ravnal iz malomarnosti. Izpodbijanega sklepa v predstavljenem delu posledično ni mogoče preizkusiti.
134	UPRS Sodba I U 514/2022-45	16.4.2024	UP00078513	ZGO-1 člen 152, 157.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - inšpekcijski zavezanec	V primeru prenosa lastninske pravice na nelegalno zgrajenem objektu je inšpekcijski zavezanec novi lastnik objekta.
135	UPRS Sodba I U 390/2022-18	16.4.2024	UP00078512	GZ člen 82.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja	Za izgradnjo takšnega objekta je predpisano (in je bilo tudi v času izgradnje predpisano) gradbeno dovoljenje. Ker tožnik tega ni pridobil, je po presoji sodišča pravilen in zakonit zaključek upravnih organov, da je predmetni objekt nelegalna gradnja. Ob upoštevanju tega zaključka je pravilno in zakonito tudi ravnanje prvostopenjskega organa, ki je tožniku izrekel inšpekcijske ukrepe, ki so (bili) za primer nelegalnih objektov izrecno predvideni v 82. členu GZ.
136	UPRS Sodba I U 1104/2021-19	15.4.2024	UP00079474	ZGO-1 člen 2, 2-7.1, 2-7.2.	ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - samostojen objekt - dograditev objekta	Podaljšek balkona ni samostojen objekt, ki se obstoječega objekta samo dotika, in ki bi lahko stal samostojno brez pritrditve s privijačenjem na obstoječi balkon samo na dveh stebrih in ga je potrebno obravnavati kot del stanovanjske stavbe.<br/><br/>Tožnikova gradnja ni "pritlična", ker je izvedena v mansardi, torej pogoja "pritličnosti" ne izpolnjuje. Ne izpolnjuje pa tudi pogoja "samostojnosti ali prislonjenosti k stavbi", saj je podaljšek balkona privijačen na obstoječ betonski balkon in brez privijačenja ne bi mogel stati.
137	UPRS Sodba I U 942/2021-31	11.4.2024	UP00079536	ZJC-B člen 19, 19/3. ZCes-1 člen 3, 3/1. ZUreP-2 člen 192, 192/2, 192/3, 201.	razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist - kategorizacija cest	Za ugotovitev javne koristi po ZJC-B je bistveno, da cesta (pot) res poteka po razlaščenih nepremičninah, kar tožnik ugovarja. Organ dokazov, ki jih je predlagal tožnik za dokazovanje tega dejstva ni izvedel, oprl pa se je na pravnomočno odločbo o dovolitvi parcelacije. Nedvomno je s pravnomočno odločbo o parcelaciji določen obseg predlagane razlastitve, zato je bistveno ali je cesta (pot) res na parcelah, ki so bila z odločbo odmerjena, torej tam poteka in ali je bila v tem obsegu kategorizirana pred uveljavitvijo ZJC-B. V nadaljevanju pa bo moral organ tudi ugotoviti, ali je na parcelah, ki jih razlašča po ZJC-B, ob kategorizaciji potekal cestni promet, na način in po pravni podlagi kot je razloženo v prejšnjih odstavkih. V tem okviru je javna korist kot določa tretji odstavek 19. člena ZJC-B ostala neugotovljena.<br/><br/>Z odločbo o dovolitvi pripravljalnih del je organ odločil zgolj o dovolitvi pripravljalnih del in posledicah, ki jih s tem v zvezi določa 201. člen ZUreP-2. Zgolj izrek izpodbijane odločbe ima lahko pravne posledice za stranke in edini postane pravnomočen. V odločbi o pripravljalnih delih zavzeta stališča upravnega organa v zvezi s presojo obstoja konkretne javne koristi po 192. členu ZUreP-2 so torej z vidika odločanja o razlastitvi nerelevantna. Tožnikove ugovore, ki se nanašajo na konkretno javno korist (nujnost; sorazmernost; ter da razlastitvena upravičenka razpolaga z drugo nepremičnino - drugi in tretji odstavek 192. člena ZUreP-2) bi organ moral presojati v fazi postopka razlastitve.
138	UPRS Sodba III U 149/2019-14	11.4.2024	UP00077857	ZUP člen 290, 292.	inšpekcijsko nadzorstvo - upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe	Sodno varstvo je zoper sklep o dovolitvi izvršbe v upravnem sporu zagotovljeno le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe (npr. ugovor neskladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe; ugovori, ki se nanašajo na način izvršbe; ugovor, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen; da je bila naložena obveznost že izvršena).<br/><br/>Ustavno sodišče je namreč zavzelo stališče, da odločitev pristojnega gradbenega inšpektorja, da je objekt nelegalen in da ga mora inšpekcijski zavezanec odstraniti, še ne pomeni izgube doma inšpekcijskega zavezanca in njegove družine, pač pa ta nastopi v primeru izvršbe inšpekcijske odločbe in dejanske odstranitve objekta, ko pa mora biti inšpekcijskemu zavezancu zagotovljena konkretna presoja sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma.
139	UPRS Sodba I U 538/2021-40	10.4.2024	UP00079240	ZUP člen 279, 279/1, 279/1-5.	uporabno dovoljenje - ničnost odločbe - zloraba pravice - zavajanje - zavajanje ali zloraba postopka - dokazni postopek - gotovost	Za nedovoljeno ravnanje v smislu 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP je mogoče šteti tudi primer, če stranka zlorabi svoje pravice z namernim zavajanjem uradne osebe, kar pripelje do napačne odločbe. Vendar pa morajo biti dejstva oziroma okoliščine, ki potrjujejo zaključek, da je stranka upravnemu organu dejansko dala neresnične podatke, in to z namenom, da bi organ zavedla, in da je to vodilo do napačne odločitve, v dokaznem postopku nedvomno ugotovljene.
140	UPRS Sodba in sklep I U 1971/2020-13	10.4.2024	UP00079535	ZUP člen 9, 169, 169/1, 171, 171/1.	legalizacija - objekt daljšega obstoja - dokazni predlog - vnaprejšnja dokazna ocena	Prvostopenjski organ je napravil nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, saj je dokazni predlog z zaslišanjem priče A. A. zavrnil, ker je ocenil, da iz nasprotnih dokazov (tj. podatkov, pridobljenih od JZTNP) izhaja nasprotno do tistega, o čemer naj bi priča izpovedala (ta naj bi izpovedala, da je bila objektu namembnost spremenjena že 1994 in 1995 ter ne šele po letu 2000, kar izhaja iz pridobljenih dokazov, ki jih je organu predložil JZTNP).<br/><br/>Pri legalizaciji objekta je treba upoštevati tudi okoljske predpise zaradi spoštovanja ukrepov varovanja okolja in ohranjanja narave