št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
141	UPRS Sodba I U 538/2021-40	10.4.2024	UP00079240	ZUP člen 279, 279/1, 279/1-5.	uporabno dovoljenje - ničnost odločbe - zloraba pravice - zavajanje - zavajanje ali zloraba postopka - dokazni postopek - gotovost	Za nedovoljeno ravnanje v smislu 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP je mogoče šteti tudi primer, če stranka zlorabi svoje pravice z namernim zavajanjem uradne osebe, kar pripelje do napačne odločbe. Vendar pa morajo biti dejstva oziroma okoliščine, ki potrjujejo zaključek, da je stranka upravnemu organu dejansko dala neresnične podatke, in to z namenom, da bi organ zavedla, in da je to vodilo do napačne odločitve, v dokaznem postopku nedvomno ugotovljene.
142	UPRS Sodba IV U 29/2022-20	9.4.2024	UP00082883	GZ člen 4. Uredba o razvrščanju objektov (2022) člen 2, 3.	javni poziv - nepovratna finančna spodbuda - pogoji za dodelitev sredstev - stanovanjska stavba	Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb. Bistvena je namembnnost, ki izhaja iz gradbenega dovoljenja, zato dejstvo, kakšna je bila dejanska uporaba, ni pravno odločilno. Poleg tega je vsaka drugačna uporaba objekta, ki ni skladna z gradbenim dovoljenjem, nelegalna.
143	UPRS Sklep I U 1243/2021-15	9.4.2024	UP00075672	ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZGO-1 člen 156a.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - upravna izvršba - odlog izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu	Izpodbijani sklep se nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in vpliva samo na čas oprave procesnih dejanj. S tem, ko tožnikovemu predlogu za odlog izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo namreč odločeno (le) o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti ne odloži, ni pa bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o sami tožnikovi obveznosti (oziroma pravici ali pravni koristi). O tem je bilo odločeno z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo. Z izpodbijanim sklepom se odločitev, vsebovana v inšpekcijski odločbi, tudi ni spremenila.
144	UPRS Sodba I U 1330/2021-27	8.4.2024	UP00079669	ZCes-1 člen 114, 114/1, 114/1-4, 114/1-5. ZUreP-2 člen 192, 192/2, 193, 193/1, 193/1-1, 194, 194/5.	ukrep občinskega inšpektorja - javna cesta - neustavnost odloka - razlastitev - gospodarska javna infrastruktura	Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Šentjernej je v delu, v katerem je kot javno cesto kategoriziral nepremičnino v njuni lasti, v nasprotju z Ustavo. Dejstvo o neustavnosti Odloka v delu, ki se nanaša na nepremičnino tožnikov, namreč ni pravno pomembno za presojo v tem primeru. Zakonska ureditev, ki dovoljuje razlastitev zaradi prevzema obstoječe gospodarske javne infrastrukture (drugi odstavek 192. člena, prva alineja prvega odstavka 193. člena, peti odstavek 194. člena ZUreP-2), namreč že sama po sebi predpostavlja, da je tak objekt zgrajen na nepremičnini, ki ni v lasti države ali občine, temveč je v zasebni lasti. Če tak objekt ne bi bil zgrajen na nepremičnini v zasebni lasti, razlastitev ne bi bila potrebna. Izrečen ukrep tako ni nezakonit iz razloga, ker gre za cesto, kategorizirano kot javno cesto z neustavnim Odlokom.
145	UPRS Sodba in sklep I U 398/2022-21	4.4.2024	UP00079653	GZ člen 93, 93/1, 93/6. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.	gradbeno dovoljenje - ukrep gradbenega inšpektorja - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - pravni interes	Prepovedi, izrečene v zvezi z določenim objektom, ne predstavljajo ovire v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo ostalih objektov na zemljišču, tudi ne pomožnih objektov kot je oporni zid. Gradbeno dovoljenje investitorju ni bilo izdano, kolikor pa mu je bila zahteva nepravilno zavržena, to ni poseg v tožnikovo pravico ali pravno korist, saj izpodbijani sklep ne pomeni izdanega gradbenega dovoljenja ter tudi ne dovoljenja za gradnjo.
146	UPRS Sodba I U 277/2022-43	4.4.2024	UP00079671	ZUreP-2 člen 3, 3/1, 3/1-4, 4, 4/1, 4/1-2, 193, 193/1.	razlastitev - razlastitveni namen - javna korist	Upoštevajoč opredelitev družbene infrastrukture v 4. točki prvega odstavka 3. člena ZUreP-2 ter opredelitev javnega interesa v športu v 2. točki prvega odstavka 4. člena in 2. odstavka 5. člena ZŠpo-1, je gradnjo nogometnega igrišča mogoče šteti za dopusten razlastitveni namen v smislu tretje alineje prvega odstavka 193. člena ZUreP-2.<br/><br/>Ker javna korist za gradnjo novega nogometnega igrišča ni konkretizirana, niti pojmovno ni mogoče ugotavljati in preizkusiti, ali je razlastitev tožnika za dosego tega namena sploh nujno potrebna. Pri presoji tega vidika testa sorazmernosti gre namreč za to, da mora upravni organ preizkusiti, ali zasledovane konkretne javne koristi ni mogoče doseči tudi na drug način, to je brez posega v konkretno lastninsko pravico. Te presoje pa ni mogoče opraviti, če javna korist ni konkretizirana, saj ni mogoče preizkusiti, ali ne bi bilo mogoče istega cilja doseči brez posega v konkretno lastninsko pravico.
147	UPRS Sodba III U 54/2021-18	29.3.2024	UP00077137	GZ člen 43, 43/1, 43/1-1.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - namembnost zemljišča - sprememba prostorskih predpisov	Iz zakona izhaja, da se v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ugotavlja, ali so izpolnjeni v GZ za to predpisani pogoji, in da se takšno dovoljenje izda le, če so ti pogoji izpolnjeni kumulativno. V obravnavanem primeru je sporno, ali je izpolnjen navedeni pogoj skladnosti nameravane gradnje z določbami prostorskega izvedbenega akta v delu, ki se nanaša na graditev objektov, in z določbami predpisov o urejanju prostora.
148	UPRS Sodba III U 142/2020-11	28.3.2024	UP00074391	GZ člen 117.	legalizacija - objekt daljšega obstoja - sprememba obsega objekta daljšega obstoja	Prvi odstavek 117. člena GZ določa, da se za objekt, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja pred 1. 1. 1998 in od tega datuma obstaja v enakem obsegu in bistveno enake namembnosti na istem mestu in je, če gre za stavbo, evidentiran v katastru stavb, lahko na zahtevo investitorja, lastnika ali imetnika stavbne pravice izda dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Iz razlogov izpodbijane odločbe, kot jih je s svojo obrazložitvijo dopolnil drugostopenjski organ, izhaja, da je bila tožnikova zahteva zavrnjena ob zaključku, da ni izpolnjen pogoj, da gre za pred 1. 1. 1998 zgrajen objekt, ki od tega datuma obstaja v enakem obsegu. Iz izpodbijane in drugostopenjske odločbe, kot tudi iz upravnih spisov zadeve namreč izhaja, da je prvostopenjski organ po prejemu tožnikove zahteve s prilogami vpogledal še v evidence oziroma podatke zemljiškega katastra in katastra stavb ter na podlagi katastrskega grafičnega prikaza ugotovil, da tlorisni gabariti obstoječega objekta ne ustrezajo tlorisnim gabaritom objekta, kot je prikazan na aeroposnetku iz leta 1997, saj je razvidno, da je bil obravnavani objekt na vzhodni strani kasneje dozidan. S temi ugotovitvami je prvostopenjski organ zaključil, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 117. člena GZ, da pred 1. 1. 1998 zgrajen objekt od tedaj dalje obstoji v enakem obsegu, je prvostopenjski organ tudi seznanil tožnika z dopisom z dne 11. 2. 2020 in mu dal možnost, da se o njih izjavi. Prvostopenjski organ je torej odločal po izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku v smislu določb 145. in 146. člena ZUP.
149	UPRS Sodba II U 311/2021-20	28.3.2024	UP00076543	ZUP člen 7, 7/1, 7/2, 7/4, 43, 235, 235/5, 260, 260-9.	obnova postopka - gradbeno dovoljenje - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - začetek teka roka - načelo pomoči prava neuki stranki - stranski udeleženec	Upravni organ bi upoštevaje določbo drugega in četrtega odstavka 7. člena ZUP že na vlogo tožnika z dne 7. 10. 2020, ko je opozoril na črno gradnjo in vložil ugovor, moral postopati v skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) in stranki omogočiti, da lahko uveljavlja svoje pravice in jo poučiti o možnosti pravnih sredstev, ki jih ima na razpolago.
150	UPRS Sodba I U 1450/2021-32	26.3.2024	UP00079665	GZ člen 47, 47/2. ZUP člen 9, 265, 267, 267/1.	gradbeno dovoljenje - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - položaj stranke v postopku - načelo zaslišanja strank	Tožnik utemeljeno ugovarja, da je obravnavanje njegovega predloga za obnovo postopka nedvomno preseglo predhodni preizkus predloga, kot to določa zakon. Drugostopenjski organ je namreč pri obravnavi tožnikovega predloga (poleg predloga tožnika s predloženim strokovnim mnenjem, kar je mogel in moral obravnavati) upošteval še odgovor stranke z interesom (tj. investitorja, ki ga je v postopek obravnave predloga za obnovo postopka pritegnil prvostopenjski organ) in vse ostale vloge z priloženimi listinami, ki jih je stranka z interesom predložila na poziv prvostopenjskega organa, ter, upoštevajoč rezultat obravnave vseh pridobljenih vlog ter listin, odločil na način, da je zavrnil pritožbo tožnika in s tem pustil odločitev prvostopenjskega organa o zavrženju tožnikovega predloga za obnovo postopka v veljavi. S tem pa so bila pravila postopka nedvomno kršena, saj bi bilo treba v tem primeru na tak način obravnavan predlog za obnovo postopka zavrniti in ne zavreči
151	UPRS Sodba I U 1526/2022-36	26.3.2024	UP00079279	ZUS-1 člen 52. GZ člen 43.	gradbeno dovoljenje - projektna dokumentacija - dokazni predlogi - dvom	Ker tožnik v upravnem postopku ni vzpostavil objektivnega dvoma v rešitve projektne dokumentacije z vidika požarne varnosti, so tožnikovi dokazni predlogi za ogled na kraju samem, postavitev izvedenca s področja požarne varnosti in svoje zaslišanje nerelevantni, poleg tega pa je tožnik z dokaznimi predlogi tudi prekludiran, saj jih ni podal že v upravnem postopku, prepoznega uveljavljanja dokaznih predlogov pa tudi ni opravičil.
152	UPRS Sodba IV U 189/2021-22	25.3.2024	UP00082903	GZ člen 43, 43/1. GZ-1 člen 128, 128/1. ZUreP-2 člen 106, 106/2, 116, 116/5, 267, 267/3, 267/4. ZUP člen 6.	gradbeno dovoljenje - prenehanje veljavnosti - razveljavljen ali odpravljen predpis - ugotovitev skladnosti občinskih prostorskih aktov - obrazložitev - načelo zakonitosti - javni interes - občinski prostorski akti - razveljavitev dela PUP-a	Prenehanje veljavnosti predpisa pomeni, da ta v pravnem redu ne more več ustvarjati pravnih posledic. Navedenega ne spremeni dejstvo, da je bil predpis, ki je uveljavil njegovo prenehanje, naknadno razveljavljen. Razveljavitev oziroma prenehanje veljave pravnega akta učinkuje za naprej (ex nunc). Tako navedeni prostorski ureditveni pogoji (PUP) ne morejo biti podlaga za izdajo predlaganega gradbenega dovoljenja.
153	UPRS Sodba in sklep I U 349/2023-36	25.3.2024	UP00079655	GZ člen 35, 35/3. ZUS-1 člen 2.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - soglasje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu	Odločanje o izdaji soglasja iz tretjega odstavka 35. člena GZ predstavlja odločitev o materialnopravno določeni pravici, ki je utemeljena na normi javnega prava, ki organ pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično odločanje v javnem interesu, in s čimer se posega v pravni položaj posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v upravnem sporu. Gre torej za upravni akt, ki je lahko predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Glede na navedeno sodišče tožbo, ki se nanaša na izpodbijano odločbo v delu o zavrnitvi izdaje soglasja za izgradnjo podzemnih infrastrukturnih objektov v cestnem telesu javne ceste in za izgradnjo cestnega priključka za priključitev načrtovanih stavb na občinsko javno cesto, obravnava vsebinsko. Prvostopenjski organ (kot tudi ne drugostopenjski organ) se ni opredelil do tožničine zahteve na podlagi tretjega odstavka 35. člena GZ, torej, ali sme tožnica zaradi gradnje priključka na javno cesto in zaradi gradnje podzemnih infrastrukturnih objektov v cestnem telesu javne ceste (fizično) poseči v javno cesto. Po oceni sodišča namreč oba posega nedvomno terjata poseg vanjo, upravljavec te javne občinske ceste pa je po 11. členu v zvezi s 13. členom Odloka upravni organ, tj. Občina Log - Dragomer, ki je v zadevi tudi že odločal/a.
154	UPRS Sodba I U 576/2022-25	25.3.2024	UP00079661	ZUreP-2 člen 199, 199/4.	razlastitev - pogoji za uvedbo razlastitvenega postopka - zahteva za razlastitev - ponudba za odkup nepremičnin	Po četrtem odstavku 199. člena ZUreP-2 razlastitveni zavezanec upravičencu ni dolžan poslati ponudbe, ampak zadostuje, da ga pozove na pogodbeno ureditev zemljiškoknjižnega stanja. Situacije, ko je občina na tujem zemljišču zgradila cesto (in jo kategorizirala kot javno), ne da bi zemljišče odkupila ali ga razlastila (in torej ne da bi imela za to pravico), so v nasprotju z zakonom in Ustavo.
155	UPRS Sodba I U 275/2022-47	20.3.2024	UP00078115	ZUreP-2 člen 192, 192/2, 193, 194, 194/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.	razlastitev - javna korist - namen razlastitve - test sorazmernosti - neobrazložena odločba	Iz izpodbijane odločbe, niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, v čem naj bi bila izkazana realna, konkretna in določna javna korist za gradnjo nogometnega igrišča na območju, ki zajema tudi tožnikovo nepremičnino. Upravni organ namreč povsem posplošeno navaja naraščajoče potrebe po gradnji nogometne športne infrastrukture, češ da število igralcev nogometa narašča in da primanjkuje kapacitet za zagotovitev izvajanja letnega programa športa za nogometne klube v ... Navedenih ugotovitev v ničemer ne konkretizira, saj ne navede nobenih podatkov, ki bi te ugotovitve podpirali in utemeljevali, temveč se zgolj na povzet posplošen način sklicuje na navedbe stranke z interesom. Na podlagi tako splošnih navedb pa obstoja konkretne javne koristi, ki bi utemeljevala poseg v tožnikovo lastninsko pravico, ni mogoče preizkusiti.
156	UPRS Sodba III U 200/2020-16	20.3.2024	UP00077130	GZ člen 117.	legalizacija - legalizacija objekta - legalizacija že zgrajenega objekta - objekt daljšega obstoja - dejansko stanje - dejansko stanje v naravi	Pri presoji izpolnjevanja pogojev za legalizacijo objekta daljšega obstoja ni ključna projektna dokumentacija, pač pa dejansko stanje v naravi, kar pomeni, da je dopustno legalizirati le tiste objekte, ki imajo v bistvenem enake dimenzije in bistveno enako namembnost, kot so jo imeli na dan 1. 1. 1998.
157	UPRS Sodba III U 239/2020-16	20.3.2024	UP00077843	ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12, 152, 153.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - nelegalna gradnja	Odstranitev neskladno zgrajenih delov objekta ima namreč za cilj vzpostavitev zakonitega stanja, določenega v gradbenem dovoljenju, kar pomeni, da mora biti taka uskladitev dejansko mogoča. Če je objekt zgrajen na način, ki ne dopušča uskladitve s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja, ne gre več za neskladno gradnjo, pač pa za nelegalno zgrajen objekt in lahko zato inšpektor izreče ukrepe po 152. členu ZGO-1.
158	UPRS Sodba I U 1150/2021-30	19.3.2024	UP00079276	ZUreP-2 člen 225, 225/1.	komunalni prispevek - vračilo komunalnega prispevka - upravičenci do vračila	Po prvem odstavku 225. člena ZUreP-2 vračilo komunalnega prispevka lahko uveljavlja udeleženec pri graditvi objekta, ki vloži zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja ali prijavi gradnjo, jo naroči ali jo za lastne potrebe izvaja sam. To pa tožnik, ki je zgolj postal lastnik nepremičnin, za gradnjo na katerih je bilo investitorju A., d.o.o. (stranka z interesom v tem upravnem sporu) izdano gradbeno dovoljenje za skladiščno poslovni objekt. Glede na to sodišče pritrjuje organu, da je tožnikov zahtevek za vračilo komunalnega prispevka utemeljeno zavrnil.
159	UPRS Sodba I U 283/2021-22	19.3.2024	UP00079668	ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1-1-5, 152.	ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostaven objekt - reklamni pano	S posegom v stebre, podporne zavetrne cevi in jeklenice bi bilo poseženo v samo bistvo tega enostranskega oglaševalskega panoja. Tožbeni ugovor, da sporni pano ni objekt v smislu 1. točke prvega odstavka 2. člena ZUS-1, ker ni povezan s tlemi, je zato neutemeljen.
160	UPRS Sodba I U 697/2022-26	7.3.2024	UP00078510	GZ člen 82, 82/1.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec	Pričetek legalizacije nelegalnega objekta ne predstavlja okoliščine, ki bi bila relevantna z vidika izdaje izpodbijane odločbe in presoje njene zakonitosti. Za odločitev v zadevi je namreč bistveno zgolj, da tožnik pred začetkom gradnje spornega objekta in v času izdaje izpodbijane odločbe za izvedeni poseg ni imel ustreznega dovoljenja; zakonitost izrečenega inšpekcijskega ukrepa se namreč presoja glede na pravno in dejansko stanje v času izdaje prvostopenjske upravne odločbe.