št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Področje	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
201	VSL Sodba I Cp 1516/2017	15.2.2018	STVARNO PRAVO	VSL00009177	SPZ člen 19, 19/1, 19/2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 21, 21/1, 211, 212, 213. ZCes-1 člen 3. ZDen člen 19.	varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - občina - javno dobro - splošna raba - javna površina - javne ceste - grajeno javno dobro - pridobitev statusa javnega dobra - zasebna lastnina - nepremičnina v zasebni lasti - odstranitev ograje - ureditev dostopa - služnost - pridobitev služnostne pravice	Tožniku je treba pojasniti, da splošna raba še ne pomeni, da gre za javno dobro. Javno dobro ne pridobi tega statusa samodejno, na podlagi javne rabe, temveč le na podlagi izrecnega določila ustreznega pravnega akta, ki je lahko splošen ali posamičen, ali ob izkazanih predpostavkah iz 211. - 213. člena ZGO-1.<br/><br/>Ali povedano drugače; odločilen je odgovor na vprašanje, ali lahko vsak uporablja nepremičnini, ker sta javno dobro in je zato vsak uporabnik teh nepremičnin upravičen zahtevati od toženke enako pravno varstvo kot ga uveljavlja tožnik. Glede na okoliščine konkretnega primera, je odgovor lahko le negativen, ker sta nepremičnini zasebna last toženke, ki nista javno dobro.
202	VSL Sklep I Cp 2154/2017	18.1.2018	STVARNO PRAVO	VSL00007704	ZVEtL člen 1, 3, 4, 23, 23/1, 23a, 23a/6. ZVEtL-1 člen 12, 12/3, 13, 13/1. ZEN člen 160, 160/11.	vzpostavitev etažne lastnine - katastrski vpis - izvajanje katastrskih vpisov - parcelacija - elaborat - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa	Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče ni pristojno za izvedbo parcelacije in presojo primernosti strokovne podlage za izvedbo v katastru. Podlago za tako ravnanje je imelo sodišče v prvem odstavku 23. člena in šestem odstavku 23.a člena ZVEtL, sedaj pa v tretjem odstavku 12. člena in v 13. členu ZVEtL-1.
203	VSL Sodba in sklep I Cp 1475/2017	13.12.2017	CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSL00007436	SPZ člen 44, 44/1, 99, 212, 217, 217/2, 217/3. ZGO-1 člen 2, 21, 22, 23.	stvarna služnost - priposestvovalna doba - prekarij - redno izvrševanje služnosti - pridobitev služnosti na javnem dobru - občasna vožnja - priposestvovanje stvarne služnosti - status grajenega javnega dobra - vznemirjanje služnostne pravice - nejasni razlogi - nasprotje o odločilnih dejstvih	Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do poglavitnega ugovora prve toženke, da služeči zemljišči predstavljata javni površini, namenjeni splošni uporabi za potrebe mestne tržnice, stojnic in parkiranja za vse občane, stranke tržnice in za potrebe poslovnih prostorov.<br/><br/>Lahko se priposestvujejo tudi občasne vožnje, vendar le, če se redno izvršujejo, npr. za točno določen namen ali ob relativno točno določenem času.
204	VSL Sklep II Cp 2431/2017	13.12.2017	CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK	VSL00006868	ZPP člen 1, 13, 182. ZEN člen 8, 9, 47.	sodna ali upravna pristojnost - ni upravni postopek - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - vezanost na pravnomočno upravno odločbo - razsojena stvar (res iudicata) - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek) - objektivna identiteta - evidentiranje nepremičnin - potek meje po podatkih zemljiškega katastra - geodetska napaka	Določbe Zakona o evidentiranju nepremičnin ne posegajo v določbe ZPP, v skladu s katerim je sodišče, ki odloča v pravdnem postopku, pristojno za odločanje v sporu o obstoju lastninske pravice določene osebe na določenem delu zemeljske površine. Pristojnosti upravnih organov v geodetskem postopku in sodišča se sicer nanašajo na iste dele zemeljske površine, vendar so po Zakonu o evidentiranju nepremičnin ločene. Praviloma gre za položaj, ko se odločanje v vsakem postopku nanaša na vprašanja iz pristojnosti vsakega od organov in je vsak organ pri odločanju samostojen. Le v primeru, ko je odločitev o nekem vprašanju v pristojnosti upravnega organa in je upravni organ o tem pravnomočno odločil, pa je sodišče na tako odločitev vezano.<br/><br/>Tožnik je podredni zahtevek oblikoval kot ugotovitev, dejansko pa s podrednim zahtevkom zasleduje isto posledico kot s primarnim - ponovno zahteva ugotovitev, da je lastnik spornega zemljišča. V takem primeru je kumulacija zahtevkov le navidezna. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je take zahtevke treba obravnavati kot en zahtevek.
205	VSL Sodba I Cpg 1316/2016	30.11.2017	CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO	VSL00005666	URS člen 26. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.	odškodninska odgovornost države - gradbeno dovoljenje - vzročna zveza - investitor - opustitev dolžnega ravnanja - izgradnja objekta - protipravnost ravnanja - kvalificirana stopnja napačnosti - protipravnost konkretnega posamičnega akta - arbitrarnost - kota pritličja - občinski prostorski akti - določitev tržne vrednosti nepremičnin - denarna odškodnina - poplavno območje - odprava posledic poplav - občinski odlok	Pritožbeno uveljavljanje absolutnih bistvenih kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP terja določno navedbo ne le pravno-relevantnih dejstev, do katerih se sodišče ni opredelilo, temveč tudi določno navedbo, kje v teku prvostopenjskega postopka je stranka ta dejstva navedla. V nasprotnem primeru se šteje, da pritožnik ni podal pritožbenih razlogov. Nekonkretizacija pritožbenih razlogov je namreč izenačena z odsotnostjo pritožbenih razlogov. Dejstev, ki predstavljajo utemeljitev procesne kršitve, namreč sodišče ni dolžno iskati po uradni dolžnosti v gradivu prvostopenjskega postopka.<br/><br/>V skladu s 26. členom Ustave standard protipravnosti ni izenačen z razlogi, katerih utemeljenost terja ugoditev pravnim sredstvom, temveč se zahteva kvalificirana stopnja napačnosti, zlasti nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, napake ki so povsem izven okvira pravno še dopustnega delovanja, zlasti v smislu arbitrarnosti ipd. Zato zgolj protipravnost posamičnega akta, v konkretnem primeru zatrjevane nepravilnosti izdanih gradbenih dovoljenj, ne predstavlja protipravnosti, relevantne za odškodninski spor po 26. členu Ustave.<br/><br/>Iz določb Odloka ni mogoče sklepati, da bi spreminjal višinske kote objektov, ki so predmet obnove in sanacije. Izdaja gradbenih dovoljenj, ki v pogojih gradnje ohranja obstoječe kote objektov, zato ne predstavlja protipravnega ravnanja toženke, saj so tako določeni pogoji gradnje skladni s prostorskim aktom, ki pa ga ni sprejela toženka, temveč občina.<br/><br/>Ena izmed predpostavk za utemeljenost zahtevka po 26. členu Ustave je vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastalim zmanjšanjem premoženja. Toženka je gradbena dovoljenja izdala v upravnem postopku na zahtevo investitorja S. d. o. o. iz Ljubljane. Investitor v skladu z ZGO-1 v upravnem postopku zasleduje svoj lastni interes, da se mu omogoči graditev objektov v željenem obsegu. Toženka zato pravilno opozarja, da ne obstaja relevantna vzročna povezava med tožniki in toženko. Tožniki so lastninsko pravico na nepremičninah pridobili od investitorja na podlagi prodajnih pogodb med letoma 2003 in 2005. Trdili so, da so stanovanja kupili v dobri veri, da so zgrajena v skladu z veljavnimi predpisi na področju, ki je varno pred poplavami. Vendar takšna podlaga ne zadošča za utemeljitev vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem toženke in premoženjskim položajem tožnikov, do katerega je prišlo leta 2009 in 2010 v posledici naravnega pojava - poplav.
206	VSL Sklep I Cp 1660/2017	29.11.2017	NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSL00005786	ZVEtL člen 23a, 23a/6. ZEN člen 79, 79/1, 81, 81/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.	postopek za vzpostavitev etažne lastnine - izvajanje katastrskih vpisov - elaborat - izvedensko mnenje - dejansko stanje - evidentiranje sprememb v katastru stavb	Mnenje je narejeno skladno s pravili stroke, ker ZEN določa, da je treba v elaboratu predstaviti dejansko stanje in ne stanje, kakršno naj bo oziroma bi moralo biti.
207	VSL Sklep II Cp 837/2017	18.10.2017	LASTNINJENJE	VSL00005343	ZEN člen 8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 355. ZLNDL člen 3.	priposestvovanje - pravica uporabe - lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - izvedenec geodetske stroke - družbena lastnina - lastninjenje - zavezovalni pravni posel - dobroverna lastniška posest - pravica do izjave	Pravnomočni sodbi, s katero je odločeno v sporu o pridobitvi lastninske pravice, mora biti priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, v katerem je prikazano obstoječe stanje in stanje sprememb, ki se evidentirajo.<br/><br/>Podana je kršitev pravice do izjave, ker se sodba ne opredeli do trditev tožnice, da je imela v času uveljavitve ZLNDL na (preostalem) delu nepremičnine pravico uporabe, ki se je ob uveljavitvi ZLNDL spremenila v lastninsko pravico.
208	VSL Sodba I Cpg 828/2016	19.9.2017	ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO	VSL00003482	URS člen 26. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZGO-1 člen 56, 62, 62/1, 62/2, 66, 66/, 66/1-6, 74b. ZUP člen 43.	odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov - protipravno ravnanje državnega organa - odpravljiva napaka - (ne)zavestno nezakonito ravnanje - protispisnost - izdaja gradbenega dovoljenja - obnova upravnega postopka - obnova upravnega postopka stranski udeleženec - predhoden preizkus formalnih pogojev za obnovo postopka	Pravilnost odločitve v tej zadevi ni odvisna od dejstva, da sta bili obe odločbi MOP pravnomočno odpravljeni, saj vsako upravno odločanje, ki povzroči škodo, še ni samo po sebi protipravno. Protipravnost nastopi, ko nosilec oblasti prekorači svoj okvir zakonitega delovanja v taki meri, da tega ni mogoče opravičiti oziroma utemeljiti z značilnostmi samega upravnega ali pravnega sistema. Tožeča stranka ni dokazala, da je šlo v tem upravnem postopku pri odločanju za zavestno (naklepno) protipravno ravnanje upravnega organa.<br/><br/>Upravno sodišče v nobenem delu ugotovljenega odločilnega dejanskega, materialnopravnega ali procesnega stanja ni ugotovilo kvalificiranih oblik napačnosti odločb MOP. Zaradi bistvene kršitve določb postopka je odločbi MOP razveljavilo zato, ker S. Z. nista bili vročeni pritožbi tožeče stranke zoper sklepa MOP z dne 8. in 9. 8. 2011. Napake v postopku, ki so odpravljive s pravnimi sredstvi, same zase ne morejo več pomeniti protipravnega ravnanja.<br/><br/>Za vstop stranskega udeleženca v redni postopek izdaje gradbenega dovoljenja mora vsaka oseba z gotovostjo izkazati pravni interes. Zaradi odločbe US, s katero so bili razveljavljeni prvi in drugi odstavek 62. člena ter 74.b člen ZGO-1, pa je upravni organ zavezoval tudi drugi del izreka te ustavne odločbe, in sicer, da osebe, ki so izpolnjevale po tem izreku določene pogoje, lahko vložijo predlog za obnovo postopka. Za predhoden preizkus formalnih pogojev pa je pri obnovi postopka treba zgolj verjetno izkazati okoliščine, na katere se opira predlog in okoliščine, da je bil ta podan v zakonskem roku.<br/><br/>Tožeča stranka uveljavlja še, da so v izpodbijani sodbi zaključki glede obstoja protipravnosti protispisni. Pri tem ne napada napačnega povzemanja vsebine odločbe upravnega sodišča, temveč interpretacijo sodišča prve stopnje o njuni vsebini, ker da je sklep o tem, da ni kvalificiranih oblik protipravnosti, v nasprotju z odločbami upravnega sodišča. Tožeča stranka torej uveljavlja napačno ugotovljeno dejansko stanje, višje sodišče pa ugotavlja, da te pritožbene trditve niso relevantne, saj se dejstvo kvalificiranih oblik napačnosti odločb MOP ugotavlja v tem odškodninskem postopku.
209	VSK Sklep CDn 229/2017	13.9.2017	UPRAVNI POSTOPEK - ZEMLJIŠKA KNJIGA	VSK00003187	ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-8, 98, 100.a, 147, 148.. ZGO-1 člen 146, 146/3, 158, 159.	stanje zemljiške knjige ob vpisu - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - smiselna uporaba pravil - vodenje inšpekcijskega postopka - listine, ki so podlaga za vpis	V ZGO-1 in tudi ne v določbah ZZK-1 ni podlage za zaključek, ki ga ponuja pritožba, da bi bila za vpis zaznambe prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi potrebna dokončnost oz. pravnomočnost upravne odločbe.
210	VSL Sodba I Cpg 1002/2016	6.9.2017	CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO	VSL00003191	ZOdvT člen 1, 1/1. OZ člen 82, 82/2, 83, 121. ZGO-1 člen 2, 2-1. ZDDPO-2 člen 33, 33/5, 33/5-1. ZPP člen 337, 339, 339/2, 339/2-14.	splošni pogoji - razlaga pogodb - ničnost določil splošnih pogojev - nejasna določila - nagrada za narok - obseg zavarovalnega kritja - izključitev zavarovalnega kritja - amortizacija - tovorna žičnica - strojelomno zavarovanje - laični pooblaščenec	Tožeča stranka se je s podpisom zavarovalne police zavezala plačevati premijo za strojelomno zavarovanje s pribitkom za odkup amortizacije. Če bi tožena stranka želela upoštevati amortizacijo za vsak del, ki ima znatno krajšo življenjsko dobo, potem se Splošni pogoji ne bi v nadaljevanju sklicevali na dele strojev naštete v 2. in 3. točki tretjega odstavka 2. člena Splošnih pogojev.<br/><br/>Žičnica je brez pogona in se poganja z lastno težo vozičkov. Brez slednjih, žičnica ne funkcionira. Vozički torej predstavljajo bistveni, sestavni del žičnice in skupaj z vlečno vrvjo in stebri predstavljajo celoto stroja. Zavarovanje za strojelom je bilo sklenjeno za žičnico kot celoto, kar pomeni, da so bili v zavarovanje vključeni tudi vozički.<br/><br/>Narokov se nista udeležila odvetnika, temveč pooblaščenca, ki imata sicer opravljen pravniški državni izpit, vendar nista odvetnika. Sodišče v tem primeru ni imelo nobene podlage za priznanje stroškov za zastopanje na navedenih narokih.
211	VSL Sklep I Cp 679/2017	30.8.2017	STVARNO PRAVO	VSL00002575	ZEN člen 26, 39. SPZ člen 9, 10, 44, 44/2, 77, 77/1, 77/2, 77/3.	nepravdni postopek ureditve meje - mejni spor - mejni ali lastninski spor - določitev meje po močnejši pravici - dokončno urejena meja v katastrskem postopku - priposestvovanje lastninske pravice - omejitev priposestvovanja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobrovernost kasnejšega pridobitelja nepremičnine - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih	Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je predlagatelj lastninsko pravico na spornem zemljišču pridobil s priposestvovanjem, ni pa se opredelilo do ugovora omejitve priposestvovanja po določbi drugega odstavka 44. člena SPZ, ki sta ga postavila nasprotna udeleženca. Ta določa, da pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. Le, če bi bila nasprotna udeleženca pri pridobitvi lastninske pravice nepoštena, ju določba ne bi varovala.
212	VSL Sklep I Cp 1387/2017	30.8.2017	NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSL00002414	ZVEtL člen 16, 23, 23/1, 23a, 23a/6, 26, 26/4, 32a. ZVEtL-1 člen 12, 12/3, 13, 13/6, 15, 57. ZEN člen 160. ZNP člen 35.	vzpostavitev etažne lastnine - izdelava elaborata parcelacije - parcelacija - zemljiški kataster - stroški postopka	Glede na to, da sodišče v tem postopku določa pripadajoče zemljišče k več stavbam v etažni lastnini, je ta potreba na dlani - ker se postopek za določitev pripadajočega zemljišča lahko začne brez predhodne ureditve podatkov v katastru (kamor spadajo tudi ustrezne delitve parcel), je to v teku postopka dolžno zagotoviti sodišče (glej 23. člen ZVEtL oziroma 12. člen ZVEtL-1), saj sicer odločbe, ki bo izdana, v zemljiški knjigi in katastru ne bo mogoče izvesti. Res je sicer, da vsebinske odločitve sodišče še ni sprejelo, a to na odločitev ne more vplivati, saj ne ZVEtL ne ZVEtL-1 parcelacije in izdaje sklepa o primernosti strokovne podlage ne pogojujeta z vsebinsko odločitvijo.
213	VSM Sklep I Cp 488/2017	8.8.2017	NEPRAVDNO PRAVO	VSM00000858	SPZ člen 19, 19/3, 44, 44/1, 77. ZCes-1 člen 3, 3/2, 8. ZEN člen 20, 20/1. - člen 3.	postopek za ureditev meje - javna cesta - priposestvovanje na javnem dobru	Mejo med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem mogoče urediti le ob uporabi kriterija močnejše pravice. Slednjo je z ozirom na to, da je možnost priposestvovanja javnega dobra zakonsko izvzeta, mogoče ugotavljati le glede na potek katastrske meje med sosednjima nepremičninama.<br/><br/>Tudi v situaciji, ko je dokazni postopek zanesljivo pokazal, da geodetski podatki o poteku sporne meje v naravi niso natančni in zanesljivi, je presojanje močnejše pravice na temelju določb o pridobitvi lastninske pravice s priposestvovanjem namreč izključeno. Določbi v 44. členu SPZ in drugem odstavku 3. člena ZCes-1, ki pridobitve lastninske pravice na javni cesti kot javnem dobru s piposestvovanjem ne dovoljujeta, sta namreč zakonski normi kogentne narave, uporabe katerih tudi v primerih kot je obravnavani ni mogoče obiti. V kolikor pridobitev lastninske pravice na spornem mejnem prostoru že na temelju priposestvovanja ni mogoča, pa še toliko bolj velja, da sporne meje ni mogoče urediti po zadnji mirni posesti, še manj pa po pravični oceni.<br/><br/>Zgolj postavitev gradbenega objekta, ki ga kot objekt nizke gradnje predstavlja tudi cesta, preko meje nepremičnine na potek meje med sosednje ležečima nepremičninama namreč ne vpliva. Skladno z določbo 69. člena Ustave RS je sicer mogoč odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist (in sicer le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakona), vendar pa mora država ali lokalna skupnost skladno z zakonom ustrezno ukrepati že pred posegom v lastninsko pravico posameznika.
214	VSL Sklep I Cp 329/2017	13.7.2017	CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSL00001342	ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 619, 626, 626/2. ZEN člen 44.	spori majhne vrednosti - podjemna pogodba - geodetske storitve - elaborat - izdelava elaborata - označitev meje v naravi - plačilo za opravljene storitve - obveznosti podjemnika - zamuda z izpolnitvijo - sankcije za kršitev pogodbe - pravica do plačila - zastaranje - začetek teka zastaranja - končanje posla - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje	Zastaranje ne more začeti teči pred opravo in izročitvijo posla. Podjemnik pridobi pravico do plačila šele, ko posel konča in končani posel izroči.
215	VSL Sklep I Cpg 539/2017	5.7.2017	CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK	VSL00000788	ZPP člen 1, 18, 18/1, 156, 156/1, 339, 339/2, 339/2-3. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-6, 2/1-6(1), 54. ZUP člen 2, 2/1.	sodna pristojnost - veljavnost gradbenega dovoljenja - upravna zadeva - pravica graditi - gradbeno dovoljenje - pravni interes - po naključju povzročeni stroški	V postopku izdaje gradbenega dovoljenja se ne odloča o lastninski pravici, niti o posameznih, iz nje izvirajočih upravičenj (konkretno pravico stvar uporabljati oz. na nepremičnini graditi), saj mora biti slednja podana že ob vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, sicer upravni organ zahtevo zavrne. Tudi v primeru, če se ugotovi, da gradbeno dovoljenje ne velja več, s tem tožeči stranki ni odvzeta pravica do gradnje. Tožeča stranka za postavljen zahtevek, naj se ugotovi, da ima pravico zgraditi hotelski objekt, sploh nima pravnega interesa.<br/><br/>Ugotovitev, da je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati, po vsebini dejansko pomeni odločitev, da izdano gradbeno dovoljenje ne učinkuje več, zaradi česar upravičenci ne morejo več črpati pravice da izvedejo legalno gradnjo. Glede na navedeno, je za ugotovitev o tem, da gradbeno dovoljenje ni prenehalo veljati, potrebno od upravnega organa, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, zahtevati izdajo ugotovitvene odločbe.
216	VSL Sklep II Cp 391/2017	5.7.2017	NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER	VSL00000666	ZNP člen 19, 138. ZEN člen 8.	ureditev meje - sodna ureditev meje - sodna poravnava - tožba za razveljavitev sodne poravnave - vpis urejene meje v zemljiški kataster - elaborat za evidentiranje sprememb - evidentiranje meje	Sodna poravnava o določitvi meje ima učinek pravnomočne sodbe, ki učinkuje tudi zoper pravne naslednike strank in jih zavezuje. Ko je enkrat meja med parcelami sodno urejena, ni mogoče več govoriti o spornosti meje. Stranke bi lahko sodno urejen potek meje spremenile le s tožbo na razveljavitev sodne poravnave.
217	VSL Sodba I Cpg 460/2016	4.7.2017	CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA	VSL00002828	ZPP člen 291, 291/1. ZZK-1 člen 5. OZ člen 190. ZGO-1 člen 21, 21/1.	avtobusna postaja - grajeno javno dobro - uporaba brez pravnega naslova - neupravičena obogatitev - plačilo uporabnine - dejansko stanje ob koncu glavne obravnave - aktivna legitimacija - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - nepotrebni dokazi	Samo dejstvo, da je na nepremičninah vzpostavljena avtobusna postaja, ki je javna služba, ne pomeni, da je nepremičnina grajeno javno dobro. Ta status se pridobi z ugotovitveno odločbo, ki pa v obravnavani zadevi očitno ne obstaja.
218	VSL Sodba I Cp 819/2017	28.6.2017	CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO	VSL00002624	ZPP člen 313, 313/2, 320, 320/2, 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-15. ZEN člen 19, 19/6, 44, 127, 127/1, 127/2, 127/3. OZ člen 131, 131/1, 164, 164/1.	odstranitev mejnika - restitucija v naravi - vzpostavitev prejšnjega stanja - premoženjska škoda - krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost naročnika del - odgovornost za navodila - dolžna skrbnost - protispisnost - dokazna ocena izpovedbe prič - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - dolžina paricijskega roka	Vsakršno izvajanje zemeljskih del v bližini mejnih znamenj od naročnika terja posebno skrbnost. Z natančnimi navodili izvajalcu del mora poskrbeti, da ostanejo v naravi postavljena mejna znamenja nedotaknjena. Če kljub potrebni skrbnosti pri izvajanju del pride do odstranitve mejnih znamenj, mora naročnik del na svoje stroške preko ustreznega postopka in pooblaščenega geodetskega podjetja poskrbeti za vzpostavitev stanja, kakršno je bilo, preden je prišlo do odstranitve mejnikov.
219	VSL Sodba I Cpg 450/2016	8.6.2017	CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE	VSL00001536	Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 103. ZPP člen 212. OZ člen 649.	gradbena pogodba - dodatna dela - strokovni nadzor - delna pripoznava tožbenega zahtevka - zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca - nepotreben dokaz - zavrnitev začasne situacije - pogodbena kazen - trditveno in dokazno breme - nesklepčnost - uzance	Stranki sta v svoji Pogodbi posebej dogovorili, da zagotavlja investitor strokovni nadzor nad deli naročnika (in) izvajalca. Izvaja pa ga odgovorni nadzornik tako, da preverja in zagotavlja pravilnost izvajanja glede vrste, količine in kakovosti del. S tem sta stranki dosegli posebni dogovor o pravnem položaju nadzornika. Tega je sicer postavil investitor, toda on je, ne glede na to, da investitor ni bil stranka Pogodbe, smel zagotavljati pravilno izvajanje del izvajalca. To pa je lahko glede na ta dogovor, ki je odstopal od 103. PGU, napravil tudi tako, da je odobril dodatna, v bistvu pa druga dela, ki so bila potrebna glede na spremenjeni PZI.
220	VSK Sklep CDn 167/2017	6.6.2017	STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA	VSK00007559	ZEN člen 8.. ZZK-1 člen 79, 79/3.	zaznamba spora - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - originarna pridobitev stvarne pravice	Tožnik predlaga zaznambo spora pri delu v zemljiško knjigo vpisane nepremičnine, ki ga bo tekom postopka opredelil izvedenec geodetske stroke. Zahtevek ni pomanjkljiv, postavljen je skladno z zakonom (prim. 8. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin). Nasprotno stališče, ki ga ponuja pritožba, da v primeru, ko se zahteva ugotovitev na izviren način pridobljene stvarne pravice, na delu v zemljiški knjigi vpisane nepremičnine, glede katerega bo tekom sodnega postopka sodni izvedenec geodetske stroke izdelal elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, zaznamba spora ni mogoča, bi bilo preozko in nasprotno namenu instituta zaznambe spora, ki varuje vrstni red pridobitve stvarne pravice.