št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Področje	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
241	VSL sklep II Cp 2812/2016	15.2.2017	NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO	VSL0084984	ZVetL člen 23a, 23a/6, 26, 26/3. ZEN člen 96.	določitev skupnega pripadajočega zemljišča – postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – elaborat – parcelacija – uskladitev dejanskega stanja z evidenčnimi podatki – register nepremičnin	Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa, o tem izda sklep, zoper katerega je dopustna pritožba, po pravnomočnosti sklepa pa pri pristojnem upravnem organu zahteva izvedbo vpisa (šesti odstavek 23.a člena ZVEtL). Glede na navedeno določbo ni dvoma, da lahko sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine in določitve pripadajočega zemljišča odloča o parcelaciji in uskladitvi dejanskega stanja z evidenčnimi podatki v zemljiškem katastru in katastru stavb.
242	VSL sodba I Cpg 1518/2015	1.2.2017	CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO	VSL0085158	OZ člen 921, 965, 965/1. ZPP člen 286, 286/1, 286/5, 324, 324/4. ZGO-1 člen 2, 2/1, 21/1-8, 68, 88, 88/1, 88/2, 88/4. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 79.	pogodba o nadzoru gradnje - obveznosti nadzornega organa - profesionalna skrbnost - pogodbena odškodninska odgovornost - pravila stroke	Po oceni pritožbenega sodišča smiselno enako velja, da se nadzornik ne more razbremeniti svoje odgovornosti, če je investitor vedel, da je treba pri oziroma pred pričetkom izgradnje temeljev in temeljne plošče poklicati geologa ter upoštevati morebitne pogoje geološkega poročila, pa tega ni storil in na to ni opozoril ne izvajalca ne nadzornika. nadzornik sicer po pogodbi ščiti interese naročnika, vendar je v razmerju do naročnika vseeno samostojen oziroma mora biti samostojen. Njegova samostojnost se kaže v tem, da pri opravljanju nadzora ni vezan na naročnikova navodila in jih od njega tudi nima pravice zahtevati. V razmerju do naročnika ima nadzornik položaj profesionalne osebe. Zato je ključno, ali je nadzornik ravnal po pravilih stroke, ki mu nalaga nadzor gradbe in dolžnost opozoriti na pomanjkljivosti oziroma napake, neodvisno od tega, kakšno je bilo vedenje naročnika. V kolikor bi namreč nadzornik ravnal po pravilih stroke in svojo obveznost nadzora in opozorila izpolnil, bi bil prost pogodbene odškodninske odgovornosti. Posledično se nadzornik ne more uspešno sklicevati na morebitna navodila naročnika oziroma ga dejstvo, da je gradbeni dnevnik podpisal za nazaj na prošnjo naročnika, ne razbremeni njegove odgovornosti kot nadzornika.<br/><br/>S podpisom dnevnika je po oceni pritožbenega sodišča izrazila konkludentno voljo, da se strinja z opravljanjem nadzora že od pričetka izvajanja del, s čimer pa je nase prevzela obveznost opravljanja skrbnega gradbenega nadzora. Potrditev del, ki niso bila izvedena v skladu s projektno dokumentacijo, pomeni hudo obliko kršitev strokovnih pravil in opustitev pogodbenih ter zakonskih obveznosti, saj strokovni nadzor obsega tudi kontrolo, ali se gradnja izvaja po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Slednje velja še toliko bolj ob potrditvi del brez vse potrebne dokumentacije in brez prisotnosti, po trditvah same prve toženke celo s podpisom gradbenega dnevnika „za nazaj“.
243	VSL sodba in sklep I Cpg 1157/2016	1.2.2017	OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO	VSL0085137	ZPP člen 8, 339, 337, 337/1, 339/2, 339/2-12, 365, 365/3. OZ člen 625, 625/3, 639, 639/5. ZGO-1 člen 54, 54/1, 56, 56/1, 66, 66/1, 66/1-6. Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij člen 10, 10/1, 13, 13/1.	pobotni ugovor – sklenitev pogodbe - podjemna pogodba -odškodninska odgovornost podjemnika – pravnomočno razsojena stvar – stranska terjatev – pritožbene novote – obveznosti investitorja	Ni dopustno ponovno odločiti o že pravnomočno odločenih zahtevkih. Pravnomočna ni le odločitev o tožbenem predlogu, temveč tudi dejansko stanje, kolikor se nanaša na zahtevek. Ker je bilo o sklenitvi pogodbe že pravnomočno odločeno in tudi vsaj po temelju tudi o zahtevku, se o tem v ponovljenem postopku ne more odločati ponovno.<br/><br/>Lastnik bo praviloma naročnik v podjemni ali gradbeni pogodbi. Lastnik se v javnopravnih predpisih imenuje „investitor“. Tako mora npr. gradbeno dovoljenje pridobiti investitor, ki pa je lahko predvsem lastnik. Posledice morebitnih opustitev javnopravnih dolžnosti torej zadenejo lastnika in ne podjemnika. Investitor objekta, ki se namerava graditi v območju varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja, mora najmanj osem dni pred začetkom del pisno sporočiti pristojnemu sistemskemu operaterju lokacijo z nameravano gradnjo in datum začetka gradnje. Gre za dolžnosti investitorja do javnopravnega oblastva, ne do podjemnika. Projektne pogoje bi torej moral v vsakem primeru pridobiti investitor, torej tožena stranka.
244	VSL sodba II Cp 2012/2016	18.1.2017	OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA – GRADBENIŠTVO – POGODBENO PRAVO	VSL0086030	OZ člen 73, 73/1, 131, 619, 631, 642. ZGO-1 člen 89, 89/5.	gradbena pogodba – neposredni zahtevek podizvajalca – pogoji za neposredno plačilo – koneksnost – asignacija – pripoznava terjatve – odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – škoda – podjemna pogodba – naročilo – odobritev naročila – določitev plačila – uporabno dovoljenje – izdaja uporabnega dovoljenja	Toženkino ravnanje je bilo protipravno, ker je ob plačilih glavnemu izvajalcu (in prevzemniku njegove terjatve), že razpolagala z zahtevkom tožnice za neposredno plačilo računa, za plačilo katerega so bili izpolnjeni pogoji 631. člena OZ.
245	VSL sklep II Cp 2211/2016	11.1.2017	STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO	VSL0081671	SPZ člen 77. ZEN člen 8. ZNP člen 134, 135, 138.	ureditev meje – elaborat – skica – sestavni del sklepa – močnejša pravica – oprava naroka – trajna mejna znamenja – skica zamejničenja – elaborat, sposoben za izvedbo v zemljiškem katastru	Sklepu sodišče prve stopnje ni priložilo skice in elaborata, ki naj bi bila njegov sestavni del.<br/><br/>V ponovljenem postopku bo sodišče kršitev saniralo s tem, da bo sklepu (fizično) priložilo skico, ki bo vsebinsko skladna z izrekom, torej skico, ki bo odražala aktualno katastrsko stanje, iz nje pa bodo razvidne s strani sodišča določene mejne točke, ter s tem, da bo za svojo odločitev navedlo razloge, ki bodo skladni z izrekom in sklepu priloženo skico in bodo do te mere konkretizirani, da bo preizkus odločitve sploh mogoč.
246	VSL sklep II Cp 2406/2016	4.1.2017	NEPRAVDNO PRAVO	VSL0081669	ZVEtL člen 7, 26, 26/3, 30. ZGO-1 člen 212. ZNP člen 35.	določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – parkirišče – prostorski akt – javno dobro – status javnega dobra – pravnomočna upravna odločba – res iudicata – stroški postopka – izvedenec – ogled	Pritožnica se (neutemeljeno) sklicuje na občinski odlok, po katerem je parcela 1014/62 javna prometna površina – lokalna krajevna cesta in se šteje za grajeno javno dobro. Tudi če odlok parcelo označuje kot javno dobro, to v obravnavanem postopku ni upoštevno. Sodna praksa je že v številnih primerih zavzela jasno stališče, da pravnomočna upravna odločba o pridobljenem statusu javnega dobra, izdana na podlagi 212. člena ZGO-1, za odločanje o tem ne more biti ovira. Upravna odločba, ki (lahko) posega v na podlagi zakona pridobljena lastninskopravna upravičenja predlagateljev, ne more vezati ne sodišča ne predlagateljev, ker niso imeli možnosti sodelovati v postopku za njeno izdajo.<br/><br/>Sodna praksa je že zavzela stališče, da je treba v postopkih določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL pri odločanju o povrnitvi stroškov primarno uporabiti določilo prvega odstavka 35. člena ZNP.
247	VSL sklep III Cp 1054/2016	3.1.2017	STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA	VSL0084977	SPZ člen 105, 105/1, 108, 108/1, 110, 110/1, 110/3. ZEN člen 8, 8/1. ZZK-1 člen 31, 31/1.	vzpostavitev etažne lastnine – sporazum o delitvi – označba nepremičnin – parcelacija – elaborat – zemljiški kataster	V sklepu o delitvi v naravi, ki je podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, mora biti poleg navedenega vsaka nepremičnina kot predmet pravic označena z identifikacijskim znakom iz katastra, s katerim se vpisuje v zemljiški knjigi (prvi odstavek 31. člena v zvezi s 1. in 5. točko 3. člena ZZK-1).
248	VSL sodba I Cp 1656/2016	21.12.2016	STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET	VSL0080186	SPZ člen 19, 222. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-5, 2/1-6, 2/1-7, 3. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-2. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-15.	stvarna služnost – služnost hoje in vožnje – prenehanje stvarne služnosti – javna cesta – javno dobro – status grajenega javnega dobra – pridobitev statusa – razpravno načelo – protispisnost	Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko vsakdo uporablja. Tega statusa nepremičnina ne more pridobiti z uporabo, ampak ga grajeno javno dobro pridobi na podlagi splošnega ali posamičnega pravnega akta države ali lokalne skupnosti.
249	VSK Sklep CDn 259/2016	7.12.2016	ZEMLJIŠKA KNJIGA	VSK00002083	ZGO-1-UPB1 člen 159.. ZZK-1 člen 9, 9/2, 150, 150/1.	zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - vpis zaznambe prepovedi v zemljiški knjigi - načelo pravnega prednika	Gre za vpis po uradni dolžnosti na podlagi odločbe, ki dokazuje nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa, pri čemer se prepoved zaradi nedovoljene gradnje po ZGO-1 nanaša na nepremičnino, ne pa imetnika pravic na nepremičnini. Čeprav se navedena odločba nanaša na ureditev po ZGO-1, velja enako tudi za ureditev po ZUN, ki je prav tako kot to sedaj določa ZGO-1 v 159. členu, v 76.č. členu določal, da se odločbo, s katero se izreče inšpekcijski ukrep, nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo v njej vsebovane odredbe in prepovedi.
250	VSK Sklep CDn 247/2016	7.12.2016	ZEMLJIŠKA KNJIGA	VSK00001995	ZZK-1 člen 9, 22, 22-10, 148, 148/1, 148/2.. ZGO-1 člen 158, 159.	zaznamba pravnega dejstva - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - vpis prepovedi proti zemljiškoknjižnemu lastniku, ki ni hkrati tudi inšpekcijski zavezanec - inšpekcijska odločba ni izdana proti zemljiškoknjižnemu lastniku	V predmetni zadevi gre za zaznambo pravnega dejstva, za katerega zakon določa, da se vpisuje v zemljiško knjigo. Dejstvo, da se inšpekcijska odločba, ki je podlaga predmetnemu vpisu, ne glasi na pritožnike oziroma njihovega pravnega prednika, ni ovira za predmetni vpis.
251	VSK Sklep CDn 262/2016	6.12.2016	ZEMLJIŠKA KNJIGA	VSK00001644	ZZK-1 člen 89, 99, 100, 147, 148.. ZGO-1 člen 159, 159/2, 258.	odločanje o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka - pogoji za dovolitev vpisa - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - izbris zaznambe	V obravnavani zemljiškoknjižni zadevi je pri predmetni nepremičnini zaznamovana prepoved zaradi nedovoljene gradnje na podlagi odločbe RS, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor. Gre za zaznambo kot vrsto vpisa, s katerim se opravi vpis pravnih dejstev. Pristojni gradbeni inšpektor je predlagal izbris te zaznambe, zato je sodišče predlogu pravilno ugodilo.
252	VSM sodba I Cpg 288/2016	24.11.2016	OBLIGACIJSKO PRAVO - GRADBENIŠTVO - ZAVAROVALNO PRAVO	VSM0023164	OZ člen 393, 923, 923/2, 963, 964, 1061. ZBan-2 člen 5, 5/2, 5/2-6. ZGO člen 85, 86, 87, 88,88/3, 88/4. ZOR člen 1087, 1087/2, 1088. ZPP člen 360, 360/1. ZZavar člen 2, 2-15.	gradbena pogodba - bančna garancija - garancija za odpravo napak - zakonska subrogacija - zavarovalnica - kavcijsko zavarovanje - odgovornost nadzornega inženirja - neposlovna odškodninska odgovornost	Zmotno je stališče pritožbe, da je predmetno garancijo potrebno obravnavati mimo določb o bančni garanciji po 1087. členu ZOR in da jo je potrebno obravnavati kot pogodbo premoženjskega zavarovanja (26. poglavje OZ) in s tem upoštevati določbe o subrogaciji (963. člen OZ), saj gre za kavcijsko zavarovanje. <br/><br/>- Zakon o zavarovalništvu v 15. točki 2. člena definira kavcijsko zavarovanje kot zavarovanje, s katerim se krije oziroma jamči za obveznosti naročnika garancije, v konkretnem primeru izvajalca. S takšnim kavcijskim zavarovanjem, kot ga predstavlja dana garancija, izdajatelj, to je tožeča stranka, prevzema sekundarno odgovornost, ki je enaka primarnim obveznostim glavnega dolžnika, izvajalca del. <br/><br/>- Tako tožeča stranka zmotno zaključuje, da je na podlagi dane Garancije vstopila v skladu z zakonsko subrogacijo iz 963. člena OZ, v položaj uporabnika garancije, to je naročnika. <br/><br/>- V skladu s 1088. člen ZOR se določbe o bančni garanciji smiselno uporabljajo tudi za druge pravne osebe, če so z zakonom pooblaščene opravljati določene bančne posle. Zakon o bančništvu (v nadaljevanju ZBan-2) namreč dopušča izdajanje garancij tudi nebančnim subjektom, saj je izdajanje bančnih garancij in drugih jamstev uvrščeno med finančne storitve, ki jih lahko opravljajo tudi drugi subjekti (6. točka drugega odstavka 5. člena ZBan-2). <br/><br/>- Dejansko v razmerju do naročnika odgovarjajo solidarno izvajalec, projektant in nadzorni inženir, in sicer vsak od njih za napako odgovarja v celoti (393. člen OZ).
253	VDSS sodba Psp 404/2016	24.11.2016	SOCIALNO VARSTVO	VDS0017164	ZSVarPre člen 27, 27/1, 71. ZDIU12 člen 4, 4/5. ZUPJS člen 29, 30. ZEN člen 3. ZZK-1 člen 11, 11/2. ZPP člen 224.	denarna socialna pomoč - izključitveni razlog - nepremično premoženje	Ker ima tožnik premoženje (nepremičnine), ki presega vrednost 13.780,00 EUR, je podan izključitveni razlog, zaradi katerega se mu denarna socialna pomoč ne more dodeliti.
254	VSC sodba in sklep Cp 304/2016	17.11.2016	ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO	VSC0004651	OZ člen 131, 131/1, 171, 179, 186, 186/2. ZDR člen 43. ZGO-1 člen 82.	- odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost investitorja - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina	Pravilno je sodišče zaključilo, da tožena stranka kot investitor ni zagotovila izdelave varnostnega načrta v skladu s predpisi o zagotavljanju varnosti zdravja in zdravja pri delu, ter tako ni zagotovila, da bi bilo gradbišče urejeno v skladu z varnostnim načrtom. Če bi tožena stranka načrt izdelala, bi ta moral vsebovati pravila, ki se nanašajo na konkretno gradbišče in posebne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ki so obravnavani v prilogah Uredbe, kar pa ni bilo spoštovano. Tudi zaradi opustitve izdelave varnostnega načrta tožniku ni bilo zagotovljeno varno delo na višini in, kot nadalje pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, je do padca prišlo ravno zaradi tega, ker gradbišče ni bilo urejeno na način, kot bi moralo biti v skladu z varnostnim načrtom. Pravilen je zato zaključek, da je bila tožena stranka tista, ki je bila dolžna v skladu z določbo 82. člena ZGO-1 in Uredbo zagotoviti izdelavo varnostnega načrta, in da ga tudi obveznosti izvajalca glede pravočasnega ukrepanja za varnosti delavcev te dolžnosti ne odvezujejo. Toženec se zato kot investitor ne more razbremeniti svoje odgovornosti.
255	VSK sodba Cpg 72/2016	17.11.2016	POGODBENO PRAVO - GRADBENIŠTVO	VSK0006967	OZ člen 619.	podjemna pogodba	Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta pravdni stranki (in družba P. d.d., ki je izvajala sporna gradbena dela) dogovorili, da bo tožeča stranka (namesto tožene stranke) plačala izvajalcu gradbenih del kabelske kanalizacije 6.200,00 EUR in 4.170,21 EUR. Znesek 6.200,00 EUR je bil 20.3.2011 tudi poravnan s kompenzacijo. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je tožeča stranka plačala družbi P. d.d. znesek 4.170,21 EUR. V zvezi s temi plačili je namreč v poslovnem svetu povsem razumno sklepati, da je omenjeni dogovor obsegal tudi pravico tožnika, da od tožene stranke zahteva vrnitev plačanega, upoštevaje ob tem, da tožena stranka navedb o kakršnikoli drugi pravni podlagi za omenjeno plačilo ni podala.
256	VSK sodba Cpg 183/2016	11.11.2016	POGODBENO PRAVO - GRADBENIŠTVO	VSK0006951	ZFPPIPP člen 261, 261/1. OZ člen 59, 261, 261/1, 319, 349, 349/1.	pridržna pravica - najemno razmerje	Čeprav si je tožeča stranka (po njenih navedbah v mesecu septembru 2010) v skladu z določbo prvega odstavka 261. člena OZ pridržala sporne opaže, ki jih je dotlej imela v posesti in najemu (najemodajalec je bila tožena stranka), pa to samo po sebi še ne pomeni, da je zaradi tega tedaj najemno razmerje med pravdnima strankama (in s tem dolžnost plačila najemnine za najete opaže v obdobju od junija 2010 do junija 2011) prenehalo veljati. Pravica do pridržanja premičnih stvari je namreč le sredstvo zavarovanja, ki ga enostransko uveljavlja upnik zapadle terjatve.
257	VSC Sodba Cp 202/2016	20.10.2016	CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO	VSC00034529	ZPP člen 5, 7, 154, 155, 156, 201, 286/1, 286/4, 339, 339/2, 350, 350/2. OZ člen 92, 93. ZOdvT tarifna številka 3100, 3102, 3210, 6002, 6007. ZEN člen 8.	pravnomočnost vmesne sodbe - ničnost - upoštevanje ničnosti po uradni dolžnosti - trditvena podlaga - stroški postopka - nagrada za narok - podlaga tožbenega zahtevka	V postopku, ki teče po pravnomočnosti vmesne sodbe, namreč ni več mogoče obravnavati ugovorov, ki se nanašajo na podlago tožbenega zahtevka. Pravnomočnost pomeni, da o že razsojeni stvari ni mogoče ponovno odločati. Zato je sodišče pri izdaji končne sodbe vezano na pravnomočno vmesno sodbo o podlagi tistega tožbenega zahtevka, o katerem je bila izdana. Še več, v vseh fazah rednega postopka mora sodišče po uradni dolžnosti paziti, ali ne gre za stvar, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, sicer lahko stori procesno kršitev.<br/><br/>Med taka vprašanja sodijo tudi ugovori ničnosti in neobstoječnosti pravne podlage prenosa lastninske pravice na tožnika, ki so jih tožene stranke podale v tem pravdnem postopku po pravnomočnosti vmesne sodbe, zato tudi sklicevanje toženih strank na določilo 93. člena OZ, ki določa, da pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, ne more biti uspešno.
258	VSL sodba II Cp 2011/2016	19.10.2016	CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – GRADBENIŠTVO	VSL0085911	ZPP člen 286, 286/4. OZ člen 619. ZGO-1 člen 7. Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena člen 4.	podjemna pogodba – izdelava projektne dokumentacije – neskladnost z lokacijsko informacijo – neuporabnost – projektiran objekt – osrednja stanovanjska stavba – trditvena podlaga – prekluzija – pogoj nekrivde – klasifikacija vrst objektov	Trditve, ki jih je tožnica podala po prvem naroku za glavno obravnavo, niso konkretizacija trditev o pravnorelevantnih dejstvih, zato je zanje nastopila prekluzija. <br/><br/>Projekt PGD, ki ga je izdelala tožnica, ni uporaben. Gradnja projektirane stanovanjske stavbe ni dopustna, ker ni v skladu z izdano lokacijsko informacijo.
259	VSC Sodba Cp 178/2016	6.10.2016	CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO	VSC00036650	ZPP člen 2, 7, 8, 214, 215, 339, 339/1, 339/2. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/1, 153/3, 186, 352. ZDR člen 184. ZVZD-1 člen 9. ZGO-1 člen 82.	delovna nesreča - posojeni delavec - odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - izvajalec del - odškodninska odgovornost izvajalca del - soprispevek oškodovanca	Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je konkretno delo, pri katerem se je poškodoval tožnik in je predstavljalo nevarno dejavnost, bilo delo, ki ga je, kar pritožbeno s strani tožnika niti ni izpodbijano, izvajala le prvotožena stranka, da je na dan škodnega dogodka dela na gradbišču opravljala le prvotožena stranka, da nobenega delavca drugega podjetja ne tisti dan in ne nekaj dni prej ni bilo na gradbišču, kar pomeni, da drugo in tretjetožena stranka na dan škodnega dogodka na gradbišču nista opravljali nobenega dela in da drugo in tretjetožena stranka sploh nista prevzeli nikakršnih del, ki bi bile v neposredni zvezi s samo demontažo gradbenega odra. Ker za škodo od nevarne dejavnosti v skladu s 150. členom OZ odgovarja tisti, ki se z njo ukvarja, je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je po pravilih o objektivni odškodninski odgovornosti tožniku za nastalo škodo lahko odgovorna le prvotožena stranka, ne pa preostale tožene stranke, ki se s to nevarno dejavnostjo, upoštevaje vse zgoraj navedene okoliščine primera niso ukvarjale in to ne glede na to, da so sicer sodelovale pri samem projektu sanacije mostu in imele od tega projekta tudi določeno korist oz. interes.
260	VSL sodba II Cp 1146/2016	7.9.2016	STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – ZEMLJIŠKA KNJIGA	VSL0084522	ZSZ člen 10, 10/2, 46, 47, 47/1. ZPN člen 7, 7/2. ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 12, 31, 31/3. ZEN člen 18, 18/1.	ugotovitev lastninske pravice – pravica trajne uporabe na zemljišču – nakup stanovanjske hiše – družbena lastnina – pomen zemljiške knjige – promet z nepremičninami – zemljiška knjiga v času družbene lastnine – prekoračitev tožbenega zahtevka – rojstni datum – identifikacijski znak nepremičnine – podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis – sodna odločba kot podlaga za vpis	V skladu z drugim odstavkom 7. člena v relevantnem obdobju veljavnega ZPN se je s prenosom lastninske pravice na stavbi, ki je stala na zemljišču v družbeni lastnini, prenesla tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, potrebnem za njeno redno uporabo. Temu ustrezna je bila vsebina 12. člena ZTLR, po kateri je imel lastnik stavbe (dokler je ta obstajala), ki je bila zgrajena na zemljišču v družbeni lastnini, pravico uporabe zemljišča, na katerem je bila stavba zgrajena, in zemljišča, namenjenega za njeno redno rabo. Z ozirom na vsebino pogodbe, ki sta jo tožnika sklenila s prodajalcem (investitorjem), sta postala ne le lastnika stavbe, ampak (posledično) tudi imetnika/subjekta pravice uporabe na zemljišču (predmetne parcele). <br/><br/>Vpis nepremičnin v družbeni lastnini in pravice uporabe na njih ni bil obvezen, niti ni imel konstitutivnih učinkov.