št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Področje	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
261	VSL sodba II Cp 1285/2016	7.9.2016	ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – RAZLASTITEV	VSL0060308	URS člen 67, 71. OZ člen 131, 131/1, 132. SPZ člen 37. ZPNačrt člen 3, 3/3, 11, 14, 39, 39/4, 103. ZUPUDPP člen 6, 6/1, 6/2, 8, 42, 43, 47, 47/4, 52, 52/4. ZGO-1 člen 52, 71. ZUreP-1 člen 98. Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru člen 4, 61.	krivdna odškodninska odgovornost – prostorsko načrtovanje – urejanje prostora – protipravnost ravnanja države – državni prostorski načrt – umestitev zemljišča v območje državnega prostorskega načrta – protipravna sprememba namembnosti zemljišča – določitev namembnosti, ki ni v državnem interesu – poseg države v pristojnosti občine – nesorazmeren poseg v lastninsko pravico – lastninska pravica – pravica do gradnje – poseg v pravico do gradnje – poseg v pridobljeno pravico – dejanska razlastitev – škoda v višini zmanjšane vrednosti nepremičnine – škoda zaradi neizvedenega razlastitvenega postopka	Ker je toženka znotraj območja DPN pristojna zemljiščem določati namensko rabo (8. člen ZUPUDPP), bi morali tožniki določno navesti, v čem vidijo protipravnost ravnanja toženke pri uvrstitvi njihovega zemljišča v območje DPN. Tožniki svojega prepričanja, da njihovo zemljišče ne sodi v območje DPN, niso konkretneje pojasnili in v dokaz svojih navedb niso podali nobenega dokaznega predloga. Tožniki niti niso prerekali navedb toženke, da sporno zemljišče predstavlja kontaktno območje pristanišča in da zaradi pričakovanih vplivov pristanišča stanovanjska gradnja na tem območju ni primerna. Poudarjali so zgolj, da toženka za takšne navedbe ni predložila ustreznih dokazov in torej ni dokazala, da bi bilo zemljišče tožnikov namenjeno za katerikoli drug namen kot za športno rekreacijski center. Vendar toženka ni tista, ki bi bila dolžna dokazovati, da pri določitvi namembnosti ni ravnala protipravno, temveč je trditveno in dokazno breme glede obstoja protipravnega ravnanja na oškodovancu.<br/><br/>Redna oblika sodelovanja med državo in občino je sodelovanje občine v postopku priprave DPN, kot je potekalo v obravnavani zadevi. Poudariti pa gre, da tudi v primeru, če bi tožena stranka RS s kakšno svojo odločitvijo res posegla v pristojnost občine, to samo po sebi ne predstavlja protipravnega ravnanja za tretjo osebo, v našem primeru za tožnike. V tem primeru bi morali ti posebej oz. izrecno utemeljiti vzročno zvezo med samo prekoračitvijo pooblastil in zatrjevano škodo, česar niso storili.
262	VSL sodba II Cp 1231/2016	6.9.2016	STVARNO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA	VSL0085019	SPZ člen 19, 19/1. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-2, 22, 22/2, 23, 23/2. ZJC člen 2, 2/2. ZLS člen 21, 21/2.	služnostna pravica hoje in vožnje – javno dobro – grajeno javno dobro – priposestvovanje služnosti – kasnejša pridobitev statusa javnega dobra služečih zemljišč	Tožnik, ki za potrebe svojega zemljišča hodi in vozi po zemljišču, ki je javno dobro, v naravi pa cesta, izvršuje pravico javnega prava. Z zahtevkom za ugotovitev služnostne pravice hoje in vožnje tožnik uveljavlja pravico zasebnega prava, do katere ni upravičen, ker se pravici izključujeta.
263	VSL sodba II Cp 1065/2016	24.8.2016	CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA	VSL0084772	ZEN člen 8. ZPP člen 285, 324, 324/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.	ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine – oblikovanje zahtevka – materialno procesno vodstvo – uvod sodbe – pomanjkljivosti v uvodu sodbe – povrnitev pravdnih stroškov – vrednost spornega predmeta – upoštevanje vrednosti spornih predmetov – povrnitev stroškov odgovora na pritožbo – potrebni stroški	Ko posameznik zahteva ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine, je potrebno, da izvedenec geodetske stroke že v sodnem postopku izdela elaborat. Da bi bil zahtevek sklepčen, bi moral tožnik zato zahtevati ugotovitev, da je lastnik tistega dela parcelne številke 1/0 k. o. X, ki je v priloženem elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru (ki ga bo med sodnim postopkom izdelal sodni izvedenec) označen z rezervirano parc. št. … k. o. X.
264	VSL sodba in sklep I Cp 520/2016	27.7.2016	STVARNO PRAVO	VSL0060261	ZPP 13, 254, 254/2, 254/3, 286b, 350, 350/2. OZ 35, 86, 86/1. ZTLR 12. ZPN 7. ZPDS 6, 7, 7/2. ZPPLPS 2. ZLNDL 2, 3. ZUN 46. SZ 9. SZ-1 190. ZGO-1 217. ZVEtL 30.	družbena lastnina - razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem - zazidalni načrt - nedovoljeno razpolaganje - nedopusten predmet pogodbe - ničnost pogodbe - aktivna legitimacija - pravica do uporabe - naravni sodnik - pravica do izjave - funkcionalno zemljišče k stavbi - skupno funkcionalno zemljišče - pravni interes - predlog za postavitev novega izvedenca - prisotnost stranke pri ogledu z izvedencem - vabilo strankam na ogled	Zmotno je stališče prve in druge tožene stranke, da se ob prvi prodaji oziroma nakupu stanovanja na kupca ni prenesla tudi pravica uporabe na stavbišču in zemljišču, ki je bilo potrebno za redno rabo stavbe. V času prodaje prvih stanovanj (gre za leto 1976 oziroma 1977) sta pridobitev pravic na nepremičninah urejala ZPN in ZPDS. Oba sta bila objavljena v Uradnem listu SRS 19/1976, veljati pa sta začela 31. 7. 1976 in sta torej v času sklepanja prvih kupnih pogodb že veljala. Na njuni podlagi so imeli lastniki stavbe oziroma njenih posameznih delov skupno trajno pravico uporabe na zemljišču, na katerem je stavba stala, in zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo (7. člen ZPN in 6. člen ZPDS). Ta pravica se je prenašala skupaj s pravico na stavbi oziroma njenem posameznem delu po samem zakonu (drugi odstavek 7. člena ZPDS, 7. člen ZPN in kasneje 12. člen ZTLR). Pridobitev in prenos torej ni bil pogojen z obstojem pogodbenih določil, zemljiškoknjižnim dovolilom ter odmero funkcionalnega zemljišča.<br/><br/>Pritožbeno sodišče se ob upoštevanju že kratko povzete vsebine zazidalnega načrta strinja s presojo, da so skupna funkcionalna zemljišča (celotne soseske) tudi površine, pod katerimi je zazidalni načrt predvidel gradnjo podzemnih garažnih hiš. Tako je bilo namreč predvideno v zazidalnem načrtu.
265	VSL sodba II Cp 1702/2016	29.6.2016	OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO	VSL0084490	OZ člen 190, 589. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10. ZPP člen 254.	poslovni prostori – najemna pogodba – vlaganja v nepremičnino – soglasje najemodajalca – vnaprejšnje soglasje na konkludenten način – povrnitev vlaganj v nepremičnino – obogatitveno načelo – neupravičena pridobitev – vzdrževanje stvari – vzdrževalna dela – izvedenec – pripombe na izvedensko mnenje	Zahtevek temelji na obogatitvenem načelu, po katerem lahko prikrajšani zahteva le povračilo tistega, za kar je bil okoriščenec brez pravne podlage z vlaganji okoriščen. Obogatitev pa pomeni neamortizirano vrednost vlaganj oziroma vrednost vlaganj, zmanjšanih za amortizacijo.
266	VSL sodba II Cpg 116/2016	14.6.2016	USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – GRADBENIŠTVO	VSL0085837	URS člen 22. ZPP člen 227, 236a, 236a/6, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. Pravilnik o gradbiščih člen 13, 13/2, 13/4. OZ člen 642.	spor majhne vrednosti – trditvena podlaga – podjemna pogodba – gradbeni dnevnik – hramba gradbenega dnevnika – edicijski zahtevek – vpogled v gradbeni dnevnik – pravica do izvedbe dokaza – zavrnitev dokaznih predlogov – pravica do izjave – pisna izjava priče – predložitev izjave – substanciranje dokaznega predloga – obrazložena opredelitev do dokaznega predloga – enako varstvo pravic – kršitev načela kontradiktornosti	Ob nespornem dejstvu, da je bila tožeča stranka podizvajalec, tožena stranka pa izvajalec na gradbiščih, na kateri se tožnica sklicuje, bi morala tožena stranka gradbeni dnevnik imeti pri sebi. Če pa je nasprotna stranka dolžna hraniti listino, se domneva, da ima listino, na njej pa je trditveno in dokazno breme glede razlogov, zakaj te listine nima. Stranka, ki postavi edicijski zahtevek, v takem primeru zadosti trditvenemu bremenu že s tem, ko trdi, da je listina pri nasprotni stranki.<br/><br/>Tožeči stranki torej očita, da ji ni uspelo izkazati, da je za toženo stranko opravljala dela, na drugi strani pa glavnega dokaza, ki ga je predlagala tožnica, ni izvedlo.
267	VSM Sodba IV Kp 48123/2013	3.6.2016	KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO	VSM00030390	KZ-1 člen 315, 315/1, 315/2. ZKP člen 354, 354/1. ZGO-1 člen 84, 84/1.	objektivna identiteta obtožbe in sodbe - pravica do obrambe - in dubio pro reo - kaznivo dejanje povzročitve nevarnosti pri gradbeni dejavnosti	Sodišče prve stopnje s posegom v časovno opredelitev kaznivega dejanja, ki je bila tudi v obtožbi navedena okvirno, ni kršilo načela objektivne identitete med obtožbo in sodbo, kot trdi pritožba, prav tako pa obdolžencu ni kršilo pravico do obrambe, ker v opisu kaznivega dejanja, razen navedbe, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v Mariboru, niso zapisane okoliščine, ki jih navaja pritožba. ZKP v prvem odstavku 354. člena določa, da se sme sodba nanašati samo na osebo, ki je obtožena, in samo na dejanje, ki je predmet obtožbe, obsežene v vloženi oziroma na glavni obravnavi spremenjeni ali razširjeni obtožnici. Sodišče sme spremeniti opis kaznivega dejanja tako, da je dejanje drugačno, ne sme pa biti drugo in ne sme biti spremenjeno v obdolženčevo škodo. S spremembo časovne opredelitve kaznivega dejanja, ki po posegu obsega tudi nekaj dni pred obdobjem, ki ga navaja obtožba, kaznivo dejanje ni drugo, prav tako pa ni spremenjeno v obdolženčevo škodo.<br/><br/>Obdolžencu tudi ni bila kršena pravica do obrambe, ker v opisu kaznivega dejanja, ob krajevni opredelitvi, da je bilo storjeno v Mariboru, ni zapisano, da je šlo za tribuno L. G. v Mariboru, in ker ni navedena višina, na kateri se je ograja nahajala. Sodišče prve stopnje je tudi glede tega pravilno pojasnilo, da je kaznivo dejanje krajevno ustrezno določeno s tem, da je kot kraj storitve naveden Maribor, okoliščine, ki jih v opisu kaznivega dejanja pritožba pogreša, pa da so opredeljene z vsebino pogodbe z dne 7. 6. 2010, ki je sestavni del opisa kaznivega dejanja.
268	VSL sodba II Cpg 375/2016	24.5.2016	STAVBNA ZEMLJIŠČA	VSL0080740	ZDOIONU člen 27, 27/2. ZEN člen 64.	pridobitev hišne številke - vris v zemljiški kataster	Zahteva za določitev hišne številke se lahko vloži, če je stavba evidentirana v katastru stavb ali registru nepremičnin. Če stavba ni evidentirana, mora vlagatelj poleg zahteve za določitev hišne številke vložiti tudi zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb oziroma izpolniti vprašalnik v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Če v zemljiškem katastru ni evidentirano niti zemljišče pod stavbo, pa mora predlagatelj poleg tega vložiti še zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo na podlagi 64. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (vris stavbe).
269	VSL sklep I Cp 4/2016	4.5.2016	STVARNO PRAVO – ODZ – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO	VSL0084187	SPZ člen 9. ZTLR člen 72, 72/3. ODZ paragraf 328. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5. ZEN člen 18. ZDOIONUS člen 26. Zakon o imenih naselij in označbi trgov, ulic in hiš člen 7. ZIENUS člen 10. ZPP člen 212. Pravilnik o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb člen 32.	ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje nepremičnine – dobra vera – domneva dobre vere – trditveno breme – dokazno breme – materialno dokazno breme – prevalitev dokaznega bremena – identifikacija nepremičnine – identifikacijski znak stavbe ali njenega posameznega dela – hišna številka – določanje hišnih številk stavbam – označevanje garaž	Trditveno in dokazno breme določa materialno pravo. Materialno dokazno breme je stabilno in ga ves čas postopka nosi ista stranka. Šele uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi dokazno breme po pravilih o materialnem dokaznem bremenu, prevali procesno dokazno breme na drugo stranko, ki mora potem z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh.<br/><br/>Nepremičnine je mogoče enolično identificirati na podlagi navedbe parcelne številke ter katastrske občine, v kateri se parcela nahaja.
270	VSL sodba in sklep I Cp 71/2016	13.4.2016	CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO	VSL0080047	ZGO-1 člen 2. ZOR člen 26, 99, 99/2. ZPP člen 214, 214/2, 325, 365, 365-1.	izrek sodbe – neobstoječa sodna odločitev – zavrženje pritožbe – dopolnilna sodba – razlaga pogodb – uporaba določil in razlaga spornih določil – skupni namen pogodbenikov	Izrek izpodbijane sodbe vsebuje le odločitev glede ugodilnega dela, medtem ko sodišče prve stopnje v preostalem delu ni zavrnilo tožbenega zahtevka. Tožnik bi lahko skladno s 325. členom ZPP predlagal izdajo dopolnilne sodbe, vendar tega ni storil. Namesto tega je vložil pritožbo, v kateri izrecno izpodbija zavrnilni del sodbe, čeprav ta v izreku ni zajet. <br/><br/>Ker tožnik izpodbija del sodbe, ki ga ni, hkrati pa se pritožuje zoper obrazložitev sodbe, za kar ne more imeti pravnega interesa, je sodišče druge stopnje pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
271	VSL sklep I Cpg 1165/2015	13.4.2016	OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO	VSL0081565	OZ člen 70, 70/3, 72, 73, 111, 240. ZGO-1 člen 53.	odstop od pogodbe – revizija projektne dokumentacije – položaj revidenta – zastopanje – grajanje napak po pooblaščencu – učinki zastopanja – prekoračitev pooblastil – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – razveza pogodbe – učinki razvezane pogodbe – oprostitev dolžnika odgovornosti – zamuda pri izpolnitvi – medsebojni pobot – predpravdno pobotanje – pravdno pobotanje	Položaj revidenta projektne dokumentacije iz 53. člena ZGO-1 je primerljiv s položajem nadzornega inženirja pri izvajanju gradbenih del. Z udeležbo revidenta/nadzornika se ustvari nekakšno trostransko razmerje med njim, projektantom/izvajalcem in naročnikom/investitorjem, ki z zakonom ni posebej urejeno. Kar pomeni, da lahko stranke ta razmerja precej svobodno same uredijo. Tako projektant kot revident sta praviloma, in tako tudi v obravnavanem primeru, v samostojnem, med seboj ločenem pogodbenem razmerju z investitorjem.
272	VSL sklep I Cp 3244/2015	9.3.2016	STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO	VSL0083035	ZVEtL člen 7, 23, 23/2, 28, 28/3, 30. SZ člen 9. ZGO-1 člen 217, 217/1. ZPP člen 8, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZTLR člen 12. ZSZ člen 51.	postopek za določitev pripadajočega zemljišča – inkvizitorna pooblastila – pripravljalna opravila sodišča – postavitev izvedenca – pridobitev podatkov od pristojnega upravnega organa – pripadajoče zemljišče – funkcionalno zemljišče – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred januarjem 2003 – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pravica uporabe – razpolaganje s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini – trditveno in dokazno breme	Postopek za določitev pripadajočega zemljišča je predlagalni nepravdni postopek, v katerem ima sodišče več inkvizitornih pooblastil. Po uradni dolžnosti mora zbrati najpomembnejše dokazno gradivo (postaviti izvedenca in pridobiti upravne ter prostorske akte). Dokazov, ki bi omajali uradno pridobljeno dokazno gradivo, ni dolžno iskati po uradni dolžnosti. Trditveno in dokazno breme za to, da ga omajajo, je na udeležencih.
273	VSL sodba II Cp 3485/2015	24.2.2016	POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO	VSL0075987	OZ člen 82. SPZ člen 237, 239, 247, 247/2, 248. SZ-1 člen 25, 25/2, 26. ZGO-1 člen 2.	užitek – užitkar – dosmrtna brezplačna osebna služnost stanovanja – plačevanje stroškov – plačilo prispevka v rezervni sklad	Užitkar mora med trajanjem užitka stvar vzdrževati kot dober gospodar v skladu z njenim gospodarskim namenom in ga bremenijo tako stroški rabe kot stvarna bremena in javne dajatve. Toženec, ki si je ob prodaji stanovanja izgovoril dosmrtno brezplačno osebno služnost stanovanja, hkrati pa se je zavezal plačevati vse stroške stanovanja in tekočega vzdrževanja, mora plačati tudi prispevek v rezervni sklad, saj je bila taka volja pogodbenih strank, ki se je odražala v 9-letni tovrstni izpolnitvi pogodbe.
274	VSL sklep I Cp 3195/2015	3.2.2016	STVARNO PRAVO	VSL0071149	SPZ člen 77. ZEN člen 39, 39/4.	sodna določitev meje - zadnja mirna posest - domneva soglasja s potekom predlagane meje	Kadar katerikoli izmed udeležencev sproži sodni postopek, presumpcija poteka meje iz četrtega odstavka 39. člena ZEN ne velja več, temveč mejo določi sodišče po kriterijih, ki jih določa 77. člen SPZ.
275	VSL sodba I Cpg 550/2015	2.2.2016	USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - GRADBENIŠTVO	VSL0078015	URS člen 26. OZ člen 352, 365. ZGO-1 člen 66, 66/1.	pravica do povračila škode - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - subjektivni rok - vedenje o škodi in povzročitelju - pretrganje zastaranja - odškodninska odgovornost države - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja	Materialnopravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je vlaganje rednih in izrednih pravnih sredstev pretrgalo zastaranje. Tožeča stranka je trdila, da tožbe na upravno sodišče ni vlagala zaradi uveljavljanja škode, temveč zato, ker je želela gradbeno dovoljenje ohraniti v veljavi.<br/><br/>Postopki, ki so bili pred vložitvijo predmetne tožbe usmerjeni v odpravo sporne odločbe ministrstva, kot tudi zahteve, ki jih je tožeča stranka naslavljala na Ministrstvo za okolje, Ministrstvo za javno upravo in Državno pravobranilstvo, zato teka zastaralnega roka v tej zadevi niso pretrgali.<br/><br/>Glede storilca se šteje, da je oškodovanec zanj izvedel, ko je izvedel za okoliščine, pod katerimi v odškodninskem pravu določen subjekt odgovarja za povračilo škode. Vedenje o storilcu torej ne pomeni vedenja o njegovi odgovornosti oziroma podlagi njegove odgovornosti, temveč o osebi kot povzročitelju škode.<br/><br/>Zmotno je stališče, da v primerih, ko gre za odškodninsko odgovornost države, oškodovanec izve za obseg škode in protipravnost ravnanja šele, ko pristojni organ pravnomočno odloči o nepravilnosti izdanih odločb. Zavedanje o storilcu vključuje zavedanje o ravnanju te osebe v dejanskem svetu, ne pa tudi pravne ocene (protipravnosti) storilčevega ravnanja.
276	VSL sodba II Cp 2924/2015	20.1.2016	STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA	VSL0053195	SPZ člen 256, 257, 257/2. OZ člen 35, 86. ZZK-1 člen 3, 3/4. ZGO-1 člen 2.	stavbna pravica – pogoji za ustanovitev stavbne pravice – dopustnost predmeta – stavbna pravica na delu stavbe – ničnost pogodbe – nedoločenost časa trajanja pogodbe – zgradba – objekt	Ustanovitev stavbne pravice v zvezi z garažo, ki ne predstavlja funkcionalno samostojne zgradbe v smislu ZGO-1, ni dopustna.
277	VSL sklep II Cp 2750/2015	20.1.2016	NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO	VSL0084308	ZVEtL člen 23, 23/1, 23/1-3, 23a. SZ-1 člen 4, 4/3, 20, 20/4. ZEN člen 77.	postopek vzpostavitve etažne lastnine – etažna lastnina – priprava elaborata za vpis stavbe in posameznih delov stavbe v kataster stavb – atrij	Odločilno je vprašanje, ali bi moral biti atrij zajet že v elaboratu, ki je podlaga za vpis stavbe v kataster stavb.<br/><br/>Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da v tej fazi postopka določbe ZEN ne dajejo podlage za evidentiranje atrija, ki leži izven zunanjih obrisov stavbe (77. člen ZEN). Za opravljanje katastrskih vpisov, ki jih v postopku vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL zahteva sodišče, se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, kolikor to ni v nasprotju z določbami 23a. člena (primerjaj prvi odstavek 23. člena ZVEtL). Po presoji pritožbenega sodišča 23.a člen ZVEtL ne vsebuje nobenih določb, ki bi izključevale uporabo prepisov o evidentiranju.
278	VSL sodba I Cp 2126/2015	24.12.2015	STANOVANJSKO PRAVO	VSL0060991	SZ-1 člen 25, 25/4, 29, 29/1, 29/2, 29/3, 29/4, 29/5, 35, 35/1, 36. ZGO-1 člen 2, 2-10. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 2, 13.	popravilo drsnih vrat – posel rednega upravljanja – posel, ki presega okvir rednega upravljanja – vzdrževanje večstanovanjske stavbe – sklic zbora etažnih lastnikov – soglasje etažnih lastnikov – potrebno soglasje etažnih lastnikov	Popravilo drsnih dvoriščnih vrat, v okviru katerega je bilo pod plast tlakovcev treba dodati masivno armiranobetonsko ploščo, ki je preprečila valovanje tal in s tem zastoje pri odpiranju in zapiranju vrat v zaostrenih vremenskih razmerah, sodi med posle rednega upravljanja. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je težave z odpiranjem vrat povzročala neustrezna podlaga, na katero je bila položena tirnica vrat, ta težava pa je bila s tem, ko je bila pod tlakovce vgrajena armiranobetonska plošča, odpravljena. Vrata so bila šele s tem usposobljena za delovanje v vseh vremenskih razmerah, torej za njihovo običajno rabo. To pa ne more pomeniti izboljšave v pomenu tretjega odstavka 29. člena SZ-1 ter 13. člena Pravilnika. Vzdrževanje, kamor sodi tudi popravilo, tudi sicer ni nujno vedno opravljeno tako, da bi stvar ostala povsem enaka kot prej. Že zakon sam med redno vzdrževanje šteje izboljšave, ki sledijo napredku tehnike.
279	VSL sodba I Cpg 1286/2015	15.12.2015	OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - GRADBENIŠTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO	VSL0063261	OZ člen 649, 659.	gradbena pogodba - gradbena pogodba s posebnim določilom - cena, določena s klavzulo "ključ v roke" - dodatna dela - narava dodatnih del - dela, ki niso dogovorjena - spremembe pogodbenih del po naročnikovi zahtevi - dodatno plačilo - predložitev načrta - navodilo za izvedbo dodatnih del - navodila naročnika - dolžnost obvestila naročnika - varstvo pred neupravičenimi zahtevki izvajalcev - načelo pravne varnosti - rok - splošni pogoji - izvedba dokaza z izvedencem - izvedensko mnenje - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje	Upoštevanje ocene dveh strokovnih mnenj, ki sta bili izdelani pred začetkom pravdnega postopka, ne predstavlja kršitev določb ZPP, saj je iz obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da ju sodišče ni obravnavalo kot izvedenski mnenji, temveč so podobni zaključki v omenjenih mnenjih le utrdili sodišče prve stopnje v prepričanju, da je pravilno ugotovilo dejansko stanje na podlagi ocene, ki jo vsebuje izvedensko mnenje.<br/><br/>Za dodatna dela se šteje, da jih obseg del tudi v pogodbah po sistemu »ključ v roke« ne more vsebovati, saj so to dela, ki niso bila dogovorjena, naročnik pa zahteva, da se izvedejo, naravo takih del pa imajo tudi spremembe pogodbenih del po naročnikovi zahtevi. Glede na naravo dodatnih del, ki jih izvajalec ni mogel predvideti in jih je naročnik naknadno naročil, mora naročnik izvedena dela dodatno plačati ne glede na pogodbeni odnos med strankama po sistemu »ključ v roke«. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so bile določene rešitve v PZI iz aprila 2008 glede na projektno dokumentacijo iz leta 2006 in 2007 spremenjene ter dela glede na njihovo naravo v kontekstu celotnega projekta dodatna, zaradi česar je tožeča stranka upravičena do dodatnega plačila.<br/><br/>Dolžnost obvestila naročnika o večjem obsegu del in dodatnih plačilih je določilo splošnih pogojev, ki varuje naročnika pred neupravičenimi zahtevki izvajalca, zaščito pa smiselno v skladu z načelom pravne varnosti varuje še postavljeni rok. Omenjeno določbo ne gre uporabiti v primerih, ko dodatno naročilo po delih poda sam naročnik, ki ob svojem naročilu lahko predvidi, da bodo dodatna dela zahtevala dodatno plačilo.
280	VSK sodba in sklep Cpg 235/2015	19.11.2015	ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO	VSK0006472	OZ člen 649. ZGO-1 člen 171.	gradbena pogodba - zamuda z dokončanjem del - odškodnina - pogodbena kazen - škoda - PZI projekt- PGD projekt - izločitev sodnika	Tožeča stranka kot izvajalec je bila namreč celo v prekršku, ker v času gradnje ni imela pri sebi na gradbišču PZI projektov za tista dela, ki jih je takrat izvajala (16. točka 171. člena Zakona o graditvi objektov, v nadaljevanju: ZGO-1). Ne gre torej za formalizem ali formalistično tolmačenje dogovorov iz Gradbene pogodbe, ampak za jasno določena pravila, kako se gradbeni objekti gradijo in nenazadnje tudi za izpolnjevanje pogodbeno sprejetih zavez.