št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Področje	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
301	VSL sodba II Cp 806/2015	13.5.2015	POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO	VSL0076396	ZGO-1 člen 27, 27/4. ZPP člen 452, 453, 339, 339/1, 339/2, 339/2-15.	spor majhne vrednosti – pogodba o izvedbi projektantskih storitev – podjemna pogodba – pisnost pogodbe – namen pisnosti pogodbe – realizacija pogodbe – načelo afirmacije pogodb – veljavnost pogodb – protispisnost – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka	Postopkovna kršitev določila 453. člena ZPP glede navajanja dejstev in dokazov v sporih majhne vrednosti izven vlog iz 452. člena ZPP ne predstavlja absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče, tudi če bi bila podana, ne bi smelo upoštevati.<br/><br/>ZGO-1 v 4. odstavku 27. člena predpisuje pisno obliko, saj med projektiranje šteje izdelavo idejnega projekta. Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila pogodba v pretežnem delu realizirana in ob upoštevanju načela afirmacije pogodb, opustitev pisnosti v konkretnem primeru ne more vplivati na njeno veljavnost. Ob tem ni nepomembno, da je bila med strankami dogovorjena izdelava geodetskega načrta in idejnega projekta za individualno hišo, namen pisnosti pogodb po ZGO-1 pa je predvsem v varstvu naročnika in izvajalca v nadaljnjih fazah projektiranja zaradi zahtevnosti postopka pridobitve dovoljenj in narave same gradnje.
302	VSL sklep I Cp 251/2015	5.5.2015	NEPRAVDNO PRAVO – LASTNINJENJE	VSL0082491	SZ-1 člen 190. ZGO-1 člen 23, 212, 212/2, 217. ZVEtL člen 7, 30. ZLNDL člen 2, 3- ZNP člen 35.	določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – ugotovitev pripadajočega zemljišča – pravnomočna ugotovitvena odločba upravnega organa o pridobljenem statusu grajenega javnega dobra – vezanost nepravdnega sodišča na upravno ugotovitveno odločbo o grajenem javnem dobru – zavrnitev predloga za določitev pripadajočega zemljišča – spor o pravici	V okviru postopka določitve pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003, sodišče lahko oziroma mora obravnavati vse ugovore, povezane z lastninjenjem javnega dobra, ki vplivajo na ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Ugotovitev pripadajočega zemljišča in lastninske pravice na njem kot glavno vprašanje postopka po 30. členu ZVEtL vključuje odločanje o obsegu pripadajočega zemljišča v odnosu do zemljišč v javni rabi in tudi o obstoju (lastninske) pravice udeležencev na njem, če je ta sporna. <br/><br/>Pravnomočna upravna odločba o pridobljenem statusu javnega dobra, izdana na podlagi 212. člena ZGO-1, za odločanje o tem ne more biti ovira. Upravna odločba, ki (lahko) posega v na podlagi zakona pridobljena lastninskopravna upravičenja predlagateljev, ne more vezati ne sodišča ne predlagateljev, ker niso imeli možnosti sodelovati v postopku za njeno izdajo.
303	VSL sodba I Cpg 1593/2013	5.5.2015	CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE	VSL0074799	ZPP člen 70, 70-6, 214, 247, 247/1, 252, 252/1, 285, 286, 286/1, 286/4, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 99, 112, 631. ZPPSL člen 31. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 118, 119, 120.	gradbena pogodba - dodatna dela - potrditev dodatnih del s strani nadzornega organa - dogovor o komercialnem popustu - začasne situacije - končni obračun - popust na dodatna dela - dodatni popust - končna situacija - realizacija dogovora o dodatnem popustu - obseg izvedenih del - popust v primeru presežnih ali manjkajočih del - pogodbena pogajanja - sprememba pogodbe - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - poslovni interes - pričakovani dobiček - pogodbena kazen - neposredna zahteva podjemnikovih podizvajalcev do naročnika - prenehanje podjemnikove obveznosti - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - prekluzija uveljavljanja procesnih kršitev - seznanjenost s procesnim gradivom - trditve o novih dejstvih - novote - konkretizacija navedb - dopolnjevanje predhodnih navedb - procesna napaka sodišča - pogoj nekrivde - skrbnost stranke - izločitev sodnika - izločitev izvedenca - odklonitveni razlog - subjektivni kriterij - objektivni kriterij - pravno mnenje sodnika - trajanje postopka	Gotovo je nekrivda stranke v smislu 4. odstavka 286. člena ZPP podana, če stranka pred prvim narokom za glavno obravnavo ni seznanjena z delom procesnega gradiva, bodisi s trditvami nasprotne stranke bodisi s predlaganimi dokazi.<br/><br/>Pri prekluziji glede navajanja dejstev moramo ločiti med trditvami o novih dejstvih in navedbami, ki zgolj konkretizirajo ali razčlenjujejo predhodne strankine trditve o dejstvih. Stranka naknadno dopolnjuje svoje predhodne navedbe praviloma takrat, kadar te vsebujejo trditve o sklopu dejstev ali pravne abstrakte za preproste pojme oziroma kadar gre za v vsakdanjem življenju pogosto uporabljane pravne pojme, nasprotna stranka pa trditev o (pravno obarvanih) dejstvih prereka, kot to zahteva 1. odstavek 286. člena ZPP. Strankine naknadne navedbe niso novota, kadar so znotraj istega dejstvenega substrata, in pomenijo konkretizacijo prvotnih trditev o pravnorelevantnih dejstvih. Če stranka navaja dejstva, ki so izven že zatrjevanega dejstvenega substrata, tedaj imamo opravka s tako imenovanimi novimi dejstvi.<br/><br/>Ko tožeča stranka prereka uporabo pravila prekluzije zaradi izostanka vročitve določenega procesnega gradiva, dejansko uveljavlja procesno napako sodišča. Zato vprašanje krivde ali nekrivde glede navajanja novih dejstev in posledično predlaganja novih dokazov ni mogoče razlagati ločeno od pravila prekluzije grajanja procesnih napak.<br/><br/>Začasne in končna situacija se izstavijo na podlagi izvedenih količin pogodbenih del in pogodbenih cen. Dogovor o njihovi izdaji po pravni naravi pomeni dogovor o izplačevanju akontacij na račun izvedenih del.<br/><br/>V Pogodbi stranki nista predvideli prilagajanje popusta v primeru presežnih ali manjkajočih del. Take določbe stranki v pogodbo nista zapisali. To je po mnenju višjega sodišča stvar izida pogodbenih pogajanj in s tem del poslovnega rizika izvajalca pri določanju pogodbenih cen. Spremembe pogodbe se ne more sodno zahtevati.<br/><br/>Dogovor o popustih ni samostojna pogodba, temveč je del gradbene pogodbe. Kavza gradbene pogodbe je zgraditev objekta. Kavzo pogodbe je treba razlikovati od poslovnega interesa od takega posla. Pričakovani dobiček je poslovni interes. Višina cene na enoto ali dogovorjeni popusti vplivajo na pričakovani dobiček, to pa je poslovni interes, za varstvo tega pa stranka nima pravnega varstva.<br/><br/>Stranka je dolžna plačati dodatna dela, ki so bila naročena s strani upravičene osebe, ni pa pogoj za obveznost plačila njihova potrditev s strani nadzornega organa.<br/><br/>Plačila tožene stranke na podlagi 631. člena OZ ne pomenijo kršitve 31. člena ZPPSL. Ko je tožena stranka plačala po 631. členu OZ, je izpolnila toženčevo obveznost na podlagi direktnega zahtevka iz 631. člena OZ. S tem, ko naročnik na podlagi podizvajalčevega neposrednega zahtevka plača podizvajalčevo terjatev do podjemnika, ta podizvajalčeva terjatev in tej nasprotna podjemnikova obveznost prenehata. Hkrati pa preneha tudi naročnikova obveznost v razmerju do podjemnika. To je običajen, zakonsko predviden način uveljavitve terjatve, če podjemnik pripoznane obveznosti ne plača, in ne pomeni odtujevanja premoženja.<br/><br/>Odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP je podan le, če se ugotovi, da ima sodnik takšno osebno prepričanje, da bo o zadevi odločil pristransko (subjektivni kriterij), ali pa da je na sodnikovi strani takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom v sodnikovo nepristranskost (objektivni kriterij).<br/><br/>Ni mogoče sprejeti stališča, da je zaradi napada s strani tožeče stranke tekom pravdnega postopka omajana pristranskost izvedenca. To sicer ni mogoče kategorično izključiti, a iz te zadeve kaj takega ne izhaja. Ob zatrjevanem, posplošenem stališču bi stranka, ki je očitno nezadovoljna z izidom postopka, ki ga izvedensko mnenje nakazuje, vselej vzpostavila oziroma zanetila sporno situacijo oziroma težaven odnos z izvedencem in tako v vsakem primeru dosegla izločitev njej nenaklonjenega izvedenca.
304	VSL sklep I Cp 3289/2014	5.5.2015	NEPRAVDNO PRAVO	VSL0082506	ZVEtL člen 7, 30. ZGO-1 člen 23, 212, 217. SZ-1 člen 190. ZNP člen 35.	določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – zaznamba javnega dobra – pravnomočna ugotovitvena odločba o razglasitvi grajenega javnega dobra – vezanost nepravdnega sodišča na upravno odločbo – zavrnitev predloga za določitev pripadajočega zemljišča – stroški postopka	V upravnem postopku dejanska in pravna vprašanja lastninske pravice občine na (takrat še enotni) parceli zaradi zakonske domneve 212. člena ZGO-1 niso bila obravnavana. Vprašanje lastninske pravice občine je v upravnem postopku predstavljalo predhodno vprašanje, medtem ko je vprašanje ugotovitve lastninske pravice na pripadajočem zemljišču glavno vprašanje tega postopka in ga mora rešiti nepravdno sodišče samo.<br/><br/>Pravnomočna upravna odločba o pridobljenem statusu javnega dobra, izdana na podlagi 212. člena ZGO-1, zaradi navedenega, za odločanje o pripadajočem zemljišču ne more biti ovira.
305	VSL sodba I Cpg 1212/2014	21.4.2015	OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - GRADBENIŠTVO	VSL0074769	OZ člen 28, 28/1, 631.	gradbena pogodba - direktni zahtevek podizvajalca - actio directa - predpostavke za neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - dospelost terjatve prevzemnika posla - pripoznava terjatev - uveljavljanje zahtevka - zahtevek za plačilo - potrditev situacije - priznanje podizvajalčeve terjatve	Za neposredni zahtevek (actio directa), ki ga ima podizvajalec v razmerju do naročnika, mora biti podanih več predpostavk. Poleg terjatve podizvajalca do prevzemnika posla mora obstajati dospela terjatev prevzemnika posla do naročnika za plačilo posla, ki ga je opravil podizvajalec, zakon pa nalaga še dodatni pogoj, in sicer da morata biti terjatvi pripoznani. Za izpolnitev tega pogoja zadošča, da sta ugotovljena obstoj in višina terjatev. Namen tega pogoja je namreč, da naročnik plača terjatve le v nesporni višini, saj sicer obstoji nevarnost, da jih prevzemnik posla ob končnem obračunu ne bo priznaval.<br/><br/>Nastanek neposrednega zahtevka iz 631. člena OZ začne učinkovati v razmerju do naročnika, ko podizvajalec uveljavi ta zahtevek. Podizvajalec neposredni zahtevek uveljavi tako, da od naročnika zahteva plačilo. Pri presoji, kdaj začne ta izjava učinkovati v razmerju do naročnika, je treba smiselno uporabiti 1. odstavek 28. člena OZ. Neposredni zahtevek tako začne učinkovati v razmerju do naročnika takrat, ko naročnik prejme ta podizvajalčev zahtevek (izjavo, s katero podizvajalec uveljavlja zahtevek), če so takrat (ob prejemu izjave) izpolnjene vse predpostavke za nastanek tega zahtevka po 631. členu OZ.<br/><br/>Zaščita podizvajalca ne more biti zagotovljena na račun naročnika (investitorja). Resda tožnik ni »kriv«, da njegova situacija ni bila potrjena pred februarjem 2011, vendar pa dejstva zavlačevanja izstavitve in potrditve situacije tudi ni mogoče šteti v škodo toženki, ki z razmerjem med tožnikom in G. d. d. nima ničesar.<br/><br/>Podizvajalčeva terjatev je priznana, če investitor potrdi situacijo glavnega izvajalca, ki se nanaša na ta posel in tudi če je ta obsežena v potrjeni končni situaciji oziroma končnem obračunu posla med glavnim izvajalcem in podizvajalcem. Potrjena situacija izkazuje, da je določen obseg dela izveden kakovostno in da so ta dela ustrezno ovrednotena.
306	VSM sklep I Cp 1539/2014	14.4.2015	CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSM0022512	OZ člen 5, 6, 6/2, 15, 16, 18, 41, 46, 46/2, 82, 83. SPZ člen 68. ZEN člen 6, 13, 20. ZPP člen 3, 3/3, 8, 212, 215, 286, 306, 306/2, 306/4, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 385, 385/4, 392, 392/1, 392/2, 392/2-1, 392/2-2, 392/2-3.	tožba na razveljavitev sodne poravnave - dogovor o delitvi skupnega premoženja zakoncev - parcelacija nepremičnin - pravna narava sodne poravnave - učinki pravnomočnosti - materialnopravni in formalnopravni razlogi za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave - neizvršljivost sodne poravnave - ničnost sodne poravnave - bistvena in opravičljiva zmota pri sklepanju sodne poravnave - postopanje s potrebno skrbnostjo - stroški nujnih geodetskih storitev - sodelovanje osebe, ki ni stranka postopka - pooblastilo za sklenitev sodne poravnave - tolmačenje sodne poravnave - trditveno in dokazno breme	Tožeča stranka se v predmetnem postopku na nejasnost, dvoumnost ter neizvršljivost sporne sodne poravnave ne more uspešno sklicevati. Tako zatrjevane okoliščine zakonskega razloga za razveljavitev sodne poravnave ne predstavljajo. <br/><br/>Pritožnica očitno prezre, da je poravnava dispozitiven način ureditve razmerja med strankami, katerega izid ni nujno skladen z zakonskimi pravicami in obveznostmi strank iz tega razmerja. So pa sporna določila predmet interpretacije (82. člen OZ). <br/><br/>Razpravljajoče sodišče je v fazi sklepanja sodne poravnave res po uradni dolžnosti dolžno paziti na nedovoljena razpolaganja pravdnih strank (četrti odstavek 306. člena ZPP). Če sodišče takšne razloge prezre in dopusti sklenitev sodne poravnave kljub temu, da zajema razpolaganja v nasprotju s prisilnimi predpisi ter moralnimi pravili (tretji odstavek 3. člena ZPP), pravdne stranke oziroma stranke sodne poravnave teh razlogov s tožbo na razveljavitev sodne poravnave ne morejo uveljaviti. <br/><br/>Napake volje pri sklepanju sodne poravnave se presojajo po pravilih OZ. Za razveljavitev pogodbe mora biti zmota bistvena in opravičljiva, da bi bila upoštevna (46. člen OZ). Enako velja tudi za razveljavitev sodne poravnave. Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da je vprašanje, ali je bila tožeča stranka v postopku II P 868/2011 ustrezno pravno zastopana (drugi odstavek 6. člena OZ), potrebno reševati zgolj v razmerju med tožečo stranko ter njenim pooblaščencem in na odločitev v predmetni zadevi ne more imeti vpliva.
307	VSM sklep I Cp 1443/2014	8.4.2015	STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO	VSM0022510	SPZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/3, 77/4. ZBPP člen 11, 11/2, 44, 46, 46/3. ZEN člen 20. ZPP člen 212, 213, 286b.	sodna določitev meje - potek meje v naravi - kriteriji za ureditev sporne meje - močnejša pravica - izpodbojna domneva o obstoju močnejše pravice - zadnja mirna posest - pravična ocena - razporeditev tditvenega in dokaznega bremena - plačilo predujma za stroške izvedencev - predlog za brezplačno pravno pomoč	Materialnopravni kriteriji za urejanje meje v sodnem postopku izhajajo iz 77. člena SPZ, ki hkrati vzpostavlja hierarhijo metod odločanja, ki jih je pri tem mogoče uporabi. Teh kriterijev sodišče zato ne more uporabiti v poljubnem vrstnem redu, temveč si mora prizadevati, da mejni spor reši najprej na podlagi močnejše pravice in le subsidiarno, če pogoji za odločanje na tej osnovi niso podani, mejo uredi na podlagi zadnje mirne posesti. Šele kadar se tudi zadnja mirna posest ne da ugotoviti, pride v poštev razdelitev sporne mejne površine po pravični oceni. <br/><br/>Skladno z drugim odstavkom 77. člena SPZ se močnejša pravica sicer domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku ozirom skladno z določili sedaj veljavnega ZEN šteje za urejeno mejo (20. člen ZEN), s čemer je vzpostavljena izpodbojna domneva, ki jo zainteresirani udeleženec lahko izpodbija in močnejšo pravico dokazuje tudi drugače. Ker takšna zakonska dikcija razporeja zgolj trditveno in dokazno breme, zgolj dejstvo, da takšna domneva v obravnavanem primeru ni vzpostavljena, sicer ne predstavlja ovire za ureditev meje na osnovi močnejše pravice, vendar pa je trditveno in dokazno breme v tem primeru na stranki, ki se nanjo sklicuje.
308	VSL sklep I Cpg 475/2014	1.4.2015	GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE	VSL0080583	OZ člen 105, 105/2, 250, 336, 349. ZFPPIPP člen 217. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 57, 63, 64, 65, 118.	gradbena pogodba - zastaranje terjatve iz gradbene pogodbe - potrjena prisilna poravnava začasne situacije - plačevanje na podlagi začasnih situacij - primeren dodaten rok za odstop - pogodbena kazen - različni vzroki za zamudo - zamuda zaradi drugih izvajalcev - uzance	Zastaranje terjatve plačila del iz gradbene pogodbe začne teči prvi dan po dnevu, ko je lahko izvajalec del zahteval izplačilo na podlagi končnega obračuna, ne glede na to, ali je bilo dogovorjeno izplačilo z začasnimi situacijami. Utrjeno stališče sodne prakse je, da začne zastaranje terjatve iz gradbene pogodbe teči prvi dan po dnevu, ko je bil sestavljen končni obračun oziroma po izteku primernega roka od dneva, ko so bila dela končana in v katerem je bilo mogoče sestaviti obračun.<br/><br/>Dogovor o plačevanju na podlagi situacij je po svoji pravni naravi dogovor o izplačevanju akontacij na račun izvedenih del.<br/><br/>Za plačilo pogodbene kazni je pomembno, ali je bil vzrok za zamudo tožnice (samo) zamuda drugih izvajalcev, torej ali je sama zašla v zamudo, ker del ni mogla opraviti pred dokončanjem del drugih izvajalcev. Na končno (skupno) zamudo s končanjem del vplivajo namreč različni vzroki (med katerimi lahko nekateri izvirajo tudi iz izvajalčeve sfere), zato je v zvezi s posameznim vzrokom za zamudo dosledneje govoriti o obdobju zamude, ki ga ta vzrok povzroči. Tudi če izvajalec za posamezen vzrok zamude ne odgovarja, ta vzrok objektivno povzroči prekoračitev pogodbenega roka za končanje del. Če izvajalec za določeno obdobje za zamudo ne odgovarja, pa ima to enak učinek, kot če bi se pogodbeni rok za končanje del podaljšal za enako obdobje in mu ni mogoče naložiti plačila pogodbene kazni.
309	VSK sodba Cpg 2/2015	26.3.2015	OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB	VSK0006131	ZGD-1 člen 264. ZGO-1 člen 148. ZUP člen 298, 298/1.	odškodnina zaradi ravnanja članov uprave gospodarske družbe - pravno priznana škoda - škoda za nespoštovanja inšpekcijske odločbe - protipravnost - kršitev predpisov - možnost naknadne legalizacije - prosta podjetniška presoja - odgovornost uprave za skladnost poslovanja s predpisi - namen denarne kazni - prevalitev plačila denarne kazni	Pri ravnanju poslovodstva ni protipravnosti, če so izpolnjene predpostavke za uporabo pravila proste podjetniške presoje. <br/><br/>Strošek plačila denarne kazni, kadar gre za denarno kazen, ki jo je v ustreznem postopku izrekel državni organ, ni pravno priznana škoda, ki bi jo lahko naslovniki denarnih kazni uveljavljali v odškodninskem postopku.
310	VSK sodba I Cp 31/2015	24.2.2015	STVARNO PRAVO	VSK0006142	SPZ člen 213, 217. ZCes-1 člen 3, 3/2. ZGO-1 člen 22, 22/2.	priposestvovanje - grajeno javno dobro - trenutek pridobitve statusa javnega dobra - nevknjižena originarno pridobljena služnost	S tem, ko sta obravnavani parceli pridobili status grajenega javnega dobra lokalnega pomena, je po oceni pritožbenega sodišča, po naravi stvari ugasnila tudi morebitna nevknjižena služnost, ki jo zatrjuje tožnica. Javno dobro namreč pomeni, da je uporaba te nepremičnine pod enakimi pogoji namenjena vsem (torej tudi tožnici in zato se ne bo njen položaj dejansko v ničemer poslabšal, kot to zmotno zatrjuje tožnica v pritožbi) in tak status parcele pojmovno izključuje stvarno pravico služnosti poti na njej.
311	VSL sklep II Cp 3496/2014	11.2.2015	STVARNO PRAVO – DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO	VSL0076248	SPZ člen 40, 49. OZ člen 34, 38, 38/1. ZEN člen 8.	dedni dogovor – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – pravdni postopek – izvršilni postopek – parcelacija – obveznost naročila parcelacije – izpolnitev dednega dogovora – prenos lastninske pravice na nepremičnini – kdaj je predmet določljiv	„Izhodiščni temelj“ v konkretni zadevi je dedni dogovor iz leta 1984. Po presoji pritožbenega sodišča je prav v njem vsebovana zaveza toženca, da bo pod določenimi pogoji na tožnico in pravno prednico tožnika prenesel lastninsko pravico na nepremičninah. Tako s predmetno tožbo kot s tožbo v letu 2002 tožnika (prej tožnici) zahtevata izpolnitev tega dogovora in v njem vsebovane zaveze za prenos lastninske pravice. Ni dvoma, da je predmet prenosa določljiv, saj dedni dogovor vsebuje podatke, ki določljivost omogočajo (1. odstavek 38. člena OZ). Kot pravilno poudarja pritožba je „določljivost“ s svojim ravnanjem preprečil toženec, ki kljub pravnomočni sodbi z dne 28. 10. 2003 ni naročil parcelacije, ki bi bila podlaga za sklenitev ustreznega razpolagalnega posla, ki bi jo lahko nadomestila sodba. Ob tem je treba še dodati, da je izvršilni naslov nalagal tožencu aktivno ravnanje in ne le da dopusti, da parcelacijo naročita toženca.
312	VSL sklep I Cp 3469/2014	11.2.2015	STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKI KATASTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO	VSL0083548	SPZ člen 25, 33, 33/1, 33/3, 76. ZEN člen 19, 19/6, 41, 41/1, 44. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.	motenje posesti – motilno ravnanje – posest – posestnik – pasivna legitimacija – soposestnik – protipravnost – sodno varstvo posesti – pravica do posesti – vzdrževalna dela – notifikacijska dolžnost – vzpostavitev prejšnjega stanja – odškodninski zahtevek v motenjski pravdi – meja in površina parcele – vpis urejene meje v zemljiški kataster – označitev meje v naravi – mejniki – izključitev protipravnosti – nejasni razlogi – zmotna uporaba materialnega prava	Sklep nima jasnih razlogov o tem, kdo je bil posestnik stvari oziroma ali sta bila to res tožnika, kot trdita, ali tudi M., za katerega sodišče ugotavlja, da naj bi bil kot soposestnik storilec motilnega dejanja. Za motenjsko pravdo pravica do posesti (solastninska pravica na vtoževanih nepremičninah) ni odločilna.
313	VSL sodba in sklep I Cpg 1735/2014	4.2.2015	POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO	VSL0081909	OZ člen 15, 18, 18/1, 21, 22, 27, 51. ZPP člen 285. ZGO-1 člen 30, 75, 75/2, 85, 164, 176.	vzročna zveza - pogodba o nadzoru gradnje - sklenitev pogodbe - obličnost pogodbe - forma ad probationem - forma ad valorem - materialno procesno vodstvo	Predpisana pisna oblika pogodbe o opravljanju gradbenega nadzora ni predpisana kot konstitutiven pogoj za veljavno sklenitev pogodbe, temveč zato, da naročniku oziroma investitorju olajša dokazovanje, da je izpolnil svojo javnopravno obveznost zagotoviti ustrezno kvaliteten nadzor nad gradnjo ter zato, da olajša kontrolo izpolnjevanja te obveznosti s strani države, tako v pogledu osebe nadzornika kot časa opravljanja nadzora. Zakon kršitve obličnostne zahteve tudi ne sankcionira. Kršitev obličnosti stranko postavlja zgolj v slabši položaj, saj je ona tista, ki mora dokazati, da je bila ustrezna pogodba sklenjena in da je bila sklenjena pravočasno. Pri predpisani obličnosti gre torej za obliko, ki je določena zaradi lažjega dokazovanja in zato njena obličnost ni pogoj za veljavnost. Pogodba o nadzoru nad gradnjo bi bila glede na povedano lahko zato sklenjena tudi tako, da sta stranki svojo voljo za njeno sklenitev izrazili ustno oziroma na kakšen drugačen način.
314	VSL sodba I Cpg 1361/2013	20.1.2015	OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA	VSL0080987	ZGO-1 člen 43, 43/1. OZ člen 239, 625, 625/3.	odškodnina zaradi zamude – izpolnitev z napakami – odstop od pogodbe – kondikcija – javni natečaj	Ne glede na določbo tretjega odstavka 625. člena OZ (da je podjemnik dolžan opozoriti naročnika na pomanjkljivosti v njegovem načrtu ter na druge okoliščine, za katere je vedel oziroma bi moral vedeti in bi bile lahko pomembne za naročeno delo ali za njegovo pravočasno izvršitev, sicer odgovarja za škodo) opustitev izvedbe javnega natečaja, glede na to, da javni natečaj ni bil izrecno predpisan, ne more soditi v sfero odgovornosti tožene stranke.
315	VSL sodba in sklep I Cp 2716/2014	14.1.2015	OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO	VSL0083424	URS člen 72. OZ člen 131, 169, 179, 187, 299, 299/2. ZGO-1 člen 32. ZDARS člen 3.	odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – ugovor pasivne legitimacije – odgovornost za škodo – solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del – povrnitev premoženjske škode – gradnja avtocest – izlitje odpadnih voda – popolna odškodnina – manjvrednost objekta – povrnitev nepremoženjske škode – pravica do zdravega življenjskega okolja – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic – stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – stroški pred pravdo pridobljenega izvedenskega mnenja – tek zakonskih zamudnih obresti	Določilo 32. člena ZGO-1 ne posega v ureditev OZ o solidarni odgovornosti naročnika in izvajalca del za škodo tretji osebi, saj je OZ na tem področju specialnejši predpis. <br/><br/>Če je bila škoda reparirana, se višina odmerja upoštevajoč dejanske stroške sanacije in načelo popolne odškodnine in ne po cenitvi izvedenca po cenah ob izdaji sodne odločbe.
316	VSL sodba I Cpg 1591/2013	13.1.2015	LOKALNA SAMOUPRAVA - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO	VSL0073485	URS člen 26, 26/1, 26/2. OZ člen 131, 147, 148. ZLS člen 28, 33, 33/1. ZGO-1 člen 50, 50/5, 50/6, 66, 66-5, 210, 210-2. ZUreP-1 člen 143. ZUN člen 76a, 76a/3. ZSZ člen 44, 44/1. ZUP člen 251, 251/1.	odškodninska odgovornost za ravnanje drugega - odškodninska odgovornost občine - odškodninska odgovornost župana - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - protipravnost konkretnega posamičnega akta - zakonodajna protipravnost - zavrnitev soglasja k projektni dokumentaciji - prekinjena vzročna zveza	Stranka je vložila tožbo in kljub jasnim razlogom upravnega sodišča o nedopustnosti tožbe še pritožbo na Vrhovno sodišče. Tako ravnanje prvotožene stranke kot občine pa je očitno protipravno in ni skladno s profesionalnimi standardi, ki veljajo za občino v delu, ko nastopa kot nosilec oblasti, kar je primer v postopku zavrnitve soglasja k predloženi projektni dokumentaciji.<br/><br/>Odgovornost funkcionarja oziroma nosilca javne oblasti se ne presoja po določbah o odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo povzroči njegov delavec oziroma javni uslužbenec, temveč po določbah o odgovornosti pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ. Tako je bilo že sprejeto stališče, da za škodo, ki jo povzroči fizična oseba, ki predstavlja državni organ, odškodninsko odgovarja država, v konkretnem primeru torej občina.
317	VSL sodba I Cpg 564/2014	8.1.2015	CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – GRADBENIŠTVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE	VSL0081415	Direktiva Sveta 89/106/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic, ki se nanašajo na gradbene proizvode člen 4, 4/2, 4/2-c, 5. OZ člen 83, 100, 100/3, 459, 459-3, 619, 626, 626/1, 627, 627/1, 627/2. ZGPro člen 5, 5-1, 5-3, 6, 6/2, 6/2-1, 7, 7/1, 8. ZGO-1 člen 2, 2-1(2), 2-1(6). ZPP člen 333, 333/1, 496, 496/1. ZIZ člen 62, 62/2.	postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pravni pouk sodbe s skrajšano obrazložitvijo – napoved pritožbe – pravni pouk sodbe s polno obrazložitvijo – odločanje o zahtevkih, postavljenih v različnih postopkih – pritožbeni rok – podjemna pogodba – razlaga spornih določil pogodbe po vnaprej natisnjeni vsebini ali vsebini, predlagani s strani ene pogodbene stranke – obveznost izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla – odstop od pogodbe zaradi odstopa od dogovorjenih pogojev – odgovornost za stvarne in pravne napake izpolnitve – stvar brez lastnosti, ki so predpisane – gradbeni proizvod – gradbeni inženirski objekt – dajanje gradbenih proizvodov v promet – slovenski nacionalni standard – harmonizirani nacionalni standard – evropsko tehnično soglasje – nacionalne tehnične specifikacije – neharmonizirani nacionalni standard – neobvezni standard – načelo prostega pretoka blaga	Glede na 3. odstavek 100. člena OZ in 3. točko 459. člena OZ dolguje podjemnik tako opravo posla, da bo stvar imela lastnosti, ki jih le določajo javnopravne norme (predpisi).
318	VSK sklep I Cp 591/2014	7.1.2015	STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO	VSK0006042	ZEN člen 8. SPZ člen 70, 107. ZNP člen 24, 36.	delitev stvari v solasti – fizična delitev - civilna delitev – vzpostavitev etažne lastnine - predujem za izvedenca	Sodišče prve stopnje ni podalo razlogov, zakaj meni, da je nujna izdelava elaborata za vpis sprememb v zemljiškem katastru, saj se ni opredelilo o načinu delitve, ki bi bil primeren v tej zadevi, po drugi strani pa je v nepravdnem postopku sodišče tisto, ki ne glede na to, da gre za predlagalni postopek, oceni oz. odloči o načinu delitve nepremičnine v solastnini, na podlagi te ocene pa zatem po potrebi pritegne izvedenca zaradi parcelacije ter naloži plačilo predujma predlagatelju (36. člen ZNP).
319	VSK sklep CDn 442/2014	18.12.2014	ZEMLJIŠKA KNJIGA	VSK0005994	ZZK-1 člen 9, 148. ZGO-1 člen 158, 159.	zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - spremenjena praksa Višjega sodišča v Kopru - vpis prepovedi proti zemljiškoknjižnemu lastniku, ki ni hkrati tudi inšpekcijski zavezanec	Dosedanja sodna praksa Višjega sodišča v Kopru je v podobnih zadevah dajala prednost 9. členu ZZK-1, ki določa, da so vpisi dovoljeni (le) proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice na katero se vpis nanaša. Vendar je ta sodna praksa presežena z odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 245/2013 z dne 23.6.2014.
320	VSK sodba I Cp 680/2014	17.12.2014	ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - GRADBENIŠTVO	VSK0006797	URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 132, 186. ZUP člen 147, 147/1. ZPP člen 286.	povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - upravni postopek - postopek za izdajo gradbenega dovoljenja - prekinitev upravnega postopka - odgovornost države za delo državnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorije vzročnosti - teorija sine qua non - teoria ratio legis vzročnosti - škoda zaradi prekinitve upravnega postopka - pretrganje vzročne zveze	Kršitev procesne določbe prvega odstavka 147. člena Zakona o upravnem postopku, ki jasno opredeljuje pojem predhodnega vprašanja in na kateri temelji ustaljena sodna praksa, v povezavi s popolno pasivnostjo upravnega organa, ki je trajala od prekinitve postopka dalje, izpolnjuje standard protipravnosti ravnanja upravnega organa.<br/><br/>Po oceni pritožbenega sodišča ni podana ena od predpostavk odškodninske odgovornosti, to je vzročna zveza med zatrjevano škodo in ravnanjem upravnega organa in torej ni podana odškodninska odgovornost toženke. Tožnik bi bil sicer upravičen do izgubljenega dobička, ki bi ga ustvarjal z avtopralnico s kava barom na lokaciji, za katero je podal vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, če bi bilo njegovi vlogi ugodeno. Vendar je bila njegova vloga zavrnjena, s tem pa je bila pretrgana tudi vzročna zveza med ugotovljenim protipravnim ravnanjem upravnega organa in škodo.