št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Področje	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
321	VSL sodba I Cpg 1135/2012	14.10.2014	CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE	VSL0063924	OZ člen 625, 625/3. ZPP člen 108, 243, 285. ZGO-1 člen 84. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 45, 45/2-4, 61, 62. Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (2004) člen 33, 33/1, 35, 35/3.	izvedenec - pravila stroke - gradbena pogodba - pogodba o delu - uvedba v delo - projektna dokumentacija - naročnikova navodila - pomanjkljivosti projektne dokumentacije - pojasnilna obveznost izvajalca - začasna situacija - popolnost tožbe - sklepčnost tožbe - substanciranje dokazov	Izvedenec je le pomočnik sodnika, ki ga sodišče imenuje, če je za razjasnitev potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Tudi če izvedenec sodniku posreduje pravila stroke, ki so pravnega značaja, sodnik na podlagi teh pravil sam vsebinsko konkretizira pravno normo. Izvedenec ne sodi, pač pa to vedno stori sodnik.<br/><br/>Izročitev projektne dokumentacije, ki je podlaga za določitev predmeta izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja, oziroma njenih sprememb ima značilnost (pravno naravo) naročnikovih navodil oziroma njegovega naročila. Izvajalec je dolžan naročnika opozoriti na pomanjkljivosti projektne dokumentacije. Ta izvajalčeva obveznost spada med njegove pojasnilne obveznosti. Izvajalčeva pojasnilna dolžnost pa ne obstaja v zvezi z vsemi pomanjkljivostmi projektne dokumentacije, temveč samo v zvezi s tistimi, ki jih lahko ugotovi oziroma ki bi jih lahko ugotovil, če bi ravnal z dolžno profesionalno skrbnostjo. Njegovo znanje pa ni enako znanju, ki ga mora imeti profesionalna oseba (projektant), ki je izdelala projektno dokumentacijo.<br/><br/>Tožnik mora v tožbi navesti predvsem historični dogodek, iz katerega izvaja sklep o nastanku tistega upravičenja, ki ga uveljavlja. Navedeno zadošča, da je tožba popolna v smislu procesnega prava, da se lahko obravnava, brez da bi jo sodišče moralo dati v popravo v smislu 108. člena ZPP. Vprašanje sklepčnosti tožbe pa je vprašanje materialnega prava. Čeprav je tožba popolna, je lahko nesklepčna, če bi se tožnikov zahtevek lahko izkazal za utemeljenega, vendar manjka določeno pravno relevantno dejstvo.
322	VSL sklep III Cp 726/2014	1.10.2014	OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO	VSL0082301	URS člen 26. OZ člen 131. ZGO-1 člen 66, 68. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.	pravica do povračila škode - odgovornost države za škodo, ki jo povzroči državni organ - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje nosilca oblasti - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - (ne)zavestno nezakonito ravnanje - neskrbnost - profesionalna skrbnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka	Protipravnost ravnanja je pravni standard, ki ga v vsakem posameznem primeru napolnjuje sodna praksa. Vsako neskladje s pravom še ni podlaga za odškodninsko odgovornost. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega izhodišča, da pojma protipravnosti ravnanja ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Hkrati je pravilno upoštevalo tudi, da določene napake oziroma nezakonitosti v ravnanju organov, ki so razlog za spremembo oziroma razveljavitev odločbe s strani (instančno) višjih organov, vendarle pomenijo tudi protipravno ravnanje, ki utemeljuje odškodninsko odgovornost države. V razlogih sodbe je namreč izrecno pojasnilo, da je ravnanje nosilca oblasti po ustaljeni sodni praksi protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Ustaljena sodna praksa s protipravnostjo razume (le) kvalificirano stopnjo napačnosti oziroma kršitve, ki so zavestne, namerne in očitne, kažejo pa se zlasti kot nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, neuporaba povsem jasne določbe zakona ali namerna razlaga predpisa v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti, grobo kršenje pravil postopka, napake, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja
323	VSC sklep Cp 273/2014	25.9.2014	OBLIGACIJSKO PRAVO - GRADBENIŠTVO	VSC0003856	OZ člen 654.	gradbena pogodba – cena na enoto	V primeru, da so v gradbeni pogodbi določene cene del za mersko enoto posameznih del, torej kot cena za enoto del, se poleg gradbenega dnevnika, ločeno vodi še knjiga obračunskih izmer.
324	VSL delna sodba in sklep I Cpg 250/2014	23.9.2014	CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – GRADBENIŠTVO – USTAVNO PRAVO	VSL0063921	URS člen 26. ZGO-1 člen 42, 47, 48, 48/2, 66, 66/1, 66/1-1, 274, 274/2. OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 315, 315/1.	utemeljen temelj – zavrnilna vmesna sodba – vezanost na zahtevek – odškodninska odgovornost države – protipravnost – odgovornost projektanta – izdaja gradbenega dovoljenja – skladnost projekta s prostorskim aktom – dolžnost upravne enote – izgubljeni dobiček – vzročna zveza	Zahtevek je lahko zrel za razsojo glede podlage le v primeru, če je ta utemeljena. Če ni, ni razloga za izdajo vmesne sodbe. Edina možna posledica ugotovljene neutemeljenosti podlage je zavrnitev zahtevka. Z vmesno sodbo torej ni mogoče zavrniti podlage zahtevka.<br/><br/>Sodišče je tudi pri odločanju z vmesno sodbo vezano na zahtevek in ne sme odločati prek ali mimo zahtevka. Tudi pri izdaji vmesne sodbe je treba upoštevati obliko, strukturo in vsebino tožbenega zahtevka.<br/><br/>Dobiček iz naslova načrtovane odprodaje posameznih enot hotela (kot tudi dobiček iz naslova poslovanja hotela) ne predstavlja dobička po 3. odstavku 168. člena OZ, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega ravnanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Tožena stranka s svojim protipravnim ravnanjem tožeči stranki ni preprečila načrtovane gradnje, pač pa ji je protipravno dovolila (sicer nedovoljeno) gradnjo. Če bi namreč upravni organ ravnal skrbno in tako, kot je prav, bi moral zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrniti.<br/><br/>Prostorski akt je javen predpis, v katerega lahko vsak kadarkoli pogleda.
325	VSK sklep I Cp 257/2014	16.9.2014	CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSK0006037	ZPP člen 319. SPZ člen 7. ZZK-1 člen 3, 3/1-1, 3/1-4, 12, 12/1. ZEN člen 8.	priposestvovanje dela nepremičnine - oblikovanje zahtevka - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - izdelava elaborata med postopkom - identični tožbeni zahtevek	V primerih, ko tožnik zahteva ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine, je potrebno, da sodni izvedenec geodetske stroke že v sodnem postopku izdela elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, tožnik pa mora zahtevati ugotovitev, da je lastnik tistega dela parcele št. xx, ki je v priloženem elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru označen z rezervirano parcelno številko yy. Tako je zadoščeno zahtevi iz 8. člena ZEN, ki je uredil evidentiranje sprememb v katastru na podlagi sodne odločbe in določil obveznost, da mora stranka sodni odločbi obvezno priložiti elaborat. Zahtevek iz te pravde (ki je oblikovan skladno s tem stališčem), se torej razlikuje od zahtevka iz prejšnje pravde, saj bi bila sodba, s katero bi bilo ugodeno temu tožbenemu zahtevku, lahko podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, prejšnja sodba pa zaradi drugačnega zahtevka teh lastnosti nima. Iz tega razloga zahtevka nista identična.
326	VSL sodba I Cpg 979/2014	10.9.2014	OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – GRADBENIŠTVO	VSL0081351	OZ člen 619, 625, 625/3, 638. ZGO-1 člen 50, 50/1.	podjemna pogodba – skrbnost podjemnika – pojasnilna dolžnost – odstop od pogodbe – projektni pogoji	Od podjemnika se pričakuje, da bo pri izpolnitvi naročila ravnal s profesionalno skrbnostjo, kar vključuje tudi upoštevanje naročnikovih interesov glede tistih lastnosti opravljenega posla, ki so potrebne, da lahko naročnik rezultat podjemnikovega dela uporabi za namen, za katerega ga je naročil.<br/><br/>Če podjemnik svojo pojasnilno obveznost zanemari, odgovarja za napako opravljenega posla, čeprav njen vzrok ne izvira iz podjemnikove sfere, kadar bi s pravilno izpolnitvijo pojasnilne obveznosti napako lahko preprečil.
327	VSL sodba II Cp 810/2014	27.8.2014	USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO	VSL0072286	URS člen 26. ZGO-1 člen 74, 74/2.	pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje – postopek za izdajo gradbenega dovoljenja – razveljavitev gradbenega dovoljenja	Tožnica se neupravičeno zavzema za uporabo posebnega pravila o povrnitvi škode, ki ga vsebuje 2. odstavek 74. člena ZGO-1, saj to pravilo za obravnavano škodo ni uporabno. Velja namreč le za tiste primere, ko je bilo v obnovljenem postopku gradbeno dovoljenje odpravljeno oziroma izrečeno za nično. V tožničinem primeru je bilo gradbeno dovoljenje razveljavljeno. Ker so pravne posledice odprave upravnega akta ali njegove razveljavitve bistveno drugačne, ni dopustna analogija.
328	VSL sklep I Cp 1644/2014	21.8.2014	NEPRAVDNO PRAVO	VSL0006649	ZNP člen 131. ZEN člen 19, 39.	sodna ureditev meje	Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi predloga za sodno ureditev meje med parc. št. 2460 in 640 ter med parc. št. 640 in 643/1, vse k. o. X, oprlo na ugotovitev, da v konkretnem primeru ne gre za mejni spor, ampak za spor o obsegu nove parc. št. 640/2, ki bi nastala po parcelaciji parc. št. 640 v dve novi parceli s številkama 640/1 in 640/2.
329	VSL sklep II Cp 3165/2013	11.6.2014	STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO	VSL0070549	ZEN člen 8, 8/1. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 17.	razdružitev solastnine – elaborat – rezervacija parcelne številke – parcelacija	Sodišče prve stopnje je v postopku pridobilo le predlog elaborata, ki vsebuje predlog novih parcelnih številk. Te pa pri geodetski upravi niso rezervirane. Na podlagi predloga elaborata ne more priti do parcelacije.
330	VSL sodba in sklep I Cp 1093/2014	20.5.2014	STVARNO PRAVO – USTAVNO PRAVO	VSL0072092	SPZ člen 44., 44/1. ZJC-1 člen 3, 3/1, 3/2. ZGO-1 člen 22.	kategorizacija občinskih cest - javno dobro – javna cesta - protiustavnost podzakonskega akta – priposestvovanje – negatorna tožba	Akt o kategorizaciji ima konstitutivni učinek in za tožnika pomeni dejansko razlastitev, ne glede na vpis v zemljiški knjigi – od lastninske pravice mu je ostala le gola pravica. V posledici to pomeni, da tožnik kot lastnik zemljišča, ki je del z odlokom občine kategorizirane javne ceste, zaradi zaščite javnega interesa oziroma koristi, ne more uspeti s svojim zahtevkom na opustitev poseganj v javno pot (z negatornim zahtevkom zoper toženca), saj bi odločitev posegla v obstoječo javno cesto kot javno dobro. Stvarnopravni zahtevki prizadetih lastnikov zemljišč so glede na povedano namreč izključeni.
331	VSL sodba I Cp 2331/2013	6.5.2014	STVARNO PRAVO	VSL0079317	SPZ člen 12, 73, 76, 76/1, 76/3. ZGO-1 člen 2, 2/1, 153, 153/1. ZPP člen 13, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.	sosedsko pravo – vzdrževalna dela – novogradnja – uporaba sosednje nepremičnine – primerno nadomestilo – prepoved zlorabe	Treba je izhajati iz besedila prvega odstavka 76. člena SPZ in ne (le) iz naslova člena in določbo razumeti tako, da mora iti za dela, ki so nujna in ki jih ni mogoče opraviti drugače kot preko sosedovega zemljišča. Besedilo prvega odstavka 76. člena SPZ ne daje opore stališču, da se nanaša le na vzdrževalna dela na že obstoječih objektih, ne pa za novogradnje.
332	VSL sklep II Cp 902/2014	9.4.2014	STVARNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – CIVILNO PROCESNO PRAVO	VSL0075614	ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/2. ZGO-1 člen 21, 21/1. ZPP člen 224.	motenje posesti - grajeno javno dobro - pridobitev statusa javnega dobra - javna cesta - potrdilo o statusu parcele	Nepremičnina pridobi status grajenega javnega dobra z izdajo ugotovitvene odločbe, toda dokazovanja, da ima nepremičnina tak status, ni mogoče omejiti zgolj na predložitev ugotovitvene odločbe. Toženec je predložil potrdilo občine, da je cesta, v zvezi s katero tožnik uveljavlja varstvo pred motenjem posesti, javno dobro. S to javno listino je dokazal, da gre za javno dobro, na njem pa je v skladu s sodno prakso varstvo pred motenjem posesti izključeno.
333	VSL sodba I Cpg 76/2013	26.3.2014	OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO	VSL0080324	ZGO-1 člen 30, 34, 34/1, 34/2. OZ člen 86, 86/1.	ničnost pogodbe - pogodba o opravljanju nadzora - nadzornik gradbenih del - pogoji za nadzornika - poslovna povezava z izvajalcem - izkjlučevanje	Nadzornik gradbenih del deluje v imenu investitorja in v njegovo korist - nadzor mora zagotoviti investitor, ki mora tudi skleniti pisno podjemno pogodbo z nadzornikom. Sklenitev enakega dogovora tudi med nadzornikom in enim od izvajalcev je nedopustna - istega dela namreč tožeča stranka ne more hkrati opravljati v interesu naročnika in na njegov račun ter v interesu izvajalca, na njegov račun. Glede na takrat veljavno določbo 2. odstavka 34. člena ZGO-1 je takšen dogovor nezakonit - slednji je namreč izrecno določal, da nadzornik ne sme biti v nobeni poslovni povezavi z izvajalcem.
334	VSM sklep I Cp 1157/2013	19.3.2014	STVARNO PRAVO	VSM0021860	SPZ člen 77, 77/1, 77/2. ZEN člen 136, 136/1.	ureditev meje - kriteriji	Po določbi 77. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) so kriteriji za ugotavljanje meje močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena.
335	VSL sodba I Cp 31/2014	26.2.2014	STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO	VSL0079212	ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZOR člen 132, 132/2. ZTLR člen 38, 38/4, 39, 39/4. ZGO-1 člen 2, 6, 67, 152.	povrnitev vlaganj v nepremičnino – dobroverni posestnik – povečanje vrednosti stvari – koristni stroški – pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja	Tožnici sta vsa zatrjevana vlaganja sicer izvršili kot dobroverni posestnici, vendar pa stroški, ki so nastali tožnicama z izdelavo šestih stanovanj na podstrešju, v smislu 38. člena ZTLR niso koristni – vrednost nepremičnine se, saj za izvršeno gradnjo ne bo mogoče pridobiti gradbenega in uporabnega dovoljenja, ni povečala. Povečanje vrednosti stvari pa je objektivni kriterij za to, da je določen strošek mogoče opredeliti kot koristen.
336	VSL sklep II Cp 2556/2013	26.2.2014	NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO	VSL0079252	ZVEtL člen 7, 30, 30/1, 30/5. ZGO-1 člen 24, 24/2, 216, 216/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.	določitev pripadajočega zemljišča – pravnomočna upravna odločba o določitvi gradbene parcele	V primeru, ko je bila do uveljavitve ZVEtL že izdana pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele k posamezni stavbi ali k več stavbam, se šteje, da je pripadajoče zemljišče k stavbi oziroma k več stavbam tisto zemljišče, ki je bilo s pravnomočno odločbo določeno kot funkcionalno zemljišče ali kot gradbena parcela. V takšnem primeru je uporaba kriterijev in meril, ki jih določa 7. člen ZVEtL, izključena.
337	VSM sodba I Cp 1122/2013	18.2.2014	ODŠKODNINSKO PRAVO	VSM0021896	OZ člen 171, 179, 182, 365. ZGJS člen 53. ZGO-1 člen 2, 2/1. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-6.	krivdna odgovornost - dolžnost vzdrževanja javne površine - prisoja odškodnine - zlom pete - učinki pretrganja zastaranja ob zvišanju zahtevka	Pravilni so zaključki o podani krivdni odgovornosti upravljalca javne površine – zavarovanca druge toženke - stranskega intervenienta, ki je bil s profesionalno skrbnostjo dolžan izvajati vzdrževanje javne površine, katero predstavljajo tudi stopnice, na katerih je prišlo do škodnega dogodka.
338	VSL sklep I Cp 3023/2013	5.2.2014	NEPRAVDNO PRAVO	VSL0070407	ZNP člen 131. ZEN člen 44. ZENDMPE člen 39.	ureditev meje – predlog za obnovo meje – sodna poravnava – res transacta – negativne meje pravnomočnosti – ne bis in idem – res iudicata	Sklenjena sodna poravnava je negativna procesna predpostavka. Če je podana, je treba predlog zavreči. Ker je bila meja med parcelama v obravnavanem primeru že urejena s sodno poravnavo, je ni več mogoče ponovno urejati. Sodno urejeno mejo je mogoče na novo urejati le, če se spremenijo razmere (na primer po pravnomočnosti sklepa en mejaš priposestvuje pas ob meji).
339	VSL sklep I Cp 2939/2013	8.1.2014	STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO	VSL0071767	ZEN člen 8. ZPP člen 180, 270, 270/3.	ugotovitev lastninske pravice - določen tožbeni zahtevek - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - rezervirana parcelna številka – plačilo predujma – neznatna zamuda – sklep procesnega vodstva	Tožnik je dovolj jasno opredelil, kakšno pravno varstvo terja s tožbo. Sporni del toženkine nepremičnine, na katerem naj bi pridobil lastninsko pravico s priposestvovanjem, je v tožbenem zahtevku označil z rezervirano parcelno številko, upoštevaje elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga je po njegovem naročilu izdelal geodet.
340	VSL sklep I Cp 1943/2013	4.12.2013	NEPRAVDNO PRAVO	VSL0071721	ZVEtL člen 23, 23/1, 23/1-3, 23a, 23a/6, 32a. ZEN člen 83.	vzpostavitev etažne lastnine – primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa – elaborat – pristojnost sodišča	Zmotno je stališče, da sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o primernost (strokovnosti) podlage za izvedbo katastrskega vpisa (češ da naj bi bilo to odločanje v izrecni pristojnosti GURS). Iz določbe šestega odstavka 23.a člena ZVEtL namreč jasno izhaja prav to, in sicer da je sodišče dolžno ugotoviti, ali določen elaborat predstavlja primerno strokovno podlago za izvedbo katastrskega vpisa.