št. Opravilna št. Datum odločbe Področje Oznaka Pravna podlaga Institut Jedro
421 VSL sklep I Cp 3038/2009 14.10.2009 ZEMLJIŠKA KNJIGA VSL0058079 ZZK člen 9. ZZK-1 člen 6, 141. ZGO-1 člen 211, 212, 213, 214. ZJC člen 2, 3. javno dobro - vpis služnostne pravice po ZJS – javna cesta – pridobitev služnosti na javnem dobru – lastnik javnega dobra Javna cesta mora biti vpisana v zemljiško knjigo kot javno dobro v lasti države, če gre za državno cesto ali kot javno dobro v lasti občine, če gre za občinsko cesto. Na javni cesti je mogoče pridobiti služnost pod pogoji, ki so določeni s predpisi, ki urejajo javne ceste in v obsegu, kot ga določa 3. odstavek 2. člena ZJC. ZJC omogoča predlagatelju pridobitev služnosti, predlog predlagatelja pa je bil zavrnjen iz razloga, ker v zemljiški knjigi MOK ni vpisana kot lastnica nepremičnin. Predlagatelj ni priložil nobene listine, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti, kdo je lastnik nepremičnin, država ali MOK ali morda katera druga lokalna skupnost. <br/><br/>tekst : <br/><br/>Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.<br/><br/>Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.<br/><br/>OBRAZLOŽITEV:<br/><br/>1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep Okrajnega sodišča v Kranju Dn. št. 2362/2006-8 z dne 2. 2. 2009 v izpodbijani točki II. izreka sklepa, s katerim je zemljiškoknjižni referent Okrajnega sodišča v Kranju zavrnil predlog predlagatelja za vknjižbo služnostne pravice pri nepremičninah parc. št. 1007, 1008/1, 1009/1, 1009/8, 1009/9, 1009/10, 1009/12, 1009/13, 1010, 1011/2, 1026/2 (1), vse vl. št. 2243 k.o. X, v korist parc. št. 467/3, 467/5 in 467/1 k.o. X. <br/><br/>2. Predlagatelj vlaga pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava ter predlaga višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vknjižbo služnostne pravice. Odločitev sodišča prve stopnje je napačna, saj nepremičnina ne more biti vpisana samo kot javno dobro, saj mora biti vedno vpisan tudi lastnik nepremičnine. Če so zemljiškoknjižni vpisi napačni, to ne sme škodovati predlagatelju, ki je veljavno pridobil služnostno pravico od MOK, ki je lastnica nepremičnin. Sodišče prve stopnje bi moralo hkrati z odločanjem o predlogu predlagatelja, po uradni dolžnosti popraviti napačen vpis. Predlagatelj ne more prevzeti odgovornosti za napačno vodeno zemljiško knjigo.<br/><br/>3. Pritožba ni utemeljena. <br/><br/>4. Vpisi so dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša (2. odstavek 9. člena Zakona o zemljiški knjigi (2)). Predlagatelj je predlogu priložil »služnostno pogodbo« (3), iz katere izhaja, da MOK kot lastnica nepremičnin, dovoljuje predlagatelju, kot služnostnemu upravičencu, vknjižbo služnosti gradnje, vzdrževanja in dostopa do napeljav komunalnih vodov (4) na nepremičninah. Iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da MOK ni vpisana kot lastnica nepremičnin, pri podatkih o lastnikih (B list) je le oznaka, da nepremičnine predstavljajo javno dobro, brez oznake lastnika nepremičnine (5). <br/><br/>5. Nepremičnine (verjetno) predstavljajo javne ceste in poti (6), zato je potrebno upoštevati določbe Zakona o javnih cestah (7). Javna cesta mora biti vpisana v zemljiško knjigo kot javno dobro v lasti države, če gre za državno cesto, ali kot javno dobro v lasti občine, če gre za občinsko cesto. Na javni cesti je mogoče pridobiti služnost pod pogoji, ki so določeni s predpisi, ki urejajo javne ceste in v obsegu kot ga določa 3. odstavek 2. člena ZJC (8). ZJC omogoča predlagatelju pridobitev služnosti, predlog predlagatelja pa je bil zavrnjen iz razloga, ker v zemljiški knjigi MOK ni vpisana kot lastnica nepremičnin. Predlagatelj ni priložil nobene listine, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti, kdo je lastnik nepremičnin, država ali MOK ali morda katera druga lokalna skupnost. Pogoje za pridobitev javnega dobra določa 21. člen Zakona o graditvi objektov (9). Objekt, ki je po določbah ZGO-1 grajeno javno dobro, pridobi status grajenega javnega dobra državnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa Vlade RS izda pristojno ministrstvo, v katerega delovno področje sodi takšen objekt oziroma pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda pristojna občinska uprava. Na podlagi odločbe ministrstva ali občine je šele mogoče ugotoviti, v čigavi lasti so nepremičnine ali v državni ali v lasti lokalne skupnosti. <br/><br/>6. Nepremičnine so v zemljiški knjigi že vpisane kot javno dobro, kar pomeni, da so že pridobile status javnega dobra, zato ni potreben poseben akt državnega organa oziroma lokalne skupnosti o priznanju takšnega statusa nepremičninam (primerjaj 211. člen ZGO-1), zadostuje že ugotovitvena odločba ministrstva ali občinskega organa, ki bo podlaga za vpis lastninske pravice na nepremičninah na državo ali občino (10). Predlagatelj bo svojo služnostno pravico lahko vpisal v zemljiško knjigo šele potem, ko (če) bo zemljiška knjiga prejela predlog za vpis lastninske pravice na MOK ter odločbo občine, da so nepremičnine javno dobro lokalnega pomena (2. odstavek 212. člena ZGO-1) (11). <br/><br/>7. Glede pavšalnih pritožbenih navedb, da je zemljiška knjiga odgovorna, ker na nepremičninah ni vpisan lastnik, je potrebo predlagatelju pojasniti zgodovinski potek predpisov, ki so urejali vpise javnega dobra v zemljiško knjigo. Zaradi posebnega pomena in zaščite javnega dobra, saj gre za pravico javnega prava, ki je predmet splošne in ne morebitne posebne lastninske pravice, so se nepremičnine, ki predstavljajo javno dobro vpisovale v posebne sezname. Zakon o zemljiški knjigi (12) je posebne sezname opustil, določal je, da se nepremičnine v splošni rabi vpišejo kot javno dobro (16. člen ZZK), ter da se nepremičnine, ki so vpisane v seznamih kot javno dobro, po uradni dolžnosti prenesejo v vložke glavne knjige in vknjižijo kot javno dobro (141. členom ZZK). Zaznamba javnega dobra v zemljiško knjigo ni vsebovala podatka o vrsti javnega dobra (npr. ali gre za vodno dobro ali javno cesto, kar sedaj določa drugi odstavek 111. člen ZZK-1), zato so nekatere nepremičnine, ki so javno dobro, v zemljiško knjigo še vedno vpisane brez označbe lastnika, predvsem pa brez natančne označbe vrste javnega dobra. Iz navedenega razloga so ministrstva in občinske uprave dolžna po uradni dolžnosti izdati odločbe, da gre za zemljišča ali objekte, ki so javno dobro državnega ali lokalnega pomena (drugi odstavek 212. člena ZGO-1). <br/><br/>8. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker sodišče prve stopnje ni storilo kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku (13) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.<br/><br/>- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -<br/><br/>(1) V nadaljevanju se za vse navedene parcele uporablja izraz »nepremičnine«.<br/><br/>(2) Ur. l. RS, št. 58-2857/03; v nadaljevanju ZZK-1.<br/><br/>(3) Priloga A 2.<br/><br/>(4) 5. člen služnostne pogodbe.<br/><br/>(5) Glej zemljiškoknjižni izpisek vložna številka 2243 k. o. Kranj.<br/><br/>(6) Podatki o nepremičninah na A 1 listu.<br/><br/>(7) Ur. l. RS, št. 29/97; v nadaljevanju ZJC.<br/><br/>(8) Služnost se lahko pridobi za napeljevanje vodovoda in kanalizacije, električnih napeljav-podrobneje glej 3. odstavek 3. člena ZJC.<br/><br/>(9) Ur. l. RS, št. 110-5387/2002; v nadaljevanju ZGO-1.<br/><br/>(10) Podrobneje glej 211. – 214. člen ZGO-1.<br/><br/>(11) Glej tudi dr. Renato Vrenčur in Slađana Mrkonjić: Javno dobro – odgovori in vprašanja, Pravna praksa št. 12, stran 19. <br/><br/>(12) Ur. l. RS, št. 33/95; v nadaljevanju ZZK.<br/><br/>(13) Ur. l. RS, št. 73-3965/07; v nadaljevanju ZPP.
422 VSL sklep II Cp 2113/2009 7.10.2009 NEPRAVDNO PRAVO VSL0058806 ZD člen 214. ZNP člen 122. ZEN člen 48, 48/7. dedni dogovor – sodna poravnava - delitev solastne nepremičnine – odločba o delitvi solastne nepremičnine - učinek pravnomočnosti Dedni dogovor ustreza odločbi o delitvi solastne nepremičnine le, če ga je mogoče brez bistvenih odstopanj povzeti v elaboratu parcelacije.
423 VSL sklep I Cp 2806/2009 22.9.2009 ZEMLJIŠKA KNJIGA VSL0055943 ZZK-1 člen 27/1, 27/2, 29/2, 39, 40/1- 8, 63, 148. ZGO-1 člen 146/3, 152, 153, 154, 155, 158, 159/1. ZUP člen 224/1, 224/2, 224/2-3. zaznamba posebnih prepovedi – vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti – zaznamba na podlagi izvršljive inšpekcijske odločbe O dovolitvi vpisa zaznambe posebnih prepovedi iz 158. člena ZGO-1 odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi izvršljive (in ne dokončne) inšpekcijske odločbe.
424 VSK sklep Cp 576/2009 8.9.2009 CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO VSK0004650 ZEN člen 8. SPZ člen 107, 108, 109, 110. ZPP člen 108, 108/2. ZPP-D člen 130, 130/4. nedoločen in neizvršljiv tožbeni zahtevek - nepopolna tožba - postopek z nepopolno vlogo - etažna lastnina - nezmožnost neposrednega vpisa lastninske pravice na etažnem delu - evidentiranje sprememb v katastru stavb na podlagi pravnomočne sodne odločbe - elaborat kot sestavni del sodbe - akt o ustanovitvi etažne lastnine - stavba, ki v katastru stavb še ni razdeljena na etažne dele 1. Tožeča stranka trdi torej, da je lastnica etažnega dela stavbe, pri čemer stavba v katastru stavb še ni razdeljena na etažne dele, posamezni etažni deli še niso dobili svojega identifikacijskega znaka. Neposreden vpis lastninske pravice na etažnem delu zato ni mogoč. Take primere ureja 8. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN).<br/><br/>2. Sodba se mora že nanašati na elaborat (oziroma mora biti elaborat sestavni del sodbe). Tožeča stranka izdelave elaborata ni predlagala, pač pa je zahtevala, da po pravnomočnosti sodne odločbe tožena stranka dovoli izdelavo geodetskega elaborata, kar pa pomeni, da opis dela stavbe v sodni odločbi ne bo identičen označbi etažnega dela v elaboratu etažne lastnine in taka sodba ne bo izvršljiva v zemljiški knjigi.
425 VSL sklep II Cp 1264/2009 14.7.2009 DEDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA VSL0055230 ZD člen 221. ZZK – 1 člen 11. ZEN člen 12, 21. Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra člen 3, 3/2-22, 3/3, 7. pozneje najdeno premoženje – dopolnilni sklep o dedovanju – lastninska pravica na nepremičninah – domneva lastninske pravice – ročno in elektronsko vodena zemljiška knjiga Kot pravno verodostojen dokaz o veljavnem obstoju lastninske pravice ni mogoče upoštevati podatkov centralne baze zemljiškega katastra, temveč le podatke zemljiške knjige in ne obratno, saj velja domneva, da je lastnica oziroma lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Če predlagatelj na tak način ni izkazal, da je bila zapustnica lastnica predmetne nepremičnine, je treba njegov predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, na podlagi katerega bi postal lastnik nepremičnine, zavrniti. <br/><br/>Ker predloženi izpisek, ki izkazuje lastninsko pravico zapustnice na nepremičnini na podlagi prepisa podatkov iz centralne baze zemljiškega katastra, ni usklajen s podatki ročno vodene zemljiške knjige, ga v tem postopku ni mogoče upoštevati, saj v primeru, kadar se iz centralne baze zemljiškega katastra preslikani podatki v elektronski zemljiški knjigi ne ujemajo s podatki B lista ročno vodene zemljiške knjige, sodišče uskladi stanje tako, da prepiše podatke iz zemljiške knjige, ki je še ročno vodena oz. prevzame podatek, tako kot je vpisan v ročni zemljiški knjigi.
426 VSL sklep I Cp 1823/2009 1.7.2009 STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA VSL0052564 ZZK-1 člen 115. ZEN člen 132. SPZ člen 220, 225, 225/2. ukinitev parcele – poočitev – izbris parcele – izbris stvarne pravice Ker poočitev nima učinkov na pravice oziroma pravna razmerja in ker parcelacija ne pomeni razpolaganja v smislu razpolagalne komponente lastnine, ukinitev parcele na podlagi obvestila geodetske uprave ni mogoča. Ukinitev oziroma izbris parcele ni mogoč, dokler je pri tej parceli vknjižena služnost. Obvestilo Geodetske uprave vsekakor ni podlaga za izbris te stvarne pravice.<br/><br/>Če se razdeli služeča nepremičnina, ostane stvarna služnost samo na tistih delih, na katerih se je izvrševala, kar a contrario pomeni, da če ena parcela preide v drugo parcelo, s služnostjo ni mogoče avtomatsko obremeniti celotne nepremičnine (za to je potrebna ustrezna listina).
427 VSM sklep I Cp 2235/2008 15.6.2009 ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZEMLJIŠKI KATASTER VSM0020842 ZEN člen 132, 133. ZGO-1 člen 158. ZUN člen 76.c. ZZK-1 člen 133, 147, 148. zaznamba črne gradnje – prepoved vpisov in sprememb vpisov v zemljiški knjigi – poočitev spremembe izmere nepremičnine Ne glede na to, da je zemljiški kataster evidenca dejanskega stanja nepremičnin v naravi in da 158. člen ZGO-1 ne prepoveduje vpisov in spremembe vpisov v zemljiški kataster, zaznamba prepovedi vpisa iz 158. člena ZGO-1 pri sporni nepremičnini preprečuje vpise in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, pri čemer zakonsko določilo ne določa, ali gre za glavne ali za pomožne vpise.
428 VSL sodba II Cp 768/2009 10.6.2009 STVARNO PRAVO VSL0056941 ZEN člen 8, 48, 48/6. ZZK člen 125. parcelacija nepremičnine – določitev identifikacijskega znaka nepremičnine v sodnem postopku – načrt parcelacije – odločba o parcelaciji Upoštevajoč, da je skica oz. elaborat, ki ga je v postopku izdelal izvedenec geodetske stroke, ustrezna podlaga za evidentiranje v pravdnem postopku določene mejne črte (načrt parcelacije), so izposlovanje upravne odločbe o parcelaciji ter vsa s tem v zvezi potrebna opravila stvar lastnika, na zahtevo katerega se vodi upravni postopek parcelacije.
429 VSM sklep I Cp 1014/2009 10.6.2009 ZEMLJIŠKA KNJIGA VSM0020834 ZEN člen 17. ZZK-1 člen 40, 40/1, 115, 115/1, 124, 148, 148/1, 148/1-2, 148/1-3, 148/1-4, 148/1-5, 161, 161/3, 161/3-2. vknjižba nujne poti za vožnjo in hojo - ugovor nasprotnega udeleženca – vprašanje poteka meje med parcelama – poravnava v nepravdnem postopku – neupoštevni ugovorni razlogi Vprašanje poteka meje med parcelama, v zvezi s katerima je bila v nepravdnem postopku ustanovljena nujna pot, ne more biti predmet formalnega zemljiškoknjižnega postopka.
430 VSM sklep I Cp 1930/2008 9.6.2009 ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZEMLJIŠKI KATASTER VSM0020843 ZEN člen 132, 133. ZGO-1 člen 158. ZUN člen 76.c. ZZK-1 člen 133, 147, 148. zaznamba črne gradnja – prepoved vpisov in sprememb vpisov v zemljiški knjigi – poočitev izbrisa parcel zaradi delitve in vpis novih parcel ZGO-1 v 158. členu izrecno prepoveduje (med drugimi) tudi vpise in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, pri tako imenovanih „črnih gradnjah“ in ker se ta prepoved ne naša na vrsto vpisov (glavni vpisi ali pomožni vpisi), ta prepoved učinkuje za vse vpise in spremembe v zemljiški knjigi pri nepremičnini, kjer je zaznamovana prepoved vpisov.<br/><br/>Zaznamba prepovedi vpisa iz 158. člena ZGO-1 pri spornih nepremičninah preprečuje vpise in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, pri čemer, zakonsko določilo ne določa, ali gre za glavne ali za pomožne vpise.<br/><br/>Zemljiško knjižno sodišče namreč tudi pri vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, odloča ob pogojih iz 2. do 5. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1, med katerimi je pogoj, da po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis.
431 VSL sodba in sklep II Cp 4138/2008 13.5.2009 civilno procesno pravo - obligacijsko pravo VSL0056609 ZOR člen 74, 149. ZPP člen 108, 108/1, 285. ZGO-1 člen 1, 54, 54/4, 56, 56/1. ZUreP-1 člen 12. ZEN člen 47-52, 48, 48/6, 48/7. določenost tožbenega zahtevka - nepopolna vloga - materialno procesno vodstvo - pogoj - pogodba v korist tretjega Glede na to, da je v skladu z ZEN zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije treba priložiti elaborat parcelacije, ki ga tožbeni zahtevek ne vsebuje, bi moralo sodišče prve stopnje postopati v skladu z določilom prvega odstavka 108. čl. ZPP in tožnika pozvati, naj tožbo dopolni, česar pa ni storilo. Zato naj sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ravna v skladu z določilom 108. čl. ZPP in tožnika pozove na dopolnitev tožbe ter, upoštevaje določbo 285. čl. ZPP, poskrbi, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank.<br/><br/> 
432 VSM sklep I Cp 787/2009 12.5.2009 OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO VSM0020836 ZEN člen 8. ZGO člen 21. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. javno dobro – javna cesta - stvarnopravno varstvo uporabnika javne poti – sodna pristojnost – upravni predpisi - ničnost Zgolj varovanje interesov posameznika kot koristnika javnega dobra ne dopušča uporabe sodne poti pri zahtevanem pravnem varstvu. Res je, da pa bi tožeča stranka utegnila biti upravičena do tega le, v kolikor bi bilo dovolj zanesljivo ugotovljeno, da je tretjetožena stranka ob sodelovanju s prvotoženo stranko oziroma pravnim prednikom ravnala tako v smeri parcelacije zemljišča kot tudi poznejšega pogodbenega razpolaganja prav z namenom, da s tem zavaruje zgolj interese drugotožene stranke in škoduje interesom tožeče stranke. Tretjetožena stranka bi morala tedaj v primeru obeh razpolaganj ravnati šikanozno in zlorabiti inštitut prostega urejanja obligacijskih razmerij.
433 VSL sodba in sklep I Cp 749/2009 6.5.2009 stvarno pravo - lastninjenje - stanovanjsko pravo VSL0056313 ZZZDR člen 200, 201, 200, 201. ZTLR člen 12/1, 12/1. SZ člen 9, 111, 117, 9, 111, 117. ZLNDL člen 1, 2, 3, 1, 2, 3. ZEN člen 8/1, 8/1. privatizacija stanovanjske hiše - prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču - materialnopravno napačna vknjižba Pri presoji materialnopravne utemeljenosti vknjižbe lastninske pravice po ZLNDL je potrebno preveriti, kdo je v času lastninjenja imel dejansko pravico uporabe na nepremičnini, ki je predmet lastninjenja, in ali morebiti lastninjenje ni bilo izvedeno že po drugih predpisih. ZLNDL se je namreč uporabljal le subsidiarno. V primeru, ko je bila dejanska imetnica pravice uporabe Republika Slovenija in so bila na parceli družbena stanovanja in stanovanjske hiše, je bilo lastninjenje za zgradbo izvedeno že po 111. členu SZ. Če je imetnik stanovanjske pravice po določilih SZ/91 kupil stanovanjsko hišo, je na stanovanju pridobil lastninsko pravico, na funkcionalnem zemljišču pa zgolj pravico uporabe.<br/><br/>Prejšnji lastnik nacionaliziranega nezazidanega gradbenega zemljišča, ki je uveljavljal prednostno pravico uporabe za gradnjo, je to pravico izgubil, če v treh letih od dneva vročitve odločbe Občinskega ljudskega odbora, da mu je bilo zemljišče dano v uporabo, ni zgradil hiše, ki izpolnjuje pogoje, določene z gradbenimi predpisi in urbanističnim načrtom ali odlokom ljudskega odbora.<br/><br/> 
434 VSK sklep Cp 1160/2008 5.5.2009 NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO VSK0003719 ZNP člen 138. SPZ člen 77. ZEN člen 8. sodna ureditev meje - močnejša pravica - zadnja mirna posest - izmeritveni podatki Sklepa brez izmeritvenih podatkov ni mogoče evidentirati v katastru (tretji odstavek 138. člena ZNP). Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da skici zamejničenja z izmeritvenimi podatki ustreza elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru po 8. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN).
435 VSL sodba I Cp 4346/2008 15.4.2009 CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO VSL0055862 ZGJS člen 6, 6. ZVO člen 26, 26. ZJC člen 8, 15, 8, 15. ZPP člen 212, 286, 337, 286, 337, 212. OZ člen 6, 6/2, 163, 171, 6, 6/2, 163, 171. ZGO-1 člen 2, 2/1. exceptio illegalis - trditveno in dokazno breme - prekluzija - pločnik - zimska služba - javna cesta - nekategorizirana cesta - odlok o zimski službi - čiščenje pločnikov - poledenelo zemljišče - padec na poledenelem pločniku - odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - javna površina Dejstvo, da cesta ob pločniku v konkretni zadevi ni javna cesta, še ne pomeni, da cesta in pločnik ob cesti (kot del ceste) nista javna površina oziroma da ne moreta biti predmet obvezne javne službe.<br/><br/> 
436 VSL sodba in sklep II Cp 1151/2008 10.3.2009 STVARNO PRAVO VSL0055135 ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 43, 43/3. ZEN člen 8. pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje dela nepremičnine – oblikovanje tožbenega zahtevka – katastrski elaborat – sodna pristojnost – upravna zadeva – načelo prepovedi reformatio in peius Tožnika sta zahtevala ugotovitev pridobitve lastninske pravice (s priposestvovanjem) na delu parcele 3185/1 k.o. …, in sicer v tistem delu, ki je v elaboratu, na podlagi katerega bo geodetska uprava evidentirala spremembo parcelacije, označen oziroma določen z (rezervirano) parcelno številko 3185/5 k.o. ... . Tako bi morala tožnika tudi oblikovati tožbeni zahtevek. Izdelava elaborata predstavlja podlago za tehnično izvedbo sodbe in strokovno podlago za postopek evidentiranja sprememb. V elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodbe mora biti prikazano obstoječe stanje in predlog sprememb, ki se evidentirajo (2. odst. 8. člena ZEN).
437 VSL sklep II Cp 3550/2008 26.11.2008 OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA VSL0055249 SZ člen 117, 117/1, 117/2, 117/3, 117/4, 117/5, 117/6, 122, 122/1, 122/2. ZGO-1 člen 158, 159. ZIZ člen 271, 271/1, 271/1-2, 273, 273/1, 273/1-2. ZDVGOMP člen 9. ZSV člen 100b, 100c. ZVKSES člen 81. ZPotK člen 4. SPZ člen 38. ZZK člen 10. ZZK-1 člen 98. ZOR člen 27. OZ člen 17. ODZ [ABGB ] paragraf 364c. prepoved odtujitve nepremičnine – obligacijska pravica – vknjižba – zaznamba Nastanek oziroma začetek učinkovanja te prepovedi 122. čl. SZ veže na pravno dejanje sklenitve prodajne pogodbe, ki je bodisi prostovoljna bodisi prisilna (tožba na izjavo volje). V kolikor pogodba prepovedi ne ureja izrecno, jo v tem delu pač dopolnjuje zakon (27. čl. ZOR, 17. čl. OZ). Vendarle gre torej za pogodbeno, obligacijsko pravico, čeprav je določena z zakonom; ta jo namreč predvideva le na abstraktni, latentni ravni, njen (konkretni) nastanek pa je vzročno-posledično zvezan s sklenitvijo 'privatizacijske' prodajne pogodbe med konkretnima strankama za konkretno nepremičnino. Brez pogodbe, ki določa nepremičnino z ustreznimi zemljiškoknjižnimi podatki, znesek kupnine ter pogoje (predvsem rok) plačila, prepoved razpolaganja 'pred dokončnim poplačilom pogodbene cene' niti ne bi bila določljiva. V smeri opisanih sklepanj gre tudi nadaljnja gramatikalna razlaga določbe 2. odst. 122. čl. SZ ('v korist prodajalca' ter 'vknjiži'). Pravno dejstvo prepovedi odtujitve namreč nastane kot posledica določenega postopka ali posebnega statusa nepremičnine, načeloma ne obstoji v korist nobene osebe ter se v zemljiški knjigi zaznamuje na podlagi odločbe pristojnega organa (98. čl. ZZK-1); predmet vknjižbe pa so le pravice. Besedilo spornega 122. čl. SZ je končno primerljivo z določbami drugih zakonov, ki govorijo o prepovedi odtujitve kot pravici.
438 VSL sodba I Cp 2448/2008 1.10.2008 STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA VSL0052161 ZPPLPS člen 4, 4/13, 5, 5/4, 4, 4/13, 5, 5/4. ZZK-1 člen 3, 40, 114, 114/1, 114/1-1, 243, 3, 40, 114, 114/1, 114/1-1, 243. ZEN člen 4, 4/1, 4, 4/1. izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe - etažna lastnina - etažni načrt - preizkus etažnega načrta - vezanost na upravno odločbo - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - podatek o površini nepremičnine - poočitev Preizkus etažnega načrta je v pristojnosti GURS (13. odst. 4. čl. ZPPLPS), ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor (21. čl. ZDU-1). Ta je v upravnem postopku njegovo pravilnost tudi potrdila, zato je na to odločitev pravdno sodišče vezano (13. čl. ZPP).<br/><br/>Z izbrisno tožbo je mogoče izpodbijati le materialnopravno napačno vknjižbo (glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo), saj z drugimi glavnimi vpisi (predznamba, zaznamba) do oškodovanja knjižnih pravic sploh ne more priti. Pravkar povedano velja še bolj za vpise podatkov, glede katerih zemljiška knjiga ni temeljna evidenca in torej za njih načelo zaupanja v zemljiško knjigo ter s tem povezane domneve ne veljajo: podatki o parcelni številki, površini in splošni vrsti rabe ter identifikacijskem znaku zemljiške parcele, stavbe ali njenega posameznega dela. Temeljna evidenca za vpis površine (dela) stavbe je kataster stavb (1. odst. 4. čl. ZEN, 3. čl. ZZK-1), v zemljiški knjigi pa se ti podatki zgolj poočitijo (1. tč. 114. čl. ZZK-1). Podatek o površini nepremičnine tako ni predmet vknjižbe, ki se (edina) lahko izpodbija z izbrisno tožbo.<br/><br/> 
439 VSK sklep Cp 900/2007 24.10.2007 nepravdno pravo VSK0003502 ZNP člen 131, 134, 131, 134. ZEN člen 8, 8/6, 8, 8/6. ureditev meje v sodnem postopku - elaborat za evidentiranje sprememb Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) v 8. členu sodiščem, ko odločajo o ureditvi meje v sodnem postopku nalaga, da se mora tudi mej, ki je bila urejena v sodnem postopku, po pravnomočnosti odločbe evidentirati v zemljiškem katastru. Evidentira se lahko le, če je pravnomočni sodni odločbi priložen elaborat za evidentiranje sprememb.<br/><br/> 
440 VSL sklep II Ip 2715/2007 27.6.2007 STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA VSL53439 ZIZ člen 168, 168/2, 168/3, 211, 168, 168/2, 168/3, 211. SPZ člen 7, 18, 7, 18. ZEN člen 2. izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - nepremičnina V kolikor pa gre za pridobitev lastninske pravice na delu določene parcele, je sicer to lahko predmet prodajne pogodbe, vendar je pridobitev lastninske pravice mogoča šele, ko se odmeri nova parcela ali ko se na obstoječi parceli določi solastniški delež, ki ustreza kupljenemu delu.<br/><br/>