| št. | Opravilna št. | Datum odločbe | Področje | Oznaka | Pravna podlaga | Institut | Jedro |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 81 | VSL Sodba I Cpg 297/2021 | 7.7.2021 | GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO | VSL00048447 | ZOR člen 28, 28/1, 85, 85/3, 89, 89/1, 279, 279/1, 279/2, 387, 1089. OZ člen 18, 18/1, 376. Posebne gradbene uzance 2020 (2020) uzanca 116, 119. | pooblastilo za zastopanje - konkludentno ravnanje - gradbena pogodba - končni obračun - izvensodna poravnava - arbitražni dogovor - pripoznava dolga - prenehanje teka zamudnih obresti | Tožena stranka je sama navajala, da je bil A. njen pooblaščenec, ker dela tožničinih trditev, da "se je (A. A.) pred uvedbo izvajalca v posel tako tudi pismeno identificiral in da je bila tudi ženina izjava, da bo vse aktivnosti v vezi celotne pogodbe št. 6/98 vodil njen mož", v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prerekala. Zato v tem pritožbenem postopku tudi ne more uspeti s sklicevanjem na tretji odstavek 85. člena ZOR v smislu, da je šlo za poslovanje med dvema gospodarskima družbama in da mora zato vsak pogodbenik vedeti, da mora za pravno veljavnost sklenjenih pravnih poslov in pogodb to odobriti in skleniti zakoniti zastopnik ali njegov pooblaščenec.<br/><br/>Stranke gradbene pogodbe s končnim obračunom uredijo medsebojna razmerja in določijo način izvršitve njihovih medsebojnih pravic in obveznosti.<br/><br/>Zaradi obstoja veljavnega Zapisnika pravni temelj vtoževane terjatve ni več v gradbeni pogodbi št. 6/98, temveč v omenjenih zapisnikih.<br/><br/>Določba o prepovedi obrestnih obresti ima naravo kogentnega predpisa, katerega uporabe pa stranki s pogodbo ne moreta izključiti. |
| 82 | VSL Sklep I Cp 744/2021 | 3.6.2021 | NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER | VSL00046649 | ZVEtL-1 člen 13, 13/1, 13/2, 13/3, 13/6, 43. ZEN člen 8, 51, 101, 160, 160/1-1. Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2018) člen 25. ZUreP-2 člen 1. ZAID člen 1. | zemljiški kataster - katastrski vpis - parcelne meje - elaborat - elaborat za evidentiranje sprememb - tehnična dokumentacija - primernost - namenska raba zemljišč - varstvo lastninske pravice - geodetska uprava - urbanistično arhitekturna zasnova - urejanje prostora - etažna lastnina | Morebitne spremembe specifikacij na tehnično ustreznost že izdelanih elaboratov nimajo vpliva.<br/><br/>S sklepom, izdanim na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1, se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa, zato je s pritožbo zoper ta sklep mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje. |
| 83 | VSL Sodba I Cpg 485/2020 | 2.6.2021 | GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO | VSL00046704 | OZ člen 111, 648. ZGO-1 člen 84. | gradbena pogodba - odgovornost izvajalca - dogovor o izvedbi dodatnih del - gradnja pomožnega objekta - terminski plan - gradbena dokumentacija - gradbeno dovoljenje - pomanjkljiva projektna dokumentacija - prekinitev dela - načelo pacta sunt servanda - odstop po volji naročnika - razlogi za razvezo pogodbe - odgovornost za razvezo pogodbe - pravne posledice razvezane pogodbe - naknadno odpadla pravna podlaga - kondikcijski zahtevek po razdrtju pogodbe | Naročniku je v 648. členu OZ dano posebno zakonsko upravičenje, da od pogodbe kadarkoli odstopi, ne da bi bil dolžan razloge za odstop sploh pojasnjevati izvajalcu. Zaradi vzpostavitve pravičnega ravnotežja je po drugi strani dano upravičenje izvajalcu, da v takšnem primeru terja popolno plačilo vseh (tudi neopravljenih) del, od katerih mora odbiti le stroške, ki jih je zaradi odstopa prihranil. Temeljni pogoj za uporabo določila 648. člena OZ je, da razlog za odstop naročnika od pogodbe v celoti izvira iz njegove sfere in ne iz sfere izvajalca.<br/><br/>Uporaba 648. člena OZ je možna le v primerih, ko si naročnik (iz svojih lastnih razlogov) premisli in ko na strani izvajalca ni bilo nobenih (niti naknadno ugotovljenih) kršitev njegovih pogodbenih obveznosti. Tudi neupravičen odstop naročnika od pogodbe zaradi napak izvajalca (če npr. izvajalcu ne dovoli njihove odprave in pogodbo razdre) izvajalcu ne daje upravičenja po 648. členu OZ, pač pa ima poleg kondikcijskega zahtevka na vrnitev tega, kar je bilo izpolnjeno, na voljo le zahtevek na povrnitev morebitne škode. |
| 84 | VSL Sodba I Cp 177/2021 | 20.5.2021 | ENERGETIKA - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - STVARNO PRAVO | VSL00045909 | ZUreP-2 člen 207, 211, 211/8, 211/9. ZRPPN člen 28, 30, 59. URS člen 33, 69. EZ-1 člen 472. OZ člen 352. ZOR člen 376. | omejitev lastninske pravice - ustanovitev služnosti v javno korist - ustanovitev služnostne pravice za potrebe javnega daljnovoda - dejanska razlastitev - de facto razlastitev - odškodnina - zastaranje - ugovor zastaranja | Če bi sodišče odločilo, da je tožnikov zahtevek zastaral, bi tožnik izgubil pravico do odmene kljub temu, da je hkrati nastopila situacija, ko je prišlo do veljavne pravne podlage za omejitev njegove lastninske pravice. Takšna situacija bi predstavljala kršitev tožnikove pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS) in pravice do odmene ob omejitvi lastninske pravice (69. člen Ustave RS). Podobno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo že v odločbi I Cp 2553/2015 z dne 27. 1. 2016, ki je primerljiva z obravnavano zadevo. |
| 85 | VSL Sodba II Cp 183/2021 | 7.5.2021 | GRADBENIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO | VSL00046173 | OZ člen 352, 352/1, 352/3. | odškodninska odgovornost občine in države - zastaranje odškodninske terjatve - pomanjkanje aktivne legitimacije - premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - sprememba prostorskega akta - nelegalna gradnja - pravica gradnje | Ker zastaranje posega v pravico do sodnega varstva, je treba pravila o zastaralnih rokih uporabiti glede na okoliščine posameznega primera dovolj prožno, torej tako, da stranki ni nesorazmerno oteženo ali celo preprečeno uveljavljanje zahtevkov, ki jih ima na razpolago.<br/><br/>Po izčrpanju pravnih sredstev zoper odločitev o zavrnitvi predloga za spremembo gradbenega dovoljenja in zoper odločitev o odstranitvi objektov je imel tožnik možnost, da oceni obseg škode, ki je zaradi teh ravnanj oblastnih organov nastala, vedel pa je tudi, kdo naj bi jo povzročil.<br/><br/>Šlo je za poslovni podvig družbe. Tožnik je bil sicer njen edini družbenik, a to ne vpliva na pravilnost ugotovitev, da se je z odrejeno rušitvijo objektov zmanjšalo premoženje družbe in da bi z zatrjevanim poslovanjem bioplinarne dobiček in poslovne priložnosti ustvarjala družba. |
| 86 | VSL Sklep I Cp 517/2021 | 19.4.2021 | NEPRAVDNO PRAVO | VSL00047099 | SPZ člen 77, 77/2. ZNP člen 35, 35/5, 131. ZEN člen 20, 20/1. | sodna ureditev meje - kriterij zadnje mirne posesti - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - urejena meja - domneva močnejše pravice | Presoja dopustnosti izravnave in načina opravljene izravnave parcele prvega nasprotnega udeleženca ni predmet odločanja v postopku sodne ureditve meje, katerega vsebina je na podlagi določila 131. člena ZNP zgolj ureditev meje med zemljišči, če je ta sporna. |
| 87 | VSL Sklep II Cp 306/2021 | 14.4.2021 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV | VSL00046253 | ZUreP-2 člen 206, 206/3-3. ZPRS-1 člen 2, 2-6. ZPP člen 188, 188/3. | razlastitev nepremičnine - denarna odškodnina - najemna pogodba - oddajanje v najem - nadomestilo - služnost v javno korist - nastala škoda - poslovna dejavnost - izgubljeni dobiček - delni umik - delna ustavitev postopka - deklaratoren sklep - pogoji za ustavitev postopka - preklic umika tožbe | Da se o odškodnini iz naslova izgubljenega dobička zaradi razlastitve lahko odloča v nepravdnem postopku takrat, ko se je na razlaščenem zemljišču že opravljala neka poslovna dejavnost, izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, na katero se sklicuje predlagateljica.<br/><br/>Če stranka (delno) umakne tožbo oz. predlog, sodišče izda sklep o ustavitvi postopka. Ta sklep je le deklaratorne narave, saj je umik tožbe/predloga neposredno učinkujoče procesno dejanje, zato stranka umika ne more preklicati niti v času, dokler sodišče še ne izda sklepa o umiku in čeprav nasprotna stranka še ni izjavila, da se z umikom strinja. |
| 88 | VSK Sklep CDn 76/2021 | 7.4.2021 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - ZEMLJIŠKA KNJIGA | VSK00045192 | ZZK-1 člen 98, 100.a, 147, 148.. GZ člen 93, 94.. ZIN člen 30.. ZUP člen 224, 224/1, 224/1-3, 236, 236/2. | zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - izvršljiva inšpekcijska odločba - pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe - stroga formalnost zemljiškoknjižnega postopka | Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo izrečenega inšpekcijskega ukrepa in posebnih prepovedi. Ne v Gradbenem zakonu in tudi ne v določbah Zakona o inšpekcijskem nadzoru in Zakona o zemljiški knjigi ni podlage za zaključek, ki ga ponuja pritožba, da bi bila za vpis zaznambe prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi potrebna dokončnost oz. pravnomočnost upravne odločbe. Zoper odločbo inšpektorja ima posameznik pritožbo, ki pa ne zadrži izvršitve (30. člen ZIN). |
| 89 | VSK Sklep CDn 268/2020 | 23.3.2021 | ZEMLJIŠKA KNJIGA | VSK00045197 | ZZK-1 člen 20.a, 100.a, 124.. GZ člen 93, 93/6. | zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - vknjižba stavbne pravice - inšpekcijski organ - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - soglasje inšpektorja | Inšpekcijski organ, ki je izdal odločbo o nedovoljeni gradnji, je s predlaganim vpisom stavbne pravice (izrecno) soglašal. Ne velja, da to soglasje ne predstavlja ustrezne participacije tega organa v predmetnem postopku. V konkretnem primeru ni bilo potrebe, da bi se moralo sodišče prve stopnje še dodatno ukvarjati z razmerjem med predlagano vknjižbo in postopkom legalizacije.<br/><br/>Zemljiškoknjižni postopek je po svoji naravi formalni postopek. V skladu s tem je tudi začrtan (omejen) krog pravno relevantnih razlogov, s katerimi se mora zemljiškoknjižno sodišče ukvarjati. |
| 90 | VSC Sklep Cp 37/2021 | 17.3.2021 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO | VSC00046442 | ZPP člen 18, 274. ZNP člen 134, 138. ZEN člen 8, 48. | parcelacija nepremičnin - soglasje solastnika - evidentiranje parcelacije - zavrženje tožbe - nadomestitev soglasja | Stališče tožnikov, da je tožbeni zahtevek primerljiv z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila in da je zato potrebno tožbenemu zahtevku ugoditi, pritožbeno sodišče ne sprejema, saj soglasje enega od solastnikov za uvedbo upravnega postopka ni razpolagalni pravni posel, pač pa predstavlja zgolj solastnikovo strinjanje, da se na podlagi elaborata, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje, uvede upravni postopek. Če soglasja ni, ker se solastnik ne strinja z elaboratom, je potrebno bodisi elaborat popraviti, tako da se bodo z njim strinjali vsi solastniki in nato ponovno zahtevati uvedbo upravnega postopka, bodisi predlagati delitev nepremičnine v nepravdnem postopku, ni pa moč tega soglasja zahtevati v pravdnem postopku. |
| 91 | VSL Sodba I Cpg 26/2020 | 15.3.2021 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO | VSL00045112 | ZPP člen 347, 347/2, 347/4, 347/5, 348, 348/6. OZ člen 187, 662, 662/3, 662/4, 663, 663/1, 663/3. ZGO-1 člen 47, 47/1, 47/2. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 7, 7/6. | pritožbena obravnava - gradbena pogodba - sončna elektrarna - zamakanje strehe - napake v projektu - napake v solidnosti gradbe - dolžnost obvestitve in izguba pravice - odgovornost projektanta - odgovornost izvajalca del | Le v kolikor bi bila tožena stranka projektant sončne elektrarne, bi odgovarjala za solidnost gradbe ob nadaljnjem pogoju, da bi izvirala napaka gradnje iz kakšne napake v projektu in bi bila ta napaka tudi vzrok za puščanje strehe. Za odgovornost tožene stranke kot projektanta torej ne zadošča, da je pri gradnji sodelovala kot projektant jeklene strešne konstrukcije in da je B. B. opravljal projektni nadzor gradnje. Odgovornost tožene stranke za nastalo škodo po določbi tretjega odstavka 662. člena OZ tako ni podana.<br/><br/>Napake, ki jih je ugotovil izvedenec, so glede na navedeno nedvomno povzročile takšno puščanje strehe, ki je vplivalo na trdnost in varnost objekta in ogrožalo njegovo uporabo, ne glede na spremembo njegove namembnosti. Zato so te napake predstavljale napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost.<br/><br/>Glede na to, da v konkretnem primeru še iz dopisa z dne 26. 11. 2015 izhaja, da je tožena stranka tožeči stranki obljubljala, da bo pristopila k sanaciji napak, iz spisovnega gradiva pa izhaja, da je vsem lastnikom poslovnih prostorov obljubljala sanacijo, se tožena stranka ne more sklicevati na določbe prvega in drugega odstavka 663. člena OZ. |
| 92 | VSL Sodba I Cp 149/2020 | 8.3.2021 | GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO | VSL00044214 | OZ člen 662, 662/1, 662/2. | odškodninska odgovornost izvajalca del - gradbena pogodba - potrošniška pogodba - napaka v solidnosti gradbe - vzrok za napako - nadzorni inženir - izvajanje nadzora - vgradnja toplotne črpalke - roki za uveljavljanje sodnega varstva | Nadzorni inženir mora nadzorovati izvajalca in izvajanje del ter pri tem zagotoviti, da gradnja poteka v skladu s projektom. Nadzorni inženir zato odgovarja za tiste napake, ki so posledica nestrokovnega načina opravljanja del, če bi slednje pri skrbnem nadzoru lahko preprečil.<br/><br/>Dejstvo, da je druga toženka preizkus pretočnosti opravila na običajen način, ne zadošča. Opraviti bi ga morala dovolj skrbno (kot dober strokovnjak) in skladno s pravili stroke. Če bi res tako ravnala, bi mogla in morala zaznati slabši pretok na eni od geosond.<br/><br/>Do stisnjenja cevi, ki je vzrok za slabšo pretočnost, je prišlo med izvajanjem del, ki jih je opravljala druga toženka, in ne morebiti kasneje. Do stisnjenja cevi je po mnenju izvedenca lahko prišlo že ob samem vstavljanju cevi v vrtino ali kasneje ob izpiranju vrtine, nazadnje pa ob vbrizgavanju cementnega polnila, ki zaščiti cevi pred morebitnim zunanjim poškodovanjem. Vsa ta opravila je izvajala druga toženka, kar pomeni, da vzrok za napako in obravnavano škodo izvira iz njene odgovornostne sfere. |
| 93 | VSL Sklep II Cp 1614/2020 | 3.3.2021 | NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV | VSL00047572 | ZUreP-1 člen 106, 106/1, 106/2, 106/4, 106/6. ZUreP-2 člen 297, 297/2. ZNP člen 37. | razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - prodajna pogodba za nepremičnino - urejanje prostora - upravni organ - odločba upravnega organa - razlastitveni upravičenec - denarno nadomestilo - sporazum o odškodnini ali nadomestilu | Dogovor o ceni v prodajni pogodbi s 3. 2. 2006 ne more predstavljati sporazuma o odškodnini oziroma nadomestilu. Po eni strani zato, ker kupnina ni odškodnina za razlaščene nepremičnine, po drugi strani pa tudi zato, ker je do razlastitve prišlo bistveno kasneje. |
| 94 | VSL Sodba I Cp 2026/2020 | 1.2.2021 | STVARNO PRAVO | VSL00042837 | SPZ člen 99, 99/1. ZEN člen 2, 74. ZPP člen 285. OZ člen 600, 600/2. | vznemirjanje lastninske pravice - pasivna legitimacija pri negatorni tožbi - poseg v skupni del stavbe - posredni motilec - najemnik - parkirni prostor - nedoločnost izreka - materialno procesno vodstvo | Pasivno legitimiran je lahko le tisti, ki ima (tudi) dejansko in pravno možnost odpraviti oziroma preprečiti vznemirjanje.<br/><br/>Ugotovitev, da je toženec najemnik parkirnih prostorov v toženkini lasti, ne zadostuje za obstoj njegove pasivne legitimacije. |
| 95 | VSL Sodba I Cpg 570/2020 | 28.1.2021 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO | VSL00043240 | OZ člen 131, 131/1, 131/2, 187, 239, 239/2, 921, 964, 965. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZGO-1 člen 76, 77, 83. | zavarovanje pred odgovornostjo - odškodninska odgovornost zavarovanca - direktna tožba oškodovanca - direktna tožba proti zavarovalnici - zavarovalno kritje - pogodba o delu - podjemna pogodba - vdor vode - popravilo strehe - sanacija - odgovornost izvajalca - dolžnostno ravnanje - potrebna skrbnost - opustitev dolžne skrbnosti - temelj odškodninske odgovornosti - objektivna odškodninska odgovornost - poslovna odškodninska odgovornost - solidarna odškodninska odgovornost naročnika in izvajalca del na nepremičnini - očitek protispisnosti - obrazloženost sodbe - prekluzija - postavitev novega izvedenca - neizvedba dokaza | Izvajalec del je ravnal v skladu z dolžno skrbnostjo, saj je objekt pred sanacijo strehe zaščitil po pravilih stroke. Objektivno je mogoča tudi večja zaščita, ki pa že presega standard dolžne skrbnosti. |
| 96 | VDSS Sodba Pdp 449/2020 | 27.1.2021 | DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO | VDS00044820 | OZ člen 131.. ZDR-1 člen 149, 150, 153, 153/1, 153/2, 153/3, 179, 179/1.. ZVZD-1 člen 3, 3/2, 3/2-2, 5, 5/1, 39.. ZGO-1 člen 83. | odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odškodninska odgovornost - delna odgovornost - soprispevek delavca k škodnemu dogodku | Ob pravilni uporabi materialnega prava je potrebno zaključiti, da je škoda, ki je nastala tožniku, v višini 40 % posledica tožnikove neskrbnosti, saj se ne bi smel povzpeti za prevzem visokotlačne cevi po armaturni mreži, v preostalem pa je zanjo odgovorna druga toženka, saj ni poskrbela za varne razmere na gradbišču in ni preverila, ali podizvajalec skrbi za ustrezen nadzor na gradbišču. |
| 97 | VSL Sklep I Cp 1896/2020 | 13.1.2021 | NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO | VSL00042386 | SPZ člen 76. ZEN člen 8. ZPP člen 254. | sodna določitev meje - elaborat - zaslišanje izvedenca - izvedensko mnenje - izvedenec - postavitev novega izvedenca | Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom in razlogi sodišča prve stopnje, da je izvedenec tudi skico sporne mejne površine izdelal natančno in strokovno pravilno, zato v zvezi s tem izvedba njegovega zaslišanja ali celo postavitev drugega izvedenca ni bila potrebna. Tako postopanje je v 254. členu ZPP namreč predvideno le, če je mnenje nejasno, nepopolno ali če so v njem nasprotja. |
| 98 | VSM Sodba I Cp 866/2020 | 11.1.2021 | OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO | VSM00042445 | SPZ člen 68, 115, 116, 116/1, 116/1-1. SZ-1 člen 23, 29, 29/2, 29/3. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli člen 10, 10/5. ZGO-1 člen 2. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 13. | stroški uporabe skupne stvari - solastnina na skupnih delih - idealni delež solastnika - pogodba o medsebojnih razmerij - spor majhne vrednosti - stroški ogrevanja - izdelava fasade | Toženka je lastnica stanovanja, z ustreznim deležem solastnine na skupnih prostorih in napravah v večstanovanjskih hišah in je zato v skladu z 68. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) dolžna nositi stroške uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanašajo na celo stvar, v sorazmerju z velikostjo svojega idealnega deleža (115. člen SPZ) in tudi za svoj del v okviru meril, dogovorjenih s pogodbo o medsebojnih razmerjih (1. alineja prvega odstavka 116. člena SPZ). |
| 99 | VSL Sodba II Cp 630/2020 | 16.12.2020 | GRADBENIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO | VSL00059957 | URS člen 26, 26/1. ZUreP-1 člen 11, 11/2, 12, 12/2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 66, 66/1, 66/1-1. Odlok o ureditvenem načrtu območja Skladišča C3 - "OB POTOKU" v naselju Logatec (2000) člen 3, 5. | pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje upravnega organa - izdaja gradbenega dovoljenja - nepravilnosti pri izdaji gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - občinski prostorski akti - občinski odlok - kota pritličja - poplavno območje - izdaja uporabnega dovoljenja - postopek izdaje uporabnega dovoljenja - protipravno ravnanje upravne enote v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - škoda zaradi poplav | Protipravnost pri izdaji gradbenega dovoljenja bi bila za odškodninsko odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave podana, če bi UE pri izdaji gradbenega dovoljenja spregledala Odlok in bi v gradbenem dovoljenju določila drugačne pogoje, kot izhajajo iz Odloka.<br/><br/>Država z izdajo gradbenega dovoljenja ne ščiti tistega, ki gradi oziroma lastnika nepremičnine, zato ni njena naloga, da presoja možnost, če bo v primeru hudih padavin prišlo do škode. Torej ni dolžna v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja ugotavljati, če gre za poplavno območje. Ker je za vmeščanje zgradb v prostor odgovorna občina, za presojo protipravnosti pri izdaji gradbenega (in uporabnega) dovoljenja ni pomembno, ali je UE ugotavljala, če gre za poplavno območje in ali gre v naravi za pritlične ali polkletne prostore. |
| 100 | VSL Sodba I Cpg 492/2020 | 15.12.2020 | OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO | VSL00042044 | ZOR člen 15, 73. ZPNačrt člen 78, 79. ZUreP-2 člen 157, 157/5, 199, 199/4. ZSZ člen 42. ZJC člen 3. ZCes-1 člen 3. | pogodba o opremljanju - zahtevek za sklenitev pogodbe - kontrahirna dolžnost - izgradnja komunalne infrastrukture - ustna pogodba - dokaz sklenitve pogodbenega razmerja - povračilo stroškov - oprostitev plačila komunalnega prispevka - pristojni organ za odmero komunalnega prispevka - bistvene sestavine prodajne pogodbe - bistvene sestavine predpogodbe - načelo enake vrednosti dajatev - javno dobro - javne ceste - teorija realizacije | Razmerje med pravdnima strankama je po vsebini najbližje pogodbi o opremljanju, ki pa v času sklenitve dogovora še ni bila zakonsko urejen tip pogodbe. Tožeča stranka ni uspela dokazati, da sta stranki določili obveznost tožene stranke za povračilo stroškov izgradnje komunalne opreme, kolikor bi tak strošek presegal znesek komunalnega prispevka, katerega plačila je bila tožeča stranka oproščena. Takšna obveznost tožene stranke ne izhaja niti iz zakonodaje. Zato tožeča stranka ne more uspeti z zahtevkom, kjer pogojuje prevzem komunalne opreme s plačilom stroškov investicije.<br/><br/>Bistveni sestavini prodajne pogodbe sta predmet in cena, ki morata biti določeni tudi v predpogodbi. Sklicevanje na načelo enake vrednosti dajatev ne more nadomestiti dejstva, da stranki kupnine nista določili. |