št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Področje	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
81	VSL Sodba I Cpg 26/2020	15.3.2021	CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO	VSL00045112	ZPP člen 347, 347/2, 347/4, 347/5, 348, 348/6. OZ člen 187, 662, 662/3, 662/4, 663, 663/1, 663/3. ZGO-1 člen 47, 47/1, 47/2. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 7, 7/6.	pritožbena obravnava - gradbena pogodba - sončna elektrarna - zamakanje strehe - napake v projektu - napake v solidnosti gradbe - dolžnost obvestitve in izguba pravice - odgovornost projektanta - odgovornost izvajalca del	Le v kolikor bi bila tožena stranka projektant sončne elektrarne, bi odgovarjala za solidnost gradbe ob nadaljnjem pogoju, da bi izvirala napaka gradnje iz kakšne napake v projektu in bi bila ta napaka tudi vzrok za puščanje strehe. Za odgovornost tožene stranke kot projektanta torej ne zadošča, da je pri gradnji sodelovala kot projektant jeklene strešne konstrukcije in da je B. B. opravljal projektni nadzor gradnje. Odgovornost tožene stranke za nastalo škodo po določbi tretjega odstavka 662. člena OZ tako ni podana.<br/><br/>Napake, ki jih je ugotovil izvedenec, so glede na navedeno nedvomno povzročile takšno puščanje strehe, ki je vplivalo na trdnost in varnost objekta in ogrožalo njegovo uporabo, ne glede na spremembo njegove namembnosti. Zato so te napake predstavljale napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost.<br/><br/>Glede na to, da v konkretnem primeru še iz dopisa z dne 26. 11. 2015 izhaja, da je tožena stranka tožeči stranki obljubljala, da bo pristopila k sanaciji napak, iz spisovnega gradiva pa izhaja, da je vsem lastnikom poslovnih prostorov obljubljala sanacijo, se tožena stranka ne more sklicevati na določbe prvega in drugega odstavka 663. člena OZ.
82	VSL Sodba I Cp 149/2020	8.3.2021	GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO	VSL00044214	OZ člen 662, 662/1, 662/2.	odškodninska odgovornost izvajalca del - gradbena pogodba - potrošniška pogodba - napaka v solidnosti gradbe - vzrok za napako - nadzorni inženir - izvajanje nadzora - vgradnja toplotne črpalke - roki za uveljavljanje sodnega varstva	Nadzorni inženir mora nadzorovati izvajalca in izvajanje del ter pri tem zagotoviti, da gradnja poteka v skladu s projektom. Nadzorni inženir zato odgovarja za tiste napake, ki so posledica nestrokovnega načina opravljanja del, če bi slednje pri skrbnem nadzoru lahko preprečil.<br/><br/>Dejstvo, da je druga toženka preizkus pretočnosti opravila na običajen način, ne zadošča. Opraviti bi ga morala dovolj skrbno (kot dober strokovnjak) in skladno s pravili stroke. Če bi res tako ravnala, bi mogla in morala zaznati slabši pretok na eni od geosond.<br/><br/>Do stisnjenja cevi, ki je vzrok za slabšo pretočnost, je prišlo med izvajanjem del, ki jih je opravljala druga toženka, in ne morebiti kasneje. Do stisnjenja cevi je po mnenju izvedenca lahko prišlo že ob samem vstavljanju cevi v vrtino ali kasneje ob izpiranju vrtine, nazadnje pa ob vbrizgavanju cementnega polnila, ki zaščiti cevi pred morebitnim zunanjim poškodovanjem. Vsa ta opravila je izvajala druga toženka, kar pomeni, da vzrok za napako in obravnavano škodo izvira iz njene odgovornostne sfere.
83	VSL Sklep II Cp 1614/2020	3.3.2021	NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV	VSL00047572	ZUreP-1 člen 106, 106/1, 106/2, 106/4, 106/6. ZUreP-2 člen 297, 297/2. ZNP člen 37.	razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - prodajna pogodba za nepremičnino - urejanje prostora - upravni organ - odločba upravnega organa - razlastitveni upravičenec - denarno nadomestilo - sporazum o odškodnini ali nadomestilu	Dogovor o ceni v prodajni pogodbi s 3. 2. 2006 ne more predstavljati sporazuma o odškodnini oziroma nadomestilu. Po eni strani zato, ker kupnina ni odškodnina za razlaščene nepremičnine, po drugi strani pa tudi zato, ker je do razlastitve prišlo bistveno kasneje.
84	VSL Sodba I Cp 2026/2020	1.2.2021	STVARNO PRAVO	VSL00042837	SPZ člen 99, 99/1. ZEN člen 2, 74. ZPP člen 285. OZ člen 600, 600/2.	vznemirjanje lastninske pravice - pasivna legitimacija pri negatorni tožbi - poseg v skupni del stavbe - posredni motilec - najemnik - parkirni prostor - nedoločnost izreka - materialno procesno vodstvo	Pasivno legitimiran je lahko le tisti, ki ima (tudi) dejansko in pravno možnost odpraviti oziroma preprečiti vznemirjanje.<br/><br/>Ugotovitev, da je toženec najemnik parkirnih prostorov v toženkini lasti, ne zadostuje za obstoj njegove pasivne legitimacije.
85	VSL Sodba I Cpg 570/2020	28.1.2021	CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO	VSL00043240	OZ člen 131, 131/1, 131/2, 187, 239, 239/2, 921, 964, 965. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZGO-1 člen 76, 77, 83.	zavarovanje pred odgovornostjo - odškodninska odgovornost zavarovanca - direktna tožba oškodovanca - direktna tožba proti zavarovalnici - zavarovalno kritje - pogodba o delu - podjemna pogodba - vdor vode - popravilo strehe - sanacija - odgovornost izvajalca - dolžnostno ravnanje - potrebna skrbnost - opustitev dolžne skrbnosti - temelj odškodninske odgovornosti - objektivna odškodninska odgovornost - poslovna odškodninska odgovornost - solidarna odškodninska odgovornost naročnika in izvajalca del na nepremičnini - očitek protispisnosti - obrazloženost sodbe - prekluzija - postavitev novega izvedenca - neizvedba dokaza	Izvajalec del je ravnal v skladu z dolžno skrbnostjo, saj je objekt pred sanacijo strehe zaščitil po pravilih stroke. Objektivno je mogoča tudi večja zaščita, ki pa že presega standard dolžne skrbnosti.
86	VDSS Sodba Pdp 449/2020	27.1.2021	DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO	VDS00044820	OZ člen 131.. ZDR-1 člen 149, 150, 153, 153/1, 153/2, 153/3, 179, 179/1.. ZVZD-1 člen 3, 3/2, 3/2-2, 5, 5/1, 39.. ZGO-1 člen 83.	odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odškodninska odgovornost - delna odgovornost - soprispevek delavca k škodnemu dogodku	Ob pravilni uporabi materialnega prava je potrebno zaključiti, da je škoda, ki je nastala tožniku, v višini 40 % posledica tožnikove neskrbnosti, saj se ne bi smel povzpeti za prevzem visokotlačne cevi po armaturni mreži, v preostalem pa je zanjo odgovorna druga toženka, saj ni poskrbela za varne razmere na gradbišču in ni preverila, ali podizvajalec skrbi za ustrezen nadzor na gradbišču.
87	VSL Sklep I Cp 1896/2020	13.1.2021	NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSL00042386	SPZ člen 76. ZEN člen 8. ZPP člen 254.	sodna določitev meje - elaborat - zaslišanje izvedenca - izvedensko mnenje - izvedenec - postavitev novega izvedenca	Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom in razlogi sodišča prve stopnje, da je izvedenec tudi skico sporne mejne površine izdelal natančno in strokovno pravilno, zato v zvezi s tem izvedba njegovega zaslišanja ali celo postavitev drugega izvedenca ni bila potrebna. Tako postopanje je v 254. členu ZPP namreč predvideno le, če je mnenje nejasno, nepopolno ali če so v njem nasprotja.
88	VSM Sodba I Cp 866/2020	11.1.2021	OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSM00042445	SPZ člen 68, 115, 116, 116/1, 116/1-1. SZ-1 člen 23, 29, 29/2, 29/3. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli člen 10, 10/5. ZGO-1 člen 2. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 13.	stroški uporabe skupne stvari - solastnina na skupnih delih - idealni delež solastnika - pogodba o medsebojnih razmerij - spor majhne vrednosti - stroški ogrevanja - izdelava fasade	Toženka je lastnica stanovanja, z ustreznim deležem solastnine na skupnih prostorih in napravah v večstanovanjskih hišah in je zato v skladu z 68. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) dolžna nositi stroške uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanašajo na celo stvar, v sorazmerju z velikostjo svojega idealnega deleža (115. člen SPZ) in tudi za svoj del v okviru meril, dogovorjenih s pogodbo o medsebojnih razmerjih (1. alineja prvega odstavka 116. člena SPZ).
89	VSL Sodba II Cp 630/2020	16.12.2020	GRADBENIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO	VSL00059957	URS člen 26, 26/1. ZUreP-1 člen 11, 11/2, 12, 12/2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 66, 66/1, 66/1-1. Odlok o ureditvenem načrtu območja Skladišča C3 - "OB POTOKU" v naselju Logatec (2000) člen 3, 5.	pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje upravnega organa - izdaja gradbenega dovoljenja - nepravilnosti pri izdaji gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - občinski prostorski akti - občinski odlok - kota pritličja - poplavno območje - izdaja uporabnega dovoljenja - postopek izdaje uporabnega dovoljenja - protipravno ravnanje upravne enote v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - škoda zaradi poplav	Protipravnost pri izdaji gradbenega dovoljenja bi bila za odškodninsko odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave podana, če bi UE pri izdaji gradbenega dovoljenja spregledala Odlok in bi v gradbenem dovoljenju določila drugačne pogoje, kot izhajajo iz Odloka.<br/><br/>Država z izdajo gradbenega dovoljenja ne ščiti tistega, ki gradi oziroma lastnika nepremičnine, zato ni njena naloga, da presoja možnost, če bo v primeru hudih padavin prišlo do škode. Torej ni dolžna v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja ugotavljati, če gre za poplavno območje. Ker je za vmeščanje zgradb v prostor odgovorna občina, za presojo protipravnosti pri izdaji gradbenega (in uporabnega) dovoljenja ni pomembno, ali je UE ugotavljala, če gre za poplavno območje in ali gre v naravi za pritlične ali polkletne prostore.
90	VSL Sodba I Cpg 492/2020	15.12.2020	OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO	VSL00042044	ZOR člen 15, 73. ZPNačrt člen 78, 79. ZUreP-2 člen 157, 157/5, 199, 199/4. ZSZ člen 42. ZJC člen 3. ZCes-1 člen 3.	pogodba o opremljanju - zahtevek za sklenitev pogodbe - kontrahirna dolžnost - izgradnja komunalne infrastrukture - ustna pogodba - dokaz sklenitve pogodbenega razmerja - povračilo stroškov - oprostitev plačila komunalnega prispevka - pristojni organ za odmero komunalnega prispevka - bistvene sestavine prodajne pogodbe - bistvene sestavine predpogodbe - načelo enake vrednosti dajatev - javno dobro - javne ceste - teorija realizacije	Razmerje med pravdnima strankama je po vsebini najbližje pogodbi o opremljanju, ki pa v času sklenitve dogovora še ni bila zakonsko urejen tip pogodbe. Tožeča stranka ni uspela dokazati, da sta stranki določili obveznost tožene stranke za povračilo stroškov izgradnje komunalne opreme, kolikor bi tak strošek presegal znesek komunalnega prispevka, katerega plačila je bila tožeča stranka oproščena. Takšna obveznost tožene stranke ne izhaja niti iz zakonodaje. Zato tožeča stranka ne more uspeti z zahtevkom, kjer pogojuje prevzem komunalne opreme s plačilom stroškov investicije.<br/><br/>Bistveni sestavini prodajne pogodbe sta predmet in cena, ki morata biti določeni tudi v predpogodbi. Sklicevanje na načelo enake vrednosti dajatev ne more nadomestiti dejstva, da stranki kupnine nista določili.
91	VSL Sodba II Cp 611/2020	15.12.2020	GRADBENIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO	VSL00041740	URS člen 26. OZ člen 131. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1, 95, 95/1, 96. ZUN člen 39, 40. Odlok o ureditvenem načrtu območja Skladišča C3 - "OB POTOKU" v naselju Logatec (2000) člen 3, 3/1, 3/2, 15, 15/1.	pravica do povračila škode - odgovornost države za ravnanje upravnega organa - odškodnina za premoženjsko škodo - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - kvalificirana stopnja napačnosti - izdaja gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - občinski prostorski akti - občinski odlok - kota pritličja - izdaja uporabnega dovoljenja - poplavno območje - odprava posledic poplav - poplave - vzročna zveza	Standard protipravnosti ni izenačen z razlogi, katerih utemeljenost terja ugoditev pravnim sredstvom, temveč se zahteva kvalificirana stopnja napačnosti, zlasti nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene prakse, napake ki so povsem izven okvira pravno še dopustnega delovanja, zlasti v smislu arbitrarnosti.<br/><br/>Upravni enoti ni mogoče očitati protipravnosti: ne v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in ne v postopku izdaje uporabnega dovoljenja.<br/><br/>Tožena stranka ne more biti odgovorna za lastnosti stanovanja, ki ga je tožnica kupila od tretje osebe, ampak gre izključno za odnos med njo in prodajalcem. Iz opisane kronologije je očitno, da se tožnica za nakup nepremičnine ni mogla odločiti zaradi tega, ker bi stanovanje imelo gradbeno in uporabno dovoljenje, ampak je kupila stanovanje brez pridobljenih dovoljenj. Pričakovanja, da je stanovanje brezhibno, postavljeno na varnem območju in ni podvrženo morebitni nevarnosti poplav, pa ne zadoščajo za utemeljitev vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem toženke in premoženjskim položajem tožnice, do katerega je prišlo leta 2009 in 2010 v posledici naravnega pojava - poplav.
92	VSL Sklep II Ip 1231/2020	8.12.2020	IZVRŠILNO PRAVO	VSL00062411	ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. GZ člen 3, 3/1, 3/1-25.	izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - sodna poravnava - sodna poravnava kot izvršilni naslov - vsebina sodne poravnave - razlaga vsebine sodne poravnave - razlaga sodne poravnave - metoda razlage - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - jezikovna razlaga - uporaba razlagalnih pravil - prepoved gradnje na določenem območju - gradnja objekta - definicija objekta - montažni objekt - nadstrešek - predlog za izvršbo - sprememba predloga za izvršbo	V obravnavanem primeru je bila izvršba dovoljena na podlagi izvršilnega naslova, na katerega je izvršilno sodišče po načelu stroge formalne legalitete vezano. To med drugim pomeni, da nima pristojnosti, da bi presojalo namen, pravno pravilnost ali logičnost sklenjene sodne poravnave, temveč je strogo vezano na jezikovni pomen v njej sklenjenih zavez. Obširne pritožbene navedbe o bistvu, namenu in vzrokih za sklenitev sodne poravnave se ob pojasnjenem izkažejo za pravno nepomembne.<br/><br/>Ob sklicevanju na definicije gradnje in grajenega objekta po gradbenih predpisih je sodišče obrazložilo, da kovinska konstrukcija iz aluminijastih profilov, ki je brez temeljev, ki nima ne vrat ne zidov in je brez elektrike in brez priključka za vodo, ne predstavlja grajenega objekta. Posledično s postavitvijo take konstrukcije dolžnik sodne poravnave ni kršil, saj ga na delu parcele, kjer je ta konstrukcija, po prej pojasnjenem veže le prepoved gradnje. S pritožbenim vztrajanjem, da sta stranki s poravnavo na tem pasu določili prepoved postavljanja kakršnihkoli objektov ne glede na definicijo tega pojma po gradbeni zakonodaji ter da zato skladišče spada med prepovedano gradnjo, upnik torej ne more uspeti.
93	VSL Sodba in sklep I Cpg 778/2019	21.10.2020	CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO	VSL00038881	OZ člen 240, 250, 251, 251/5, 638, 639, 639/1, 640. ZPP člen 214, 214/2.	pogodbena kazen zaradi zamude - terminski plan - pridržek pravice do uveljavljanja pogodbene kazni - ustreznost izjave o pridržanju pravice zahtevati pogodbeno kazen - opravičljiva zamuda - projektna dokumentacija - substanciranje navedb - povračilo stroškov odprave napake - ugovor znižanja plačila - dodatno delo - odgovornost podjemnika za napake - obstoj stvarne napake - razbremenitev pogodbene odškodninske odgovornosti - dokazna ocena izpovedbe prič - dokaz z izvedencem - upoštevanje predpravdnega izvedenskega mnenja - neprimeren dokaz - zavarovanje dokazov - dokazna stiska - zahteva za odpravo napake - nepripravljenost za odpravo napake - odprava napake po drugem izvajalcu - neprerekana dejstva - dokazna vrednost predračuna	Sodišče prve stopnje (kljub ugotovljeni napaki) toženi stranki pravilno ni ugodilo v zahtevi, ki je postavljena skupaj za vse površine v hišah. Pravilno je pojasnilo, da je tožena stranka zgolj vztrajala, da so bili računi izstavljeni zaradi sanacije vseh napak, ki jih je pri gradnji povzročila tožeča stranka in v spis vložila še dva računa podjetja, ki se (med drugim) nanašata na izdelavo strojnih ometov v kletnih prostorih, ni pa ovrednotila le tistega dela stroškov izdelave strojnih ometov, ki so odpadli na sanacijo AB sten in stropov, ki jih je izdelala tožeča stranka (saj je bilo med strankama nesporno, da sten in stropov v kleti in pritličju ni izvedla). Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem delom zahtevka po nasprotni tožbi je bilo namreč na njej.<br/><br/>Iz razloga, ker tožena stranka ni posebej ovrednotila tistega dela, ki se nanaša izključno na oceno vrednosti opravljenega dela brez napake in vrednosti, ki ga je imelo delo tožeče stranke 'z napako', pa sodišče prve stopnje ni moglo ugoditi niti njenemu ugovoru znižanja plačila (640. člen OZ).<br/><br/>Sodna praksa je že zavzela omejujoče stališče, da znižanje plačila nikoli ni dopustno opredeliti z vsoto stroškov, ki so potrebni za odpravo napake, ampak je kriterij znižanja plačila sorazmerje (ne razlika) vrednosti izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Znižanje plačila za vsoto stroškov, potrebnih za odpravo napak izključuje že jezikovna razlaga 640. člena OZ, ki povsem jasno kot merilo znižanja določa razmerje dveh vrednosti. To izključuje tudi teleološka razlaga. Poleg tega sta zahtevek za znižanje plačila in zahtevek za povračilo stroškov odprave napake dva različna jamčevalna zahtevka, med katerima izbira naročnik in se medsebojno izključujeta.<br/><br/>V primeru, ko stranka napako zanika oziroma trdi, da je bila ta odpravljena, je očitno, da 'napake' ne bo odpravila. Če podjemik napake ne priznava, tudi ne bo pristopil k njeni odpravi, zaradi česar v takšnem primeru naročnik ni dolžan podjemniku omogočiti, naj napako odpravi v primernem dodatnem roku, da bi bil upravičen do (ostalih) jamčevalnih zahtevkov (v tem primeru do pravice do odprave napake na podjemnikove stroške).
94	VSL Sklep II Cp 2273/2019	8.10.2020	NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA	VSL00038637	ZVEtL-1 člen 17, 17/1, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 23/2, 24. ZEN člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 71, 71/1. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14. ZNP člen 37.	vzpostavitev etažne lastnine - etažna lastnina - pripadajoče zemljišče k stavbi - stavba - pojem stavbe - pomožni objekt - objekt zunanje ureditve - skupni del stavbe - pravni naslov - priposestvovanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka	ZVEtL-1 ureja postopek za vzpostavitev etažne lastnine na stavbah, ne na kakšnih drugih objektih, ki niso stavbe. Ali je sporni objekt stavba (kar je prvo dejstvo, ki bi ga moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da bi lahko pravilno uporabilo določbe ZVEtL-1), iz izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti. Prav tako ni mogoče ugotoviti, s katerim ravnanjem (in čigavim) je nekaj, kar je bilo objekt zunanje ureditve, postalo stavba.<br/><br/>Če bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ugotovilo, da ne gre za stavbo, ampak za objekt zunanje ureditve, torej skupni del druge stavbe, na njem ne bo moglo samostojno vzpostavljati etažne lastnine in celo ugotavljati pripadajočega zemljišča, pač pa bo moralo poskrbeti za obravnavo dela stavbe skupaj s stavbo.
95	VSL Sklep I Cp 909/2020	7.10.2020	CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO	VSL00038747	SPZ člen 4, 44, 44/2, 217, 217/2. ZPP člen 190, 201, 201/2, 204. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-43, 3, 3/2. ZUreP-2 člen 59, 192, 192/4, 204, 207, 207/5.	služnostna pravica - stvarna služnost - pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem - nepravo priposestvovanje - način izvrševanja služnosti - vsebina stvarne služnosti - sporna služnost poti - javna cesta - pravica do brezplačnega parkiranja - služnost parkiranja - prekarij - stvarno breme - možnost uporabe - javno dobro - status javnega dobra - postopek razlastitve - zaznamba razlastitvenega postopka - odločba o razlastitvi - prostorski akti - stranski intervenient - pravni interes za pravdo	Ker vsebina stvarne služnosti ne sme v celoti izključevati možnosti uporabe, ki jo vključuje lastninska pravica, ni dovoljeno, da bi vsebina stvarne služnosti vključevala tak način uporabe nepremičnine, ki po svojih značilnostih izključuje katerikoli drug način uporabe celotnega (prostorskega) območja. Tak izključujoč vseobsežen način uporabe je dovoljen samo kot vsebina osebne služnosti. Kot vsebina stvarne služnosti pa je tak način uporabe dovoljen, če je izvajanje uporabe bodisi prostorsko bodisi časovno omejen.
96	VSL Sklep I Cp 1542/2020	6.10.2020	NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSL00038311	ZEN člen 8. Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2018) člen 1, 1/2, 13. ZVEtL-1 člen 13, 13/3, 13/6.	evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - pripadajoče zemljišče - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat - izvedensko mnenje - obvezne sestavine	Neutemeljen je očitek, v katerem pritožnik vsaj smiselno (ob sklicevanju na mnenje izvedenca, da lahko odgovor o primernosti elaborata da le GURS) sodišču odreka pristojnost za presojo primernosti strokovne podlage. Sodišču je pristojnost za to dal tretji in šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1.
97	VSL Sklep I Cp 187/2020	6.10.2020	NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSL00039748	ZLNDL člen 2. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 6. ZPDS člen 6. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 6. ZPN člen 7. ZUN člen 46. ZTLR člen 12. ZVEtL-1 člen 23, 23/5, 42, 43. SZ člen 9. ZEN člen 24.	določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - družbena lastnina - stavbna zemljišča - lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - pravica uporabe - imetnik pravice uporabe - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - etažna lastnina - funkcionalno zemljišče k stavbi - posebni skupni del - splošni skupni del - atrij kot posebni skupni del	Za pravico uporabe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivnega pomena, odločilno je bilo dejansko izvrševanje (kdo je bil dejanski nosilec pravic na nepremičninah v družbeni lastnini). Upravičenja na zemljišču so lahko pridobili le dejanski imetniki pravice uporabe na njem, to pa so bili lastniki stanovanj, ki so zemljišče potrebovali za redno uporabo stanovanj.<br/><br/>Noben kasnejši predpis (do lastninskega preoblikovanja) ni posegel v pridobljene pravice etažnih lastnikov stavb na stavbnih zemljiščih v družbeni lastnini.<br/><br/>Lastniki posameznih delov stavbe so bili ob uveljavitvi ZLNDL (25. 7. 1997) dejanski imetniki pravice uporabe na družbenem premoženju, ki se je transformirala v lastninsko pravico vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe.<br/><br/>Že sam zakon določa, da pripadajoče zemljišče predstavlja tudi zemljišče pod atriji in torej predstavlja del skupnega pripadajočega zemljišča k stavbi.
98	VSC Sklep Cpg 55/2020	30.9.2020	OBLIGACIJSKO PRAVO	VSC00039262	OZ člen 6, 6/2, 131, 147, 147/2, 240, 766, 766/1. ZGO-1 člen 88.	mandatna pogodba - odškodninska odgovornost - nadzornik gradbenih del	Sodišče prve stopnje je pogodbi za izvajanje gradbenega nadzora, ki sta ga sklenili sedaj pravdni stranki, pravilno opredelilo kot pogodbi, ki v razmerju do tožeče stranke za toženo stranko vzpostavlja pogodbeno poslovno zavezo, ki se kaže v obligaciji prizadevanja. Obligacija prizadevanja je tipična pri mandatnih pogodbah, obligacija prizadevanja se pri gradbenem nadzorniku kaže v tem, da se ne zaveže, da bo zaradi njegovega nadzora objekt brez napake, ampak, da bo s potrebno skrbnostjo nadziral izvajalca del, da objekt ne bo imel napake. Pri tem pa je sodišče prve stopnje prezrlo, da je pri obligaciji prizadevanja odločilno, da se zatrjuje, da ena stranka ni ravnala tako, kot bi bilo v danih okoliščinah treba (po pravilih stroke) in tudi mogoče, kolikor oškodovalec ne trdi in dokaže drugače. Po določbi 240. člena OZ je oškodovalec prost obveznosti, če trdi in dokaže, da pogodbene obveznosti ni mogel izpolniti zaradi okoliščin, ki so mu to preprečile. Prvotožena stranka je trdila in dokazovala, da je obstajala vrsta okoliščin, ki so vplivale na njeno delo, predvsem pa je trdila in dokazovala, da je pri svojem delu kot mandatar morala upoštevati tudi navodila tožeče stranke kot njenega naročnika.<br/><br/>Sodišče prve stopnje bi ob pravilni uporabi materialnega prava moralo ugotavljati ali je pri drugotoženi stranki res izkazan namen kot najtežja oblika krivde, kar pomeni, da bi moralo ugotoviti ali se je drugotožena stranka zavedala nedopustnosti svojega ravnanja in posledic ter ali jih je tudi hotela, pri čemer bi moralo upoštevati še, da je volja povzročitelja pri namenu v civilnem pravu vselej usmerjena k povzročitvi določene posledice.
99	VSL Sodba I Cp 844/2020	23.9.2020	CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSL00038737	OZ člen 131, 171. ZEN člen 3, 123, 123/1, 123/2.	denarna odškodnina - premoženjska škoda - vzpostavitev prejšnjega stanja - mejnik - uničenje mejnikov - odstranitev mejnika - urejena meja - obnova meje v naravi - označitev meje v naravi - geodetska storitev - dolžnost zmanjševanja škode	Izhajajoč iz določbe 123. člena ZEN je postavitev, prestavitev ali odstranitev mejnikov lahko zaupana le geodetskemu podjetju, ki ima dovoljenje za izvajanje geodetskih storitev. V predmetni zadevi je bilo ugotovljeno, da je toženec odgovoren za prestavitev dveh mejnikov. Po določbi 3. člena prej citiranega zakona je zasutje ali kakršnokoli poškodovanje mejnikov prepovedano. Prepovedana je tudi postavitev, prestavitev ali odstranitev mejnikov v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 123. člena ZEN. Le ob ustreznem dogovoru lahko mejnike odstranijo tudi lastniki sosednjih zemljišč sami (drugi odstavek 123. člena ZEN). Toženec je posegel v mejni znamenji, zato je bil zavezan k vzpostavitvi prejšnjega stanja.
100	VSL Sodba I Cp 145/2020	9.9.2020	GRADBENIŠTVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSL00040824	SZ-1 člen 5, 15, 25, 25/4, 29. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 13. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 7. SPZ člen 99. ZEN člen 77, 78. ZGO-1 člen 2.	varstvo solastninske pravice - solastnina na skupnih delih v etažni lastnini - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - poseg v skupni del stavbe - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - sprememba zunanjosti - soglasje etažnih lastnikov za poseg - izvrševanje lastninske pravice - zimski vrt - streha - posli upravljanja - posel, ki presega redno upravljanje - vzpostavitev prejšnjega stanja	Soglasje lastnikov za izvedbena dela v posameznem delu je nujno, če pomenijo poslabšanje za drug posamezni del ali za skupne dele, ali če spreminjajo zunanji videz stavbe.<br/><br/>Pri morebitnem spreminjanju zunanjega videza stavbe gre za poseg v skupne dele (zunanji izgled celotne stavbe). Izgradnja zimskega vrta, torej zaprtje terase, ki že na prvi pogled spreminja zunanji videz stavbe, ni dopustna brez soglasja etažnih lastnikov.<br/><br/>Postavitev zimskega vrta je posel, ki presega redno upravljanje, saj ne gre za vzdrževanje posameznega dela stavbe - stanovanja z odprto teraso (na strehi), torej za ohranjanje pogojev za bivanje, pač pa za izboljšavo, s katero se več kot očitno spreminja tudi videz objekta.