št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Področje	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
141	VSL Sklep I Cp 168/2019	20.11.2019	CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSL00030910	ZTLR člen 24, 25, 26. ZEN člen 8. ZPP člen 285. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 17.	pridobitev lastninske pravice - podlage za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dogovor o skupni gradnji - pridobitev lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem svetu - nedobrovernost graditelja in vedenje lastnika - pravni učinek - upiranje gradnji - izbirna pravica - oblikovanje tožbenega zahtevka - pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - sodni izvedenec - elaborat o vplivnem območju - dolžnost materialnoprocesnega vodstva	Dogovor o skupni gradnji mora obsegati tako dogovor o gradnji kot tudi in predvsem dogovor o nastanku solastnine. Skupna gradnja ima lahko stvarnopravne posledice, če je bila takšna volja strank. Dogovor o skupni gradnji je tedaj pravni posel, na podlagi katerega je mogoče pridobiti lastninsko pravico. Bistveni element dogovora je volja po ustvaritvi spremembe lastninske pravice, torej sporazum o stvarnopravnih učinkih skupne gradnje. V konkretnem primeru je do gradnje objektov prišlo s strani tožnika.<br/><br/>Sporazuma o stvarnopravnih učinkih skupne gradnje ni bilo in je bil tako tožnik tisti, ki je zgradil objekta in ga je šteti za graditelja.<br/><br/>Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejanskega substrata v smeri obstoja pogojev za pridobitev lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem zemljišču v okviru določb 24. do 26. člena ZTLR.<br/><br/>Za presojo utemeljenosti uveljavljanega zahtevka ni odločilno, ali je bil tožnik dobroveren pri gradnji ali ne. Ugovor tožencev o tožnikovi nedobrovernosti pri gradnji stanovanjske hiše in drvarnice z garažo nima vpliva na uveljavljani zahtevek, saj je potrebno pravne učinke gradnje na tujem zemljišču v primerih, ko graditelj ni dobroveren, ko torej ne gre za primer iz 24. in 26. člena ZTLR, presojati po določbi 25. člena ZTLR. Po tej določbi namreč nedobroverni graditelj pridobi poleg lastninske pravice na zgrajenem objektu tudi lastninsko pravico na zemljišču, kjer stavba stoji (stavbišče) in na zemljišču, potrebnem za redno rabo stavbe (funkcionalno zemljišče), če se lastnik zemljišča v roku iz 25. člena ZTLR ni uprl gradnji. Določilo petega odstavka tega člena uvaja triletni zastaralni rok, v katerem ima lastnik zemljišča možnost izbrati, ali bo zahteval vzpostavitev v prejšnje stanje, ali naj mu pripade lastninska pravica na gradbenem objektu ali pa naj mu graditelj plača prometno ceno zemljišča. Smiselno enako velja tudi za solastnika zemljišča, ki ima tako možnost izbirati, ali bo zahteval vzpostavitev v prejšnje stanje, ali naj mu pripade solastninska pravica na gradbenem objektu ali pa naj mu graditelj plača prometno ceno njemu solastnega dela zemljišča. Rok prične teči, ko je gradnja končana. Po preteku triletnega roka iz petega odstavka 25. člena ZTLR dobi tudi nedobroverni graditelj možnost uveljaviti lastninski zahtevek, saj tedaj (so)lastniku zemljišča izbirna pravica preneha in je mogoča samo še rešitev z izplačilom prometne vrednosti zemljišča, kar je povezano z opisanimi lastninskopravnimi posledicami.<br/><br/>Tožbeni zahtevek oziroma izrek odločbe mora biti oblikovan tako, da bo določil, na kateri novi parceli se pridobi lastninska pravica. V skladu z določbo prvega odstavka 8. člena ZEN mora biti pravnomočni sodni odločbi priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga med sodnim postopkom izdela sodni izvedenec geodetske stroke, vsebino in obvezne sestavine takšnega elaborata pa vsebuje Pravilnik. Ena od bistvenih sestavin elaborata je v skladu z določbo 17. člena Pravilnika številka rezervacije novih parcelnih številk in novih katastrskih točk. Pomembno torej je, da med sodnim postopkom pride do rezervacije novih parcel, kar na predlog izvedenca geodetske stroke določi geodetska uprava.
142	VSL Sodba in sklep I Cpg 526/2019	14.11.2019	CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO	VSL00030094	ZPP člen 1, 13, 205, 206, 212. OZ člen 131, 190. ZSZ člen 59, 59/1. ZGO-1 člen 180, 218. ZUreP-1 člen 179. URS člen 26.	prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - ustavna pritožba - pristojnost sodišča - premoženjski zahtevek - pravna oseba javnega prava - odškodninska odgovornost države - zadostna skrbnost - pravni standard - nedoločen pravni pojem - obstoj protipravnosti - nepravilna odločba - veljavnost pravnega predpisa - razveljavitev določbe zakona - ustaljena sodna praksa - trditveno in dokazno breme - protipravnost v ožjem smislu - protipravnost v širšem smislu - jasna določila - odstop od sodne prakse - odločba davčnega organa - (ne)zazidano stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - ustavnosodna praksa - neupravičena pridobitev	Vložena ustavna pritožba ni zakoniti razlog za prekinitev postopka v smislu 205. in 206. člena ZPP.<br/><br/>Predmet tega postopka je odločanje o zahtevku za vračilo 1.082.561,29 EUR, ki jih je tožeča stranka morala vrniti toženi stranki na podlagi pravnomočne odločbe FURS. Gre torej za odločanje o premoženjskem zahtevku, ki ga je tožeča stranka utemeljevala na podlagi določil o neupravičeni obogatitvi in na podlagi določil o odškodninski odgovornosti države.<br/><br/>Iz obrazloženega izhaja, da je bila določba prvega odstavka 59. člena ZSZ-84 s sprejetjem ZUreP-1 in ZGO-1 v letu 2002 in njuno uveljavitvijo 1. 1. 2013 razveljavljena. Torej v obdobju od leta 2005 do vključno leta 2012 ni več veljala.<br/><br/>Protipravnost v ožjem pomenu (objektivna protipravnost, nasprotje s pravom) sama po sebi za vzpostavitev odškodninske odgovornosti države ne zadostuje. Potreben je tudi subjektivni element krivde (protipravnost v širšem pomenu, kvalificirana stopnja protipravnosti oziroma napačnosti). Pri elementu krivde se sprašujemo, ali je povzročitelj škode ob tem, ko je ravnal v nasprotju s pravom, ravnal dovolj skrbno ali celo naklepno oziroma ali mu je mogoče pripisati odgovornost.<br/><br/>O protipravnem krivdnem ravnanju lahko govorimo, ko se pri izdaji odločbe ni uporabilo povsem jasne določbe prisilnega predpisa, je odgovorna oseba predpis namerno razlagala v nasprotju s sodno prakso, je grobo kršila postopkovna pravila ali je neutemeljeno odstopila od ustaljene (sodne) prakse. Torej v primeru napak, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja in mejijo na arbitrarnost organa.
143	VSL Sodba I Cp 1205/2019	13.11.2019	GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO	VSL00030893	OZ člen 82, 111, 111/1, 111/2.	zahtevek za plačilo stroškov - stroški izvedbe projekta - zahtevek za vračilo prejete kupnine - razveza prodajne pogodbe - učinek razvezane pogodbe - razlaga pogodbenih določil - sporna določila pogodbe - predmet pogodbe - pogodbene obveznosti - vsebina pogodbe - vsebina dogovora	Če je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. Če je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala.<br/><br/>Toženka se do kupcev ni obvezala prevzeti obveznosti v zvezi s pridobitvijo projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja.Tožnikov prednik je te listine pridobival sicer v njenem imenu (ker je bila zemljiškoknjižna lastnica), vendar pa za svoj račun.<br/><br/>Pogodbeno določilo ni jasno, kadar mu pogodbeni stranki pripisujeta drugačen oziroma različen pomen. Zato pritožbeno sodišče ne soglaša z očitki pritožbe, da bi moralo prvostopenjsko sodišče zgolj upoštevati jasna pogodbena določila, ne pa v nasprotju z določbo 82. člena OZ ugotavljati skupen namen pogodbenih strank, čeprav bi moralo uporabiti le gramatikalno razlago spornih določb pogodbe. Skupen namen pogodbenikov je pravilno ugotovilo na podlagi izpovedi zaslišanih pravdnih strank in prič, ki so bili kot kupci in sopogodbeniki enako kot pravdni stranki seznanjeni s potekom in vsebino pogodbenih dogovorov in medsebojnih zavez. Iz jasnih in v bistvenem delu skladnih izpovedb toženke in ostalih kupcev izhaja, da stroški projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja niso bremenili toženke, pač pa so bili v pogodbi ovrednoteni le zaradi kasnejšega prenosa pravic na kupce in ureditve medsebojnih razmerij.<br/><br/>Prednik tožnika je bil tisti, ki je pred sklenitvijo pogodbe z dne 21.6.2013 sam predlagal, kako naj toženka upošteva plačila kupcev S. S. in P. P., kar nujno pomeni, da je na ta način poravnala tudi dolg do njega in je njegova terjatev s tem prenehala na podlagi izpolnitve, do katere je prišlo, preden je bila toženka obveščena o prvi cesiji terjatve
144	VSK Sklep CDn 197/2019	15.10.2019	ZEMLJIŠKA KNJIGA	VSK00028777	ZZK-1 člen 98, 99, 100, 100/1, 100/3, 100/4, 100a.. GZ člen 93, 93/6.	vknjižba stavbne pravice - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - legalizacija stavbe	Izjeme po šestem odstavku 93. člena Gradbenega zakona v konkretnem primeru ni dopustno interpretirati tako, da je vpis predlagane stvarne pravice dopusten brez ustreznega sodelovanja inšpekcijskega organa in zgolj na podlagi zatrjevanja predlagatelja, da je to dejanje tako ali drugače povezano z legalizacijo objekta. V tem primeru bi brez ustrezno izkazanega korelacijskega razmerja med predlagano vknjižbo in postopkom legalizacije zaobšli osnovni namen zaznambe prepovedi nedovoljene gradnje, ki je v omejitvi razpolagalne sposobnosti zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine.
145	VSM Sodba I Cp 714/2019	7.10.2019	CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA	VSM00028972	ZEN člen 95, 95/5. ZZK-1 člen 115, 115/1, 115/7, 243.	izstavitev zemljiškoknjižne listine - poočitev spremembe podatkov o nepremičnini - nesklepčnost tožbenega zahtevka - izbrisna tožba - aktivna legitimacija za vložitev izbrisne tožbe - uskladitev podatkov z dejanskim stanjem v naravi	Vendar je v konkretnem primeru bistveno, da vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja oziroma vknjižba lastninske pravice tožnice na posameznem delu stavbe, ki pravno in dejansko ne obstaja (kot je to pojasnjeno zgoraj), ni mogoča. Zato sodišče prve stopnje, s tem, da tožnice ni pozivalo na popravo in dopolnitev tožbe, ni zagrešilo bistvenih kršitev pravil postopka.
146	VSL Sodba I Cp 1294/2019	4.9.2019	CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO	VSL00026885	SPZ člen 99. SZ-1 člen 2, 2/5, 25, 25/4, 26, 27, 29, 29/1, 29/2, 29/3, 30, 34, 35, 36, 37, 38. ZPP člen 7, 154, 154/2, 157, 158, 212, 214, 254, 254/2, 254/3, 316. ZVKSES člen 22, 27, 29. ZGO-1 člen 2, 3, 6, 6/1, 156a. URS člen 33.	vznemirjanje lastnika nepremičnine - negatorna tožba - prepovedni in odstranitveni zahtevek - stanovanjsko poslovna stavba - poslovni prostor - sprememba namembnosti rabe - razmerja med etažnimi lastniki - solastnina na skupnih delih v etažni lastnini - upravljanje solastne stvari - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - izboljšave na nepremičnini - pridobitev gradbenega dovoljenja - soglasje vseh etažnih lastnikov - tričetrtinska večina - naknadno soglasje - naknadna odobritev - poseg v konstrukcijo objekta - redno vzdrževanje - izvedenec gradbene stroke - dokazna ocena izvedenskega mnenja - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - pravica do izjave - skupni del stavbe - pravice etažnih lastnikov na skupnih prostorih - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - legalizacija nedovoljene gradnje - pripoznava zahtevka - priznanje dejstev - sodba na podlagi pripoznave - izpolnitev zahtevka med postopkom - zmotna uporaba materialnega prava - časovne meje pravnomočnosti - delitev stroškov etažnih lastnikov - neizpolnitev ali nepravilna izpolnitev pogodbe - primopredaja - zakonske dolžnosti upravnika - stroški postopka - delni uspeh v pravdi	Glede na tretji odstavek 29. člena SZ-1 zadošča tričetrtinsko soglasje za izboljšave, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, v konkretnem primeru za izdelavo novih vrat v lekarno, s čimer ni bilo poseženo v konstrukcijo objekta. Ko se ugotavlja, ali je za dela treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je treba uporabiti definicijo vzdrževanja po ZGO-1, in to različico zakona, ki je veljala v času izvedenih del.<br/><br/>Soglasje za izvedbo del v smislu 29. člena SZ-1 je mogoče veljavno dati tudi za nazaj - kot odobritev že izvedenih del.<br/><br/>Sprememba parkirnega prostora v vhod v lekarno, namestitev plastičnih pohodnih mrež na zelenico in uporaba zelenice za kavarniški vrt so spremembe, ki glede na drugi odstavek 29. člena SZ-1 zahtevajo soglasje vseh solastnikov.<br/><br/>Neustrezna porazdelitev stroškov in drugih bremen v zvezi s solastno stvarjo ni vznemirjanje lastninske pravice v smislu 99. člena SPZ.<br/><br/>Primopredaja z zapisnikom in izročitvijo ključev se opravi pri izročitvi stanovanja, medtem ko primopredajo skupnih delov, naprav in prostorov za posamezne etažne lastnike opravi upravnik.<br/><br/>Dolžnosti upravnika iz ZVKSES ne vsebujejo njegove dolžnosti, da sam odpravi morebitne stvarne napake ali opravi druga manjkajoča dela, ki bi jih sicer moral prodajalec oz. investitor.<br/><br/>Sodba na podlagi pripoznave se izda, če toženec pripozna tožbeni zahtevek z izjavo sodišču, ne pa, če ga izpolni.<br/><br/>Reševanju stroškovnega problema v primeru, ko toženec tekom pravde izpolni zahtevek, je namenjen 158. in ne 157. člen ZPP.
147	VSL Sodba I Cp 318/2019	30.8.2019	GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO	VSL00026600	ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-11, 5, 5/2, 3, 3/1, 3/1-4, 89, 89/1.	pridobitev uporabnega dovoljenja - nemožnost izpolnitve pogodbene obveznosti - uporabno dovoljenje za objekt - gradbeno dovoljenje - lastnik objekta	Toženec, ki se je v skladu z zakonskimi določbami na podlagi pogodbe zavezal, da bo za objekt pridobil uporabno dovoljenje, se neutemeljeno sklicuje na nemožnost izpolnitve. Ker je njegovo pogodbeno zavezo treba razumeti kot zavezo, da sproži postopek za izdajo uporabnega dovoljenja oziroma pridobi uporabno dovoljenje v imenu in za račun tožnikov kot novih lastnikov, ni ovire za izpolnitev dogovorjene obveznosti.
148	VSC Sodba Cp 244/2019	22.8.2019	ODŠKODNINSKO PRAVO	VSC00027251	OZ člen 131, 135, 149, 150, 152. ZGO-1 člen 82.	odgovornost delodajalca - odgovornost izvajalca - padec z višine	Neposreden vzrok škode je sam padec tožnika, a njegove škodne posledice bi bile lahko preprečene, če bi izvajalec ravnal v skladu s predpisi o varstvu pri delu, ki delodajalcem nalagajo ustrezne ukrepe za zmanjševanje tveganj.
149	VSL Sklep II Cp 2443/2018	17.7.2019	NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER	VSL00025425	ZEN člen 9.	mejni ali lastninski spor - mejni spor - lastninski spor - ureditev meje v nepravdnem postopku - napaka pri vrisu v grafični del katastra - upravni postopek	Ne gre samo za sporen potek mejne črte (mejni spor), če predlagatelji zatrjujejo napačen vris dela zemeljske površine v grafični del zemljiškega katastra. Zatrjujejo napako pri prenosu podatkov v grafični del katastra v letu 1958, poprava takšne napake, nasprotno s stališčem predlagateljev, ni stvar nepravdnega postopka za ureditev meje, pač pa upravnega postopka.
150	VSK Sklep CDn 145/2019	16.7.2019	ZEMLJIŠKA KNJIGA	VSK00025834	ZZK-1 člen 9, 22, 22-10, 124, 148, 150.. ZGO-1 člen 158, 159.. GZ člen 93.	zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - inšpekcijska odločba ni izdana proti zemljiškoknjižnemu lastniku - pogoji za dovolitev vpisa - vpis prepovedi proti zemljiškoknjižnemu lastniku, ki ni hkrati tudi inšpekcijski zavezanec - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - dobra vera	Vprašanje, ali je nasprotni udeleženec nepremičnino pridobil v dobri veri, ni predmet odločanja v zemljiškoknjižnem postopku. Zemljiškoknjižno sodišče namreč ne sme ugotavljati dejstev mimo listin, ki so po zakonu podlaga za vpis.
151	VSL Sklep IV Ip 1241/2019	10.7.2019	IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV	VSL00026752	ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZAID člen 27. OZ člen 132, 183.	regulacijska začasna odredba - predmet zavarovanja z začasno odredbo - obseg odločanja - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe	Višje sodišče sledi tistemu delu sodne prakse, po kateri je regulacijska začasna odredba omejena le na nujne in ustavno upravičene primere, pri čemer je treba tolmačiti pojem nenadomestljive škode (pogoj iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ) restriktivno ter tehtati interes nasprotne stranke. Predvsem se ne sme zanemariti vpliva začasne odredbe na dolžnikovo svobodo izražanja, ki bi bila zaradi predlagane začasne odredbe močno okrnjena. Ne samo to, ne sme se zanemariti tudi morebitnih posebnih nalog in pristojnosti, ki jih ima dolžnik na podlagi veljavnega prava.<br/><br/>Postopek z začasno odredbo ne more biti lakmusov papir, ki naj pokaže, ali je treba upoštevati pravila za izvedbo javnih natečajev. Zavarovanje z začasno odredbo je namenjeno zavarovanju nedenarne terjatve, konkretno zavarovanju dobrega ugleda pravne osebe, ki je po zatrjevanju pritožnika okrnjen z dolžnikovo objavo, in nič več kot to.
152	VSK Sodba Cpg 94/2019	4.7.2019	IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO	VSK00026104	ZIZ-UPB4 člen 55, 55/1, 55/1-8,55/1-9,55/1-11, 59, 59/1. ZGO-1-UPB1 člen 158. SPZ člen 142. OZ-UPB1 člen 82.	pogodba o finančnem leasingu - odškodninska terjatev - odkupna opcija - zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe	S tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik izpodbija zgolj dovoljenost izvršbe, ne more pa izpodbijati obstoja in višine same terjatve, kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu. Tožba iz 59. člena ZIZ je možna samo v povezavi z ugovornim postopkom, saj je ugovor pogoj za pravico do te tožbe.
153	VSL Sklep I Cp 2341/2018	17.6.2019	CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO	VSL00025344	Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) (2017) člen 295, 299. ZPP člen 347, 347/2.	odškodnina zaradi razlastitve - kriteriji za določitev odškodnine - višina odškodnine - zaslišanje izvedenca - pritožbena obravnava	Absolutne zahteve, da sodišče v vsakem primeru ustno zasliši izvedenca, čeprav je ta pred tem pisno odgovoril na vsa pravno pomembna vprašanja, ni mogoče postaviti. Od primera do primera je treba presojati, ali so izvedenčevi pisni odgovori dovolj izčrpni, natančni, nedvoumni, razumljivi, jasni in strokovni, da njegovo zaslišanje ni potrebno. Sodišče prve stopnje bi lahko v zvezi z drugimi pripombami nasprotne udeleženke izvedenko zaslišalo ali pa bi ji nove pripombe vročilo v še eno pisno dopolnitev. Ker ni storilo nič od tega ter v razlogih izpodbijanega sklepa tudi ni pojasnilo, zakaj ocenjuje, da teh pripomb ni bi bilo treba vročati oziroma izvedenki nanje odgovarjati, je nasprotni udeleženki odvzelo možnost obravnavanja v postopku<br/><br/>„Upoštevanje“ podatkov ne pomeni, da je izvedenec, ki izračunava odškodnino, vezan na posplošeno vrednost nepremičnine, ki izhaja iz javnih evidenc; izvedenec jo vzame kot izhodišče, kot enega izmed kriterijev, na podlagi katerih izračunava odškodnino, nato pa jo korigira s pomočjo ostalih podatkov in drugih kriterijev, ki jih določa zakon.
154	VSL Sklep I Cp 2374/2018	12.6.2019	NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSL00024116	ZVEtL-1 člen 23, 23/1, 30, 30/1, 30/3. ZEN člen 24, 77, 77/2. SPZ člen 271, 271/2.	vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupni deli stavbe v etažni lastnini - posamezni del stavbe - pogoji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - nadstrešek - stavbna pravica	Podana je situacija, ko sta ob uveljavitvi SPZ zemljišče in stavba v lasti različnih lastnikov (drugi odstavek 271. člena SPZ) in zemljišča pod stavbo ni mogoče določiti kot pripadajoče zemljišče stavbe. V takem primeru se ugotovi obstoj stavbne pravice in se jo vpiše kot splošni skupni del stavbe (tretji odstavek 30. člena ZVEtL-1).
155	VSL Sodba I Cp 2513/2018	5.6.2019	LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO	VSL00024591	ZLNDL člen 2. ZGO-1 člen 197. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 43, 46.	družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - način prenosa pravice uporabe - neobstoj pogodbe (odločbe) o prenosu pravice uporabe za gradnjo - priposestvovanje - garaža - garaža na zemljišču v družbeni lastnini	Kljub neobstoju pisne pogodbe o prenosu pravice uporabe je pravni prednik tožnice pridobil pravico uporabe na sporni nepremičnini, na kateri stoji garaža.
156	VSL Sklep II Cp 2213/2018	5.6.2019	NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSL00024037	SPZ člen 77, 77/1. ZEN člen 30, 30/2. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 3, 3/6.	določitev meje med javnim dobrom in zemljiščem, ki to ni - javno dobro - kriterij močnejše pravice - stanje v zemljiškem katastru - potek meje po podatkih zemljiškega katastra - zadnja mirna posest	Ker je javno dobro stvar, ki jo lahko uporablja vsak, je izven pravnega prometa in na njem ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. V sodni praksi je utrjeno stališče, da je iz navedenih razlogov treba pri ureditvi meje med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lastni upoštevati stanje v katastru. Ker meje med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti ni mogoče urediti po zadnji mirni posesti, so pritožbene navedbe predlagatelja o dolgoletni mirni, dobroverni in lastniški posesti, za odločitev o poteku sporne meje irelevantne.
157	VSL Sodba II Cp 2476/2018	23.5.2019	CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSL00023049	SPZ člen 116. ZZK-1 člen 15a. ZPP člen 185, 190. ZEN člen 8.	sprememba tožbe - načelo ekonomičnosti postopka - dokončna ureditev razmerij med strankama - razmerja med solastniki - odtujitev nepremičnine med pravdo - določitev solastniških deležev na skupnih delih stavbe - način določitve - objektivno merilo - uporabna površina - vrednost posameznih etažnih delov - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb kot priloga sodbi - posamezen del stavbe - skupni del stavbe - lastništvo posameznega dela stavbe - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pravni učinek - akt o oblikovanju etažne lastnine - podlaga za spremembo	Eden od ključnih ciljev instituta spremembe tožbe je doseči dokončno ureditev spornega razmerja, s čimer pa se (zaradi preprečevanja vlaganja novih tožb/sprožitve novih postopkov) uresničuje tudi načelo ekonomičnosti. Res je tožeča stranka v vlogi z dne 12. 1. 2017, v kateri je tožbo spremenila, hkrati predlagala postavitev izvedenca geodetske stroke, ki je bil kasneje angažiran, a okoliščina, da se je zaradi tega postopek ustrezno podaljšal, ne pretehta okoliščine, da je vse to sodišču prve stopnje (in sicer tudi ob upoštevanju do tedaj že zbranega procesnega gradiva) omogočilo, da je sporno razmerje (dokončno) uredilo.<br/><br/>Ker pritožniki ne zatrjujejo, da toženi etažni lastniki, ki naj bi med postopkom svoje posamezne dele (stanovanja) odsvojili, niso bili lastniki stanovanj (posameznih delov), izjema iz prvega odstavka 190. člena ZPP v predmetni zadevi ne pride v poštev.<br/><br/>Solastniški delež vsakega etažnega lastnika na skupnih delih se določi ob upoštevanju uporabne vrednosti posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepremičnine, s pomočjo izvedenca geodetske stroke, ki izdela elaborat za evidetniranje sprememb v katastru stavb.<br/><br/>Okoliščina, da je predmetna pravda povezana z vprašanjem narave posameznih delov stavbe, ne spremeni dejstva, da gre hkrati za lastninskopravni spor, v katerem tožeča stranka glede spornih prostorov zatrjuje, da gre za posamične dele, in na njih z ugotovitveno tožbo uveljavlja svojo (izključno) lastninsko pravico.<br/><br/>Občina je na podlagi določb Zakona o zavodih dne 1. 4. 1991 postala lastnica spornih delov (prostorov).
158	VSL Sklep II Cp 1675/2018	23.5.2019	NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSL00024325	ZVEtL-1 člen 13, 23. SPZ člen 105, 105/2. SZ-1 člen 4, 4/3. ZEN člen 2, 71, 71/3, 77, 77/1.	garaža kot pomožni objekt - funkcionalno zemljišče v solasti - pridobitev lastninske pravice na zemljišču - pripadajoče zemljišče k stavbi - sklep presenečenja	Objekti, ki služijo glavnemu objektu, so pomožni objekti in se praviloma postavljajo na funkcionalnem zemljišču stavbe, kateri služijo (kot je to v konkretnem primeru). Pomožni zunanji objekti oziroma prostori v njih, so lahko skupni del glavne stavbe ali pa imajo položaj individualnih pomožnih prostorov posameznih stanovanj v glavni stavbi v smislu drugega stavka drugega odstavka 105. člena SPZ in tretjega odstavka 4. člena SZ-1. Lastninska pravica na takšnih prostorih je tako vključena v lastninsko pravico na stanovanju v glavni stavbi. Takšna (dvoriščna) stavba in prostori v njej tako ne podležejo načelu superficies solo cedit v smislu njihovega prirastka zemljišču pod stavbo in tudi ne načelu solum cedit superficiei – da zemljišče pripade graditelju, saj so po samem zakonu bili in ostajajo stvarnopravne sestavine stanovanj, katerim takšni prostori pripadajo. Lastninska pravica na njih je bila in ostaja vključena v lastninsko pravico na stanovanjih v glavni stavbi.
159	VSL Sodba I Cp 2488/2018	22.5.2019	CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO	VSL00023918	URS člen 33. ZZK-1 člen 1, 1/1, 5, 26, 27, 28, 114, 115, 116, 117, 118, 134, 180, 181, 182, 183. ZEN člen 4, 4/1, 4/2, 15, 18, 114, 114/1, 114/2, 114/3.	nakup na javni dražbi - sklep o izročitvi nepremičnine - pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe - pravica do zasebne lastnine - zemljiškoknjižni vložek - delitev parcel - vpisi v zemljiško knjigo - plomba v zemljiški knjigi - poočitev delitve parcele - pomožni vpis - konstitutivni učinek - deklaratoren vpis - zemljiški kataster - informativni dokaz	Ni mogoče pritrditi argumentaciji, da je bil tožničin pravni interes izčrpan že z izdajo spornega sklepa o izročitvi, morebitno pomanjkljivost tega sklepa pa bi morala izpodbijati v izvršilnem postopku In 459/1998, v katerem je bil izdan. Problem glede tožničine nezmožnosti vpisa lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo se je pojavil šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi, naknadno pa je med tožnico (kot kupko) in tožencema (kot dolžnikoma oziroma aktualnima zemljiškoknjižnima lastnikoma nepremičnin) prišlo še do nestrinjanja o tem, katere oziroma koliko nepremičnin je bilo dejansko prodanih na javni dražbi. Ker omenjeni zaplet v izvršilnem postopku ni bil nikoli razrešen in tožnica še ni pridobila pravnega naslova za vpis svoje lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo, tožnici v tem postopku ni mogoče odreči pravnega varstva.<br/><br/>Glede učinkovanja poočitev gre poudariti, da določba 5. člena ZZK-1, ki določa začetek učinkovanja vpisov, izrecno velja le za vpis pravic in pravnih dejstev, torej le za glavne vpise (v teh primerih gre za konstitutivni (oblikovalni) učinek vpisov). Pri pomožnih vpisih, kakršna je poočitev, pa gre le za javno objavo podatkov (navadnih dejstev) oziroma zgolj za vpis zaradi evidence, ki nima neposrednega učinka na pravice in pravna razmerja. Gre torej le za deklaratorne vpise s publicitetnim učinkom, ki kot taki ne morejo veljati za nazaj, ampak le za naprej.<br/><br/>Ni mogoče pritrditi pritožbenemu očitku, da bi tožnica glede na izkazano razpolaganje z zgodovinskim izpiskom iz zemljiške knjige za eno od spornih prvotnih parcel že pred prvim narokom za glavno obravnavo lahko že prej specificirala način delitve parcel 1265/2 in 1265/6, kajti temeljna (izvorna) evidenca za podatke o zemljiščih (tudi glede parcelnih številk) je zemljiški kataster in ne zemljiška knjiga.<br/><br/>Dejstvo, da pridobljeni skenogram spisa GURS predstavlja informativni dokaz, ni moteče. Dopustitev takšnega dokaza je bila glede na okoliščine konkretnega primera pravilna, saj sta še celo sama toženca kot aktualna zemljiškoknjižna lastnika spornih nepremičnin v odgovoru na tožbo poudarila, da ni mogoče niti z domišljijo točno zaključiti, katera parcela je naslednica katere. Kadar gre za dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega področja, pravdni stranki ni mogoče nalagati pretiranega bremena pri substanciranju njenih trditev - v takih primerih mora biti uporaba informativnih dokazov dovoljena.
160	VSL Sodba II Cp 616/2019	22.5.2019	CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO	VSL00022949	OZ člen 131. ZPP člen 315.	odškodninska odgovornost - premoženjska škoda - škoda - višina škode - vezanost na pravnomočno vmesno sodbo - obseg vezanosti na vmesno sodbo v odškodninskem sporu - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine	Razen gradnje objektov za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo, šport in rekreacijo ter določenih pomožnih objektov na območju tožnikove nepremičnine v skladu z veljavnimi prostorskimi akti niso bile dopustne gradnje novih stanovanjskih, poslovnih ali kakršnihkoli drugih tržno zanimivih objektov. Izven takšnih omejitev novogradnje pa so bile kot izjema dopustne rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela, torej gradnje v zvezi z že zgrajenimi objekti. Tožniku je zaradi toženkinega protipravnega rušenja objekta nastala škoda zaradi manjvrednosti nepremičnine, in sicer v višini razlike med vrednostjo zemljišča brez objekta ter vrednostjo zemljišča z dotrajanim objektom in možnostjo dodatne izrabe nepremičnine, vezane na obstoječi objekt.