krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - pravočasnost ugovora
Drugi odstavek 62. člena ZIZ pravilo o časovni meji uveljavljanja dogovora o krajevni pristojnosti določa za postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Sporazum o krajevni pristojnosti se namreč po tem določilu upošteva, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil.
Dogovor o krajevni pristojnosti je tožeča stranka uveljavljala prepozno, ko je to storila šele z dopolnitvijo tožbe v gospodarskem sporu.
tedenski počitek - plačilo odškodnine - poveljnik - slovenska vojska - trditvena in dokazna podlaga - dokazna ocena
Naloge poveljnika oddelka same po sebi ne pomenijo, da mu tedenski počitek ni (bil) zagotovljen. V vsakem od sporov v zvezi s tem je treba konkretno ugotoviti, ali so bili tudi takšni poveljniki v dneh, ki so bili določeni kot dnevi počitka, dejansko prosti delovnih obveznosti ali ne oziroma so morali (je bilo obvezno) prav na tiste dni opravljati delovne obveznosti, ker jim je to odredil nadrejeni ali se je to od njih že v naprej pričakovalo kot obvezna zadolžitev.
Obveznost dela prav na dan predvidenega počitka ne izhaja že iz tega, da je bil tožnik odgovoren za pripadnike svojega oddelka. Odgovornost je namreč splošna kategorija, ne pomeni pa, da je moral že zgolj zaradi odgovornosti tudi na dan predvidenega tedenskega počitka opravljati delovne obveznosti.
ZP-1 člen 22, 25, 25/2.. ZPrCP člen 107, 107/12.. ZVoz-1 člen 56, 56/11.
kršitev materialnega prava - napačna uporaba zakona - tuje vozniško dovoljenje - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - kazenske točke v cestnem prometu
Vozniku, ki mu je izrečena prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja, ni dopustno izrekati kazenskih točk v cestnem prometu.
ZP-1 člen 15, 15/1.. ZMV-1 člen 37, 37/5, 37/6.. ZDCOPMD člen 40, 40/1, 40/3.
odgovorna oseba pravne osebe - voznik tovornega vozila
Sodišče mora glede na pravno podlago storilčevega opravljanja dela ter obseg njegovih pooblastil in obveznosti, povezanih s tem delom, presoditi, ali je voznik tovornega vozila tudi odgovorna oseba imetnika dovoljenja za daljšo dobo uporabe preskusnih tablic oziroma odgovorna oseba pravne osebe za vgradnjo tahografa.
poslovna goljufija - preslepitev - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona
Okoliščina, da nek gospodarski subjekt posluje tako, da ima v nekem obdobju, za katerega je tudi sicer značilna plačilna nedisciplina, težave s plačilno sposobnostjo, ne pomeni nujno, da so imeli njegovi predstavniki pri sprejemanju obveznosti svoje poslovne partnerje namen preslepiti.
ZBPP člen 5, 29, 29/1. ZKP člen 12, 12/1, 12/2, 67, 70, 70/4, 70/5. ZOdv člen 16, 16/1, 55.
obvezna formalna obramba - dodelitev odvetnika - brezplačna pravna pomoč - nadomeščanje odvetnika - odvetniški kandidat - substitut - pravna pomoč odvetnika po zbpp
Položaj, ko je obdolžencu dodeljena brezplačna pravna pomoč po ZBPP, je izenačen s položaji, ko si obdolženec zagovornika vzame sam - v teh primerih pa zakon nadomeščanje zagovornika, ki je odvetnik, po odvetniškem kandidatu izrecno dopušča (četrti odstavek 67. člena ZKP, enako tudi 16. člen v povezavi s 55. členom ZOdv).
ZUS-1 člen 32, 32/3. DZ člen 142. ZIRD člen 7, 14.
rejniška dejavnost - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja - ureditev stikov - stiki otroka s starimi starši - pravica do družinskega življenja - stvarna nepristojnost upravnega sodišča - zavrnitev zahteve za izdajo začasne odredbe - zavrnitev pritožbe
Pritožnica je vložila začasno odredbo s ciljem, da bi se njena mld. vnuka ob vikendih namestila pri njej, saj meni, da je sposobna prepoznavati temeljne potrebe otrok, skupaj s svojim možem pa je sposobna otrokoma nuditi tudi ustrezno vzgojo, varstvo in skrb. S takim predlogom ni zahtevala ureditve stanja, na katero se nanaša vložena tožba. Predmet tega upravnega spora ni urejanje stikov med tožnico in mld. vnukoma, temveč presoja pravilnosti in zakonitosti zavrnitve izdaje dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti.
Odločitev o tem, kje naj se otroka namestita ob vikendih (kar skuša pritožnica doseči s predlagano začasno odredbo), po vsebini pomeni določitev stikov z otrokoma, za katero je v skladu s 142. členom Družinskega zakonika stvarno pristojno okrožno sodišče.
V postopku odločanja o podelitvi dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti kot posebne oblike varstva in vzgoje otrok po ZIRD (pri kateri so otroci v nadaljevanju postopka nameščeni v rejniško družino) je že pojmovno izključeno odločanje o stikih otrok z morebitnimi rejniki. To vse pa pomeni, da predlagana začasna odredba po vsebini presega pristojnost sodišča v tem upravnem sporu.
Predlagana začasna ureditev stanja se torej ne nanaša na sporno pravno razmerje, o katerem se odloča v tem upravnem sporu. Zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe že iz tega razloga niso podani.
Pravica strank in stranskih udeležencev do vpogleda v spis, ki jo ti uresničujejo na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUP, je procesne narave, saj je del njihovega procesnega položaja v njihovem "lastnem" upravnem postopku. Pri tretjih osebah, ki niso neposredno udeležene v postopku, pa je pravna narava te pravice drugačna. Zanje pravica iz drugega odstavka 82. člena ZUP ni del njihovega procesnega položaja v upravnem postopku, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank oziroma stranskih udeležencev, temveč je posebna zakonska pravica, ki ima svoj specifični namen in se o njej odloča v posebnem postopku.
Namen pravice iz drugega odstavka 82. člena ZUP je ta, da lahko vsakdo z vpogledom v upravni spis (v "tujem" postopku) pride do podatkov, za katere verjetno izkaže, da bodo (v nekem pravnem postopku) pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja. Tako tudi postopek odločanja upravnega organa o pravici tretje osebe do vpogleda v spis ne poteka v okviru primarnega upravnega postopka, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank oziroma stranskih udeležencev, temveč gre za poseben postopek, v katerem se odloča o samostojnem zahtevku tretje osebe, ki želi vpogledati v spis zadeve, pri čemer se presoja samo to, ali vlagatelj z zahtevano stopnjo verjetnosti izkazuje pravno korist. Na to, da je treba ta postopka obravnavati ločeno, kaže tudi dejstvo, da ZUP ne določa, da je mogoče vpogledati v spis samo v času trajanja upravnega postopka. Na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUP je mogoče dokumente pregledovati, prepisovati in preslikati tudi po končanem upravnem postopku. Edini pogoj je torej, da vlagatelj zahteve izkaže svojo pravno korist.
Odgovor na vprašanje, ali ima biološka mati rejenca pravico do vpogleda v upravni spis glede upravnega postopka, v katerem se odloča o odvzemu rejniškega dovoljenja osebi, pri kateri je njen mladoletni otrok nameščen na podlagi rejniške pogodbe, je odvisen od odgovora, ali je z zahtevano stopnjo verjetnosti izkazala, da bi imela od tega vpogleda pravno korist.
ZUreP-1 člen 92, 92/3, 100, 100/2, 100/3, 104. ZUS-1 člen 22, 22/2, 32, 32/2, 84, 84/2.
začasna odredba v revizijskem postopku - dopuščena revizija - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - zadržanje izvršitve upravnega akta - uvedba razlastitvenega postopka - vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve - zahteva za izdajo začasne odredbe - zadržanje posledic uvedbe postopka - pravne posledica na podlagi zakona - zadržanje zakonskih posledic - zavrnitev zahteve
Odločba o uvedbi postopka razlastitve ne predstavlja akta, katerega izvrševanje oziroma izvršitev bi bilo mogoče zadržati. Ta odločba je po svoji naravi ugotovitvena odločba, ki je ni mogoče izvršiti po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku. Prav tako ni mogoče začasno zadržati nastopa v tej odločbi določenih pravnih posledic (vpis v zemljiško knjigo in prepoved prometa), saj te niso posledica izvršitve odločbe ampak nastopijo po samem zakonu z vročitvijo prvostopenjske odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka strankam (drugi oziroma tretji odstavek 100. člena ZUreP-1). Na podlagi te odločbe upravni organ nadaljuje upravni postopek in v drugi fazi postopka s samostojno odločbo odloči o sami razlastitvi. Z začasno odredbo pa tudi ni mogoče zahtevati prepovedi nadaljevanja postopka in s tem izvajanja samega upravnega postopka razlastitve, saj gre za izvajanje pristojnosti upravnega organa, v katero sodišče na zahtevani način ne more posegati.
izvršba na nepremičnino - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - neuspešna prodaja nepremičnine - pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka - nov predlog za izvršbo - isto izvršilno sredstvo in isti predmet - učinki pravnomočnosti - spremenjene okoliščine - dopuščena revizija
Odgovor na dopuščeno vprašanje je prvenstveno uokvirjen v določbi 43. člena ZIZ, ki ureja procesne situacije umika in omejitve predloga za izvršbo. Četrti odstavek člena upniku jasno omogoča, da po umiku predloga vloži nov predlog za izvršbo - brez omejitev. Tudi sistematična (sistemska) razlaga ne omogoča drugačne presoje. V skladu z določbo drugega odstavka istega člena, kot tudi četrtega odstavka 194. člena ZIZ v primeru iz drugega in tretjega odstavka tega člena namreč upnik obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zavarovanje svoje terjatve in sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi; slednja določba je umeščena v ureditev prodaje nepremičnine in njenih posledic v primeru pasivnosti upnika oziroma neuspešnosti prodaje. Zakonska ureditev torej omogoča še nadaljnje opravljanje izvršbe na isti predmet izvršbe. Upoštevaje določbo drugega in tretjega odstavka 194. člena ZIZ jo z ustavitvijo omejuje le na isti za upnika neuspešen izvršilni postopek, bodisi iz razloga njegove neaktivnosti bodisi zaradi neuspešnosti prodaje. In (le) v okviru tega postopka se lahko odpre vprašanje pravne relevantnosti spremenjenih okoliščin. Meje pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka se nanašajo le na isti izvršilni postopek oziroma na tekočo izvršbo in preko tega ne segajo.
Ker sta sodišči prve in druge stopnje odločitev oprli na kategorično stališče, da bi moral upnik, ko je vložil nov – identičen predlog za izvršbo, konkretizirati še spremenjene okoliščine, sta nepravilno odgovorili na dopuščeno vprašanje. Posledično sta nepravilno presojali tudi institut res iudicata oziroma pravnomočno rešene zadeve in sta ga preko še dopustnih meja vezali na obstoj konkretiziranih spremenjenih okoliščin.
Dedičeve navedbe o preteklih "političnih procesih in konstruktih" pred pristojnim sodiščem pomenijo izključno pavšalne, dokazno nepodprte in žaljive očitke, zato predloga za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče ne morejo utemeljevati.
povrnitev premoženjske škode - stvarne napake nepremičnine - škoda zaradi zaupanja - prekluzivni rok - dovoljenost pritožbe - pravni interes - zavrženje pritožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - dopuščena revizija
Prvostopenjsko sodišče ni kršilo določb ZPP, ko je tožnikovo pritožbo zoper zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje zavrnilo. V tem delu je bil namreč zahtevek prepozno vložen. To pomeni, da zavrženje tožbe namesto zavrnitve zahtevka tožnikovega položaja ne bi bistveno izboljšalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00047095
ZSpo člen 64. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obstoja lastninske pravice - lastninjenje - priposestvovanje - dobra vera - vpis v zemljiško knjigo - športni objekt - letališče - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni zakonski pogoji, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00046558
Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 15, 15-c. ZMZ-1 člen 21, 22, 23, 23/2, 26, 27, 28, 28-3. ZS člen 83, 83/4, 83a.
mednarodna zaščita - priznanje subsidiarne zaščite - zavrnitev statusa begunca - pogoji za priznanje statusa begunca - utemeljen strah pred preganjanjem - neizkazano preganjanje - resna škoda v smislu 28. člena ZMZ - rok za vložitev pritožbe - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) - nujna zadeva - zavrnitev pritožbe
Sodišča sicer v praksi zadeve v zvezi s priznanjem mednarodne zaščite zaradi kratkih zakonski rokov za odločanje, njihove narave in pomena za prosilce obravnavajo kot nujne, vendar tak status teh zadev ne izhaja iz izrecne zakonske ureditve, saj ZMZ česa takega ni določal, niti tega ne določa zdaj veljavni ZMZ-1. Vrhovno sodišče zato meni, da bi obravnava take zadeve kot nujne v smislu Odredbe, kar bi pomenilo, da roki tečejo enako kot v zadevah, ki so kot nujne določene z zakonom, pomenila poseg v pravico do pravnega sredstva brez zakonske podlage.
Ocena upravnega organa oziroma sodišča o tem, ali je zatrjevano nevarnost mogoče šteti za dejanja preganjanja, ki so dovolj resne narave in dovolj ponavljajoča, da pomenijo hudo kršitev temeljnih človekovih pravic in posledično ali je pri prosilcu podan utemeljen strah pred preganjanjem, je omejena in odvisna od dejstev in okoliščin, ki jih prosilec med postopkom navede v utemeljitev svojega strahu pred preganjanjem (21. člen ZMZ oziroma ZMZ-1). Pristojni organ sicer ugotavlja dejansko stanje po uradni dolžnosti, vendar, kot izhaja iz 22. člena ZMZ oziroma ZMZ-1, v okviru te dolžnosti preverja le izjave prosilca v povezavi z informacijami o izvorni državi. Glede na to so neutemeljeni pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje pritožnika ni vprašalo o drugih grožnjah; o takih grožnjah bi namreč moral izpovedati sam.
inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - začasna odredba - odložitvena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - trditveno in dokazno breme - materialna škoda - neizkazana težko popravljiva škoda - težko popravljiva škoda ni izkazana - zavrnitev pritožbe
Začasna odredba – težko popravljiva škoda ni izkazana.
Pritožnika nista zadostila zahtevi po izkazanosti težko popravljive škode. Njune navedbe v zvezi s težko popravljivo škodo so namreč presplošne in pavšalne, pri čemer niti ne pojasnita, koliko bi sploh znašala višina stroškov gradbenih del zaradi odstranitve spornega objekta. Ob tem ne gre spregledati, da pritožnika celo sama v pritožbi priznavata, da v zahtevi za izdajo začasne odredbe res nista konkretizirala in zneskovno opredelila stroškov oziroma škode, ki bi jima z odstranitvijo objekta nastala. Prav tako pritožnika nista ne zatrjevala ne izkazala, zakaj bi plačilo teh stroškov zanju predstavljalo težko popravljivo škodo. V primeru ko gre za inšpekcijske ukrepe, je namen začasne odredbe v zagotovitvi varstva pred škodo, ki presega to, kar po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa. V obravnavani zadevi bi zato lahko bila upoštevna le škoda v smislu negativnih posledic naloženega ukrepa, ki bi izhajale iz razmer pritožnikov, torej ob upoštevanju njunih subjektivnih okoliščin. Takih okoliščin pa pritožnika nista zatrjevala in izkazala.
ZPP člen 190, 190/1, 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-12. SPZ člen 64.
načelo pravnomočnosti - res iudicata - načelo ne bis in idem - subjektivne meje pravnomočnosti - objektivne meje pravnomočnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovanje stvarne služnosti - odsvojitev nepremičnine med pravdo - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dopuščena revizija
Presoja o utemeljenosti revizije je odvisna od odgovora na vprašanje, ali sta nižji sodišči kršili pravilo o prepovedi sojenja o isti stvari. Odgovor na zastavljeno vprašanje je nikalen.
Vprašanje o toženčevi (ne)dobrovernosti pri pridobitvi služeče nepremičnine ni bilo zajeto v dejstvenem sklopu, ki je tvoril tožbeni temelj v pravdi, ki se je nanašala na priposestvovanje stvarne služnosti. Tožbeni zahtevek v tem postopku se ni opiral na enako dejansko (tožbeno) podlago kot v postopku III P 317/2014, saj bi toženec v tem postopku lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi dokazal, da je služečo nepremičnino dobil v dobri veri na podlagi načela zaupanja v zemljiško knjigo. Pri tožbah glede stvarnih pravic na nepremičninah 190. člen ZPP ne zavaruje pravnega položaja tožeče stranke.