brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe
Tožnik v tožbi navaja, da sta bili upravičencu izdani dve odločbi za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem 2. stopnje v (istem) kazenskem postopku, in sicer odločba z dne 27. 1. 2016 in odločba z dne 16. 3. 2016. Tožnik v tožbi tudi pravilno opozarja na to, da tožena stranka ni presojala vsebine obeh odgovorov na pritožbo na podlagi citiranih odločb Bpp. Posledično tudi ni ocenila, ali je šlo v obeh primerih za isto delo ali ne.
ZMZ-1 člen 67, 67/1, 67/1-5, 90. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Sodišče je na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo, ker upravni akt očitno ne posega v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožnika, saj mu je status subsidiarne oblike zaščite priznan, status begunca pa v ničemer ne bi izboljšal njegovega položaja, ker bi razlogi za tak status lahko trajali le do njegove polnoletnosti. Tožnik torej v obdobju, za katerega mu je podeljen status subsidiarne zaščite, ne bi mogel biti v boljšem položaju s statusom begunca.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Glede na navedeno dejansko stanje je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek tožene stranke, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji iz 48. člena ZBPP za nastanek obveznosti tožnika za vrnitev sredstev, ki so bila izplačana iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči sodnemu izvedencu. Tožnik je namreč v postopku delno uspel ter je pridobil premoženje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
ukrep veterinarskega inšpektorja - obvezno šolanje psa - nevaren pes
Šolanje nevarnih psov je potrebno zaradi odstranitve nevarnosti, kakršno predstavlja nevaren pes, ki je z ugrizom povzročil poškodbo, ki pa ni bila posebno huda. Zato mora biti program takšnega šolanja ustrezno verificiran, kot izhaja iz drugega odstavka 26.c člena ZZZiv. Glede na to z odločbo naložene obveznosti šolanja nevarnega psa ni mogoče izpolniti drugače, kot da se to šolanje opravi po verificiranem programu. S šolanjem po programu, ki ga je tožeča stranka opravila pri izvajalcu, ki nima potrjenega programa po drugem odstavku 26.c člena ZZZiv, torej tožeča stranka naložene obveznosti ne more izpolniti.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - abstrakten splošni akt - zavrženje tožbe
Tožnik izpodbija sklep, s katerim je senat potrdil nabor tistih predmetov, ki se priznajo študentom, ki so se prepisali iz starega študijskega programa Hotelirstvo in turizem v študijski program Management turističnih destinacij. Ta akt pa nima značilnosti posamičnega akta, saj se ne nanaša na individualno določenega študenta, ampak na nedoločeno število študentov.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - javna služba - fakulteta - tržna dejavnost - svetovanje
Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog.
Sodišče se strinja s toženo stranko glede opredelitve dokumentov, ki se nanjo nanašajo, kot informacije javnega značaja v smislu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, ki jih organ (fakulteta) mora posredovati prosilcu, ob ugotovljeni odsotnosti izjem po določilih 6. člena ZDIJZ. Sodišče je že v pravnomočni sodbi št. I U 902/2013 z dne 20. 5. 2015 izrecno poudarilo, da bi drugačno stališče pomenilo, da lahko za izvajanje javne službe ustanovljen in zato z javnimi sredstvi financiran organ (fakulteta C.) zavrača posredovanje informacij o dejavnosti, ki jo opravlja, s pavšalnim sklicevanjem, da gre za tržno dejavnost, ne da bi bilo dejansko izkazano, da se ta dejavnost opravlja brez škode za izvajanje javne službe in po tržnih principih, prosilec pa tega ne bi mogel preveriti, saj bi se mu prav iz tega razloga odrekal dostop do s tem povezanih informacij.
zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov
V zadevi je sporno le pravno vprašanje glede skladnosti Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov z ZZRZI. Glede navedenega pa je Vrhovno sodišče že sprejelo pravno razlago, ki ji sledi tudi Upravno sodišče in se nanjo sklicuje. Za ugotovitev obveznosti tožeče stranke je tako relevantna kvota 6 %, kar glede na število vseh zaposlenih pomeni 6 invalidov.
Sodišče sprejema zaključek Sodnega sveta, da dolgotrajen vzorec dela tožnice, ki se je v obdobju izdelave tretje ocene sodniške službe ponovil, da tožnica ne spoštuje rokov za pisanje odločb in sodne odločbe izdeluje nerazumno in neopravičljivo dolgo, pomeni zadostno podlago za ugotovitev, da tožnica nima potrebnih sposobnosti za opravljanje sodniške službe.
Daljše časovno obdobje, v katerem so se pojavljale enake kršitve, kljub stalnim opozorilom spet v obdobju izdelave predčasne ocene, pomeni tudi po mnenju sodišča tako hudo odstopanje od pričakovane kakovosti dela, da je ocena utemeljena.
ZSVarPre člen 24, 27, 27/1. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje
Tožena stranka je glede na določbo 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem pravilno štela, da tožničino stanovanje, v katerem živi, presega primerno stanovanje za samsko osebo. Posledično je presežek kvadrature stanovanja pravilno upoštevala kot njeno premoženje. Glede vrednosti stanovanja je upoštevala posplošeno tržno vrednost nepremičnine, kot izhaja iz podatkov GURS in je objavljena na portalu Prostor. Že vrednost tega dela tožničinega premoženja (64 075,46 EUR) občutno presega z zakonom določen cenzus. Glede na zakonsko ureditev kriterijev za dodelitev brezplačne pravne pomoči zato sodišče kljub izkazanemu slabemu finančnemu stanje tožnice, ni moglo odločiti drugače kot tožena stranka.
ZPSV člen 4, 6. ZPIZ-2 člen 152, 153. ZSDP-1 člen 11, 12. ZDavP-2 člen 352.
prispevki za socialno varnost - odmera prispevkov za socialno varnost - družbenik zasebne družbe - poslovodna oseba
Za določitev zavarovanca in zavezanca za palčilo prispevkov je relevanten položaj družbenika zasebne družbe, ki ni zavarovan na drugi podlagi, za kar gre v obravnavani zadevi.
ZDDPO-2 člen 12, 29, 53. ZDavP-2 člen 74, 74/3. ZGD-1 člen 581, 599, 618.
davek od dohodkov pravnih oseb - odsvojitev poslovnega deleža - pripojitev - simuliran (navidezni) pravni posel - obresti od obveznic - slabitev dobrega imena - davčno priznan odhodek - izogibanje plačilu davka - povezane osebe - zaslišanje priče
Bistveno je, da je prav izvedba obravnavanih poslov (odsvojitve poslovnega deleža in pripojitve) ter s tem zloraba uporabljenih institutov omogočila obravnavane davčne učinke pri tožeči stranki ter na ta način odločilno vplivala na nastanek oziroma povečanje davčnih odhodkov. Enako velja za odhodke iz naslova obresti od izdanih obveznic. Tudi izdajo obveznic s strani tožeče stranke je omogočila prav izvedba obravnavnih poslov (prodaje poslovnega deleža in pripojitve), za katera se ugotavlja, da nista bila izpeljana oziroma sklenjena skladno z namenom, ki jima ga dajeta OZ ozirma ZGD-1. Zato se po presoji sodišča utemeljeno upošteva, da je Pogodba navidezna in da gre pri pripojitvi za zlorabo predpisov, to pa obenem pomeni, da njunih učinkov, ki se odražajo najprej v evidentiranju dobrega imena in izdaji obveznic pri tožeči stranki ter nato v zmanjševanju njenih odhodkov, ni mogoče davčno priznati.
Pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža pomeni zakonit in dopusten način razdelitve premoženja. Ne drži, da je bila sklenjena pogodba tudi realizirana, saj kupnina ni bila plačana na način in v rokih iz pogodbe. Višina kupnine pri tem ne pomeni okoliščine, ki bi bila sporna sama po sebi. Tožbene navedbe, s katerimi tožeča stranka utemeljuje njeno višino, za odločitev niso bistvene, iz istega razloga (kot nebistven za odločitev) pa davčni organ utemeljeno zavrne tudi dokazni predlog tožeče stranke za postavitev izvedenca cenilne stroke. Pač pa je višina kupnine relevantna kot ena od okoliščin, ki kaže na to, da je bila pogodba "zlorabljena" in da pogodbeni stranki že od vsega začetka nista imeli namena, da pogodbo izpolnita na zapisan način, saj kupec - družba C. d.o.o. z ozirom na sredstva, s katerimi je razpolagala (7 500,00 EUR), očitno ni bila sposobna poravnati dogovorjene kupnine (26 860 000 EUR) v pogodbenem roku. V tej zvezi pa se nato pokaže kot relevantna tudi okoliščina, da sta pogodbo sklepala oče in sin in torej povezani osebi ter kot pravilen zaključek, po katerem gre pri obravnavani pogodbi za posel, ki ga nepovezane osebe ne bi sklenile.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - pravica do povračila stroškov - odvetniška tarifa
Vsebina petega odstavka 17. člena ZOdv se ne razteza na pravico do povračila stroškov, kot jo opredeljuje 11. člen OT. Ker so na podlagi določb petega odstavka 17. člena ZOdv odvetniki dolžni trpeti redukcijo plačila za svoje delo (odvetniško storitev), pomeni nepravilno uporabo prava, kolikor se uporabo določbe razširi tudi na izdatke za stranko iz tretjega odstavka 11. člena OT.
Sama možnost povrnitve izdatkov za stranko z obračunom v dejanski višini ali v pavšalnem znesku v višini 2 % od skupne vrednosti storitve po oceni sodišča ni relevantna okoliščina v zvezi s povrnitvijo izdatkov ter za razlikovanje v zvezi z uporabo petega odstavka 17. člena ZOdv.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - raba kmetijskih zemljišč - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča
V skladu s 4. členom ZKZ je kmetijska zemljišča potrebno uporabljati v skladu z njihovim namenom. Na podlagi 7. člena ZKZ mora lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča med drugim preprečevati zaraščenje kmetijskih zemljišč. Če kmetijska inšpekcija ugotovi, da uporabnik oz. obdelovalec ne uporablja kmetijskega zemljišča v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZKZ, mu naloži izvedbo primernih ukrepov (tretji odstavek 7. člena ZKZ).
Zakonske ureditve 29. člena ZSS ni mogoče razlagati v pomenu, da mora biti ocena sodniške službe sestavljena ob izrecni vsebinski opredelitvi do vsakega od indikatorjev, ki so primeroma navedeni pri posameznem kriteriju. Po zakonskem besedilu je treba upoštevati (le) vse kriterije 29. člena ZSS, in ta zahteva je bila v obravnavanem primeru upoštevana. Že okoliščina, da so indikatorji pri posameznem kriteriju navedeni primeroma, kar izhaja iz besede "zlasti", po mnenju sodišča daje podlago za iskanje pomena posameznega zakonskega kriterija ob razumevanju indikatorjev kot normativnih meril, ki razlago uokvirjajo in vsebinsko usmerjajo, vendar je pomensko ne zapirajo.
Vsebinsko ponderiranje je po presoji sodišča razumno, saj upošteva ustavno vlogo sodstva kot veje oblasti in naravo sodnikovega dela, kar izhaja iz utemeljevanja sodnega sveta v izpodbijani odločbi, da je ugotovljeni kršitvi kvantitativnih meril (izrazito odstopanje pri obsegu dela in kršitve rokov za izdelavo sodnih odločb) potrebno presojati tudi z vidika pravočasnosti sojenja in pravice stranke do dostopa do sodišča in posledično krnitve ugleda sodnika in sodišča.
davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - račun - obvezne sestavine računa - ugotovitve davčnega organa - pravica do odbitka vstopnega DDV - subjektivni element
Za uspešno uveljavljanje pravice do odbitka DDV mora davčni zavezanec razpolagati z računom, ki izpolnjuje vse zakonsko določene pogoje iz 82. člena ZDDV-1. To je eden od zakonsko predpisanih pogojev za uspešno uveljavljanje pravice do odbitka DDV. Če pa takšnega računa davčni zavezanec nima, na njegovi podlagi ne more uspešno uveljavljati pravice do odbitka DDV, kot je to tožniku pravilno pojasnil že pritožbeni organ in se z njim sodišče v celoti strinja. Nepopolnih računov v smislu 82. člena ZDDV-1 ne more nadomestiti izjava izdajatelja teh računov, niti izjave zastopnika tožnika.
davek od dohodkov pravnih oseb - prikrito izplačilo dobička - povezane osebe - kapitalska povezanost - transferne cene
V predmetni zadevi je med strankama sporno, ali gre v obravnavanem obdobju za poslovanje tožnika s povezanimi osebami s tožnikom, v smislu določb točke 2 in 3 prvega odstavka 16. člena in 7. točke 74. člena ZDDPO-2, sporen je izračun transfernih cen za obravnavano obdobje in z izpodbijano odločbo dodatno naložen DDPO, akontacija DDPO ter obresti za obravnavano obdobje (primarna obdavčitev), sporna pa je tudi ugotovitev davčnega organa, da naj bi tožnik izplačal prikrito izplačilo dobička (7. točka 74. člena ZDDPO-2) in posledično odmera davčnega odtegljaja tožniku za predmetno obdobje (sekundarna obdavčitev). Za pravilno odločitev je v zadevi bistvenega pomena ugotovitev, ali gre v predmetni zadevi za poslovanje med povezanimi osebami, kot jih opredeljuje točka 2 in 3 prvega odstavka 16. člen ZDDPO-2, saj le v primeru ugotovitve, da gre v danem primeru za poslovanje med povezanimi osebami, pride do ugotavljanja transfernih cen in tudi do ugotavljanja morebitnega prikritega izplačila dobička. Po presoji sodišča povezanost tožnika s tujo družbo D. na podlagi pogodbe MSA, sklenjene leta 2008, je v obravnavanem obdobju pravilno ugotovljena in gre tako tudi v obravnavani zadevi za povezane osebe, kot jih opredeljuje prvi odstavek 16. člena ZDDPO-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zamudna sodba
Tožnik je zoper izdano zamudno sodbo vložil pritožbo, v zvezi s katero je prosil za dodelitev BPP, v kateri pa ni navedel opravičljivih razlogov za zamudo roka za odgovor na tožbo, ampak je izpodbijal zamudno sodbo zgolj po vsebini. Tožnik po vročitvi zamudne sodbe tudi ni predlagal vrnitve v prejšnje stanje, v primeru, da bi obstajali objektivni razlogi za zamudo roka za odgovor na tožbo. V obravnavanem primeru je materialno pravo pravilno uporabljeno ter v postopku izdaje odločbe ni bilo kršitev pravil postopka, ki bi narekovale njeno odpravo, prav tako prosilec v sami prošnji za BPP ne navaja dejstev, ki bi kazala na nepravilno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.
tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - odprava pomanjkljivosti tožbe - navedba akta, ki se izpodbija s tožbo - zavrženje tožbe
Sodišče opozarja, da nima zakonskega pooblastila za to, da bi samo nadomeščalo voljo strank. Ta volja mora biti zato izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo. V obravnavani zadevi ni tako, zato sodišču ne ostane drugega kot ugotovitev, da tožba ni sposobna za obravnavo.
inženirska zbornica slovenije - disciplinski ukrepi - odgovornost za kršitev - ravnanje iz malomarnosti - pravna kvalifikacija - dokazna ocena
Namestnica disciplinskega tožilca s tem, ko je tožnikovo kršitev iz prve alineje izreka izpodbijanega sklepa kvalificirala tako za kršitev Pravilnika kot tudi kršitev 29. člena ZEN, ni spreminjala dotedanjih dejstev in okoliščin, ki jih je navajala v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka. Dopolnila je le kvalifikacijo tožniku očitane kršitve, medtem ko dejstvenega dela ni dopolnjevala in je ostalo nespremenjeno.
Tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ sta v postopku ugotavljala dejansko stanje obravnavane zadeve, iz obrazložitev sklepov pa ni razvidna dokazna ocena izvedenih dokazov. Upravna organa nista pojasnila, zakaj ne sledita tožnikovim trditvam, v katerih je opisoval dejansko stanje zadeve in kateri dokazi, oziroma njihova razlaga te trditve izključuje, kot tudi zakaj ne sledita njegovi razlagi relevantnih določb Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru in ZEN in zakaj štejeta tožnikovo ravnanje kot disciplinsko kršitev.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po samem zakonu - gasilski dom - obrambno zaščitni objekt
Tožnik kot prostovoljno gasilsko društvo oziroma njegova prostovoljna gasilska enota opravlja gasilsko javno službo in s tem dejavnost zaščite in reševanja na lokalni ravni ter da je tožnikov gasilski dom objekt s področja zaščite in reševanja. Vendar to za izdajo potrdila po 198. členu ZGO-1 ne zadošča, ker ni izkazano, da bi bil zadevni objekt z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona, določen kot obrambno-zaščitni objekt (oziroma okoliš objektov) posebnega pomena za obrambo, zaščito ali notranje zadeve.