ZUS (1977) člen 42, 42/2. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 45.
denacionalizacijski upravičenec - italijanski državljan
Prejšnji lastnik - italijanski državljan ni mogel izgubiti jugoslovanskega državljanstva po 2. odstavku 45. člena zakona o državljanstvu iz leta 1945, saj takšnega državljanstva ni nikoli pridobil, ker je bil ves čas državljan Kraljevine Italije. Ker tudi ni živel na območju bivše cone B, ne pride v poštev niti 1. odstavek 10. člena ZDen. Zato ni denacionalizacijski upravičenec.
Pravilno je tudi stališče izpodbijane sodbe, da je s smrtjo pogodbenika - tožnikovega prednika prenehala prevzeta obveznost. Zakon o obligacijskih razmerjih določa v 359. členu, da s smrtjo dolžnika ali upnika preneha obveznost samo, če je nastala glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank ali glede na osebne sposobnosti dolžnika. Prav za takšen primer pa gre pri obravnavani pogodbi, kjer so pogodbeniki nastopali hkrati v vlogi upnikov in dolžnikov. Pri tožnikovem predniku je šlo za osebo, ki si je zaradi svojih fizičnih (ne)sposobnosti izgovorila osebno oskrbo zase pri skupni mizi in v skupni hiši in oskrbo za svojo živino, toženci osebno pa so se zavezali ta specifični način oskrbe nuditi. S smrtjo prvega je sprejemanje in izpolnjevanje dogovorjenih strogo osebnih obveznosti postalo nemogoče in zato je tudi prenehala obveznost prednika tožnika in tako tudi ni mogla preiti na slednjega.
2. odstavek 96. člena zakona o splošnem upravnem postopku organu, ki vodi postopek, ne nalaga poizvedovanja za novim naslovom stranke, ki med postopkom spremeni stalno prebivališče ali stanovanje. Vročevalec in organ, ki vodi postopek, namreč nista ista oseba.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - odpoved stanovanjskega razmerja - prazna družinska hiša v solastnini
Stanodajalec ni dolžan skleniti prodajne pogodbe po privatizacijskih določbah SZ, če je ob njegovi uveljavitvi ali ob vložitvi zahteve za odkup stanovanja, bil imetnik stanovanjske pravice solastnik večje družinske hiše skupaj z uporabnikom, pa čeprav je njegov solastninski delež manjši kot uporabnikov.
Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da sta tožničina starša kupila sporno nepremičnino leta 1939, da sta takoj tedaj nastopila posest na njej in na parc. št. k.o. zgradila tudi hišo v kateri sta živela do svoje smrti leta 1964 (mati) oziroma 1965 (oče), da je tožnica to nepremičnino podedovala leta 1964, da pa je nepremičnino na podlagi dednega sporazuma s tožnico užival vse do svoje smrti leta 1990 njen polbrat J. Č., da je bila njegova pravica dosmrtnega uživanja zapisana tudi v zemljiški knjigi, da toženca opirata svojo lastninsko pravico na obravnavanih nepremičninah na pogodbo o dosmrtnem preživljanju, sklenjeno s sedaj pokojnim Č. in na poravnavo, sklenjeno zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z zemljiškim lastnikom F. ter da toženca ob takem stanju nista bila dobroverna posestnika. Take ugotovitve so tudi po presoji revizijskega sodišča utemeljevale zaključek sodišč prve in druge stopnje, da je tožnica sporno nepremičnino priposestvovala (4. odstavek 28. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - naprej ZTLR) in da sta zato toženca dolžna izstaviti tožnici za prenos lastninske pravice na njo ustrezno listino (člen 37 ZTLR).
izvedenstvo - postavitev izvedenca - vročitev odredbe o postavitvi izvedenca
Dejstvo, da odredba o postavitvi izvedenca psihiatrične stroke ni bila vročena obsojencu pred opravljenim pregledom, ni moglo vplivati na pravilnost sodbe.
Kontrola projekta po 31. členu zakona o graditvi objektov je glede skladnosti tehnične dokumentacije s pogoji iz izdanih soglasij mogoča šele potem, ko so soglasja izdana, saj pred izdajo soglasja niso znani pogoji, pod katerimi se soglasje daje.
prenehanje stanovanjskega razmerja - neuporaba stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja
Iz dejanskega stanja, ki sta ga ugotovili sodišči druge in prve stopnje, izhaja, da sta se oba toženca izselila iz spornega stanovanja in sicer toženka skupaj z obema otrokoma najpozneje avgusta 1991, toženec pa septembra 1991, da celotna družina tožencev živi od tedaj dalje v Beogradu v dvosobnem stanovanju, da toženka tam gospodinji možu in otrokoma ter da prihaja sama toženka v M. občasno in redko na obisk, z otrokoma pa v času šolskih počitnic, ter da je toženka pred preselitvijo v Beograd avgusta 1991 prekinila tudi delovno razmerje v M.. Na podlagi takih ugotovitev sta sodišči druge in prve stopnje zaključili, da sta toženca z ravnanjem leta 1991 jasno pokazala, da stanovanja ne bosta več uporabljala za zadovoljevanje vsakodnevnih osebnih in družinskih stanovanjskih potreb ter da je zato stanovanjsko razmerje za toženi stranki prenehalo na podlagi 58. člena prej veljavnega zakona o stanovanjskih razmerjih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS02051
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13. ZBP člen 26. ZT člen 31.
absolutna bistvena kršitev določb ZPP - če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih - vnaprejšnje plačilo kupnine
Ugotovitev pogoja prodaje je odločilnega pomena za odločitev, ker predstavlja sestavino dejanskega stanja, potrebnega za uporabo spredaj citiranega določila 26. člena zakona o blagovnem prometu. Revizijsko sodišče ugotavlja, da sodba sodišča prve stopnje razlogov o obstoju navedenega pogoja sploh ne navaja, sodba sodišča druge stopnje pa je kljub pritožbenim trditvam, da obstoja pogoja sodba sodišča prve stopnje ne ugotavlja in da ga toženka tudi ni postavila, ker je imela dva načina prodaje (kot je navajala v postopku na prvi stopnji in o čemer je predlagala zaslišanje strank), zaključilo na tretji strani v drugem odstavku razlogov, da je sodišče prve stopnje to okolnost ugotovilo in kar da izhaja tudi iz toženkinega predračuna, ki pa sam ne izključuje drugih načinov prodaje.
Ob taki vsebini razlogov sodb sodišča prve in druge stopnje je pritrditi reviziji toženke, da sodbi ne navajata razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar se ju ne da preizkusiti. To pa pomeni, da sta sodbi sodišč prve in druge stopnje obremenjeni z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, zaradi česar ju je revizijsko sodišče moralo razveljaviti v pobijanem delu (1. odstavek 394. člena ZPP).
Že tožeča stranka, kot sodišče samo, sta tudi na podlagi toženčeve izjave, pojasnila, da gre v najemni pogodbi za napako v označbi etaže hiše, v kateri je obravnavano stanovanje. Za takšno napako ob dejstvu, da je med strankama nesporno, za katero stanovanje gre, ni potrebno izpeljati nobenega posebnega postopka za uskladitev navedb iz pogodbe z dejanskim stanjem. Ko gre za sodno odpovedovanje pogodbe iz krivdnih razlogov, ne gre le za uveljavljanje lastnikove pravice iz nje, marveč zlasti iz zakona, ki med krivdnimi razlogi za odpoved najemne pogodbe navaja tudi primer, če najemnik ne plača najemnine in stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine (3. alinea prvega odstavka 53. člena SZ). Spričo povedanega tako tudi ne gre za to, da bi bil zahtevek postavljen v nasprotju z listinskimi dokazi niti da bi bila takšna kršitev podana v ugoditveni sodni odločbi.
Določbe 2. odstavka 52. člena KZ ni moč razlagati tako, da se obsojencu, ki stori kaznivo dejanje v preizkusni dobi, ne sme preklicati prejšnja pogojna obsodba, če novo kaznivo dejanje ni iste vrste in teže, kot je kaznivo dejanje iz pogojne obsodbe.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi
Tožeča stranka je postavila še en zahtevek, gre za spremembo tožbe (prvi odstavek 191. člena ZPP). Ker je opredelila novega kot primarnega in prvotnega kot subsidiarnega, gre za tako imenovano eventualno kumulacijo zahtevkov (drugi odstavek 188. člena ZPP). Pri takšni kumulaciji zahtevkov gre za samostojne zahtevke, le da jih sodišče sme obravnavati združeno, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji (drugi in tretji odstavek 188. člena ZPP). Povedano velja tako za začetno, kakor tudi za naknadno kumulacijo, za kar slednje gre v tej zadevi. V takšnih primerih pa je potrebno dovoljenost revizije presojati posebej glede vsakega spora.
Če je bil nad podjetjem, ki ima v uporabi nepremičnine, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, uveden denacionalizacijski postopek že pred uveljavitvijo ZDen, je premoženje podjetja prešlo po ZPPSL v likvidacijsko maso, zato ni pravne podlage za izdajo začasne odredbe v denacionalizacijskem postopku po določbah ZLPP.
ZOR člen 142. ODZ paragraf 1188. ZTLR člen 15, 15/4.
splošni pogoji pogodbe - obveznost - upravljanje skupne stvari - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - avtorski honorar
Honorar se za vsakokratno izdano kaseto in ploščo deli v skladu s prispevkom posameznega člana k izidu kasete. O prispevku posameznega člana pa ne more odločati pooblaščeni predstavnik skupine, temveč le vsi izvajalci skupaj. Gre za bistven element pogodbe (ceno). Pooblaščeni predstavnik (zastopnik) skupine skupino predstavlja navzven in daje soglasja za izdajo oz. izvedbo dela. Brez soglasja ostalih članov skupine pa pogodbe ne sme spreminjati, posebej ne, če gre za njene bistvene sestavine. Takšna pooblastila bi morala biti s pogodbo posebej dogovorjena, oziroma bi zastopnik za to moral imeti posebno pooblastilo vseh članov skupine.
Na podlagi dejanskih ugotovitev o legi predvidenega objekta, o višini in naklonu strehe, je upravni organ ugotovil skladnost že zgrajenega objekta s pogoji, ki jih določa odlok v prostorsko ureditvenih pogojih za konkretno območje.
Na podlagi ocene dejanskih okoliščin, da je tožnik kot aktivna vojaška oseba odšel s svojo enoto iz Slovenije v Črno Goro, kjer je ostal pet mesecev, vse do invalidske upokojitve, je izkazana ugotovitev, da tožnik ne izpolnjuje zakonskega pogoja dejanskega življenja v Sloveniji.
Pri odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti je odločilno dejstvo, kje zavezanec dejansko opravlja dejavnost, ne pa, kje ima prijavljen sedež obratovalnice.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red
Določba 3. odstavka 40. člena ZDRS terja izpolnitev zakonskih pogojev po 1. odstavku tega člena, saj, če ne bi bili izpolnjeni zakonski pogoji po 1. odstavku (prijavljeno stalno prebivališče na dan 23.12.1990 in dejansko življenje v Republiki Sloveniji), upravni organ po 3. odstavku tega člena sploh ne bi mogel odločati in bi moral vlogo stranke za pridobitev slovenskega državljanstva zavrniti že po 1. odstavku.
Kadar tožena stranka (Ministrstvo za notranje zadeve) v konkretnem primeru na podlagi storjenih kaznivih dejanj ugotavlja, da bi sprejem prosilca v slovensko državljanstvo pomenil nevarnost za javni red, lahko kot podlago za tako ugotovitev upošteva le obsodbe, ki v času odločanja niso izbrisane iz kazenske evidence, saj z izbrisom obsodbe iz te evidence nehajo njene pravne posledice.
dvostranske pogodbe - odstop od pogodbe - pogoji za odstop - naročniško razmerje za telefon - prevzem telefonskega priključka - preselitev telefonskega priključka
Naročniško razmerje nastane s pogodbo, ki jo sklene naročnik s ptt organizacijo po določbah zakona o poštnih, telegrafskih in telefonskih storitvah (Ur.l. SFRJ, št. 2/86 in 26/90, 67. in 68. člen) ter na njegovi podlagi izdanih splošnih pogojih (samoupravni sporazum o splošnih pogojih za opravljanje poštnih, telegrafskih in telefonskih storitev - Ur.l. SFRJ, št. 40/88 in 11/91). Po teh predpisih naročniško razmerje ne more nastati s samo prodajo stavbe, v kateri se nahaja telefonska naprava, ki je priključena na telefonsko omrežje. Naročniško razmerje tudi ne more nastati s samo prodajo naročniške naprave. Telefonski priključek torej ne more biti pritiklina stavbe.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva
V postopku za ugotavljanje državljanstva osebe, ki je bila članica Kulturbunda in imetnica rdeče izkaznice, kar vse je izkazano na podlagi listinskih dokazov, je upravni organ utemeljeno ugotovil, da je bila določena oseba oseba nemške narodnosti.