ZUS (1977) člen 42, 42/2. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 45.
denacionalizacijski upravičenec - italijanski državljan
Prejšnji lastnik - italijanski državljan ni mogel izgubiti jugoslovanskega državljanstva po 2. odstavku 45. člena zakona o državljanstvu iz leta 1945, saj takšnega državljanstva ni nikoli pridobil, ker je bil ves čas državljan Kraljevine Italije. Ker tudi ni živel na območju bivše cone B, ne pride v poštev niti 1. odstavek 10. člena ZDen. Zato ni denacionalizacijski upravičenec.
Dokler dohodnina ni ugotovljena s pravnomočno odločbo, ne obstaja materialni pogoj za vračilo preveč plačanega davka oziroma dohodnine (1. odstavek 103. člena zakona o dohodnini).
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 8.ZZZDR člen 120, 120/1.
ukrepi skrbstvenega organa - odvzem otroka
Ko se ugotovi, da pri starših ni pogojev, ki bi zagotavljali normalni fizični in psihični razvoj otroka, center za socialno delo sme otroka odvzeti in oddati v vzgojo in oskrbo drugi osebi. S tem ni kršena pravica do družinskega življenja, ki jo vsakomur zagotavlja konvencija o varstvu človekovih pravic in svoboščin, saj se v to pravico sme poseči, če tako določa zakon.
izvedenstvo - postavitev izvedenca - vročitev odredbe o postavitvi izvedenca
Dejstvo, da odredba o postavitvi izvedenca psihiatrične stroke ni bila vročena obsojencu pred opravljenim pregledom, ni moglo vplivati na pravilnost sodbe.
Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da sta tožničina starša kupila sporno nepremičnino leta 1939, da sta takoj tedaj nastopila posest na njej in na parc. št. k.o. zgradila tudi hišo v kateri sta živela do svoje smrti leta 1964 (mati) oziroma 1965 (oče), da je tožnica to nepremičnino podedovala leta 1964, da pa je nepremičnino na podlagi dednega sporazuma s tožnico užival vse do svoje smrti leta 1990 njen polbrat J. Č., da je bila njegova pravica dosmrtnega uživanja zapisana tudi v zemljiški knjigi, da toženca opirata svojo lastninsko pravico na obravnavanih nepremičninah na pogodbo o dosmrtnem preživljanju, sklenjeno s sedaj pokojnim Č. in na poravnavo, sklenjeno zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z zemljiškim lastnikom F. ter da toženca ob takem stanju nista bila dobroverna posestnika. Take ugotovitve so tudi po presoji revizijskega sodišča utemeljevale zaključek sodišč prve in druge stopnje, da je tožnica sporno nepremičnino priposestvovala (4. odstavek 28. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - naprej ZTLR) in da sta zato toženca dolžna izstaviti tožnici za prenos lastninske pravice na njo ustrezno listino (člen 37 ZTLR).
lastninjenje in privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - odpoved stanovanjskega razmerja - prazna družinska hiša v solastnini
Stanodajalec ni dolžan skleniti prodajne pogodbe po privatizacijskih določbah SZ, če je ob njegovi uveljavitvi ali ob vložitvi zahteve za odkup stanovanja, bil imetnik stanovanjske pravice solastnik večje družinske hiše skupaj z uporabnikom, pa čeprav je njegov solastninski delež manjši kot uporabnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS02051
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13. ZBP člen 26. ZT člen 31.
absolutna bistvena kršitev določb ZPP - če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih - vnaprejšnje plačilo kupnine
Ugotovitev pogoja prodaje je odločilnega pomena za odločitev, ker predstavlja sestavino dejanskega stanja, potrebnega za uporabo spredaj citiranega določila 26. člena zakona o blagovnem prometu. Revizijsko sodišče ugotavlja, da sodba sodišča prve stopnje razlogov o obstoju navedenega pogoja sploh ne navaja, sodba sodišča druge stopnje pa je kljub pritožbenim trditvam, da obstoja pogoja sodba sodišča prve stopnje ne ugotavlja in da ga toženka tudi ni postavila, ker je imela dva načina prodaje (kot je navajala v postopku na prvi stopnji in o čemer je predlagala zaslišanje strank), zaključilo na tretji strani v drugem odstavku razlogov, da je sodišče prve stopnje to okolnost ugotovilo in kar da izhaja tudi iz toženkinega predračuna, ki pa sam ne izključuje drugih načinov prodaje.
Ob taki vsebini razlogov sodb sodišča prve in druge stopnje je pritrditi reviziji toženke, da sodbi ne navajata razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar se ju ne da preizkusiti. To pa pomeni, da sta sodbi sodišč prve in druge stopnje obremenjeni z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, zaradi česar ju je revizijsko sodišče moralo razveljaviti v pobijanem delu (1. odstavek 394. člena ZPP).
Že tožeča stranka, kot sodišče samo, sta tudi na podlagi toženčeve izjave, pojasnila, da gre v najemni pogodbi za napako v označbi etaže hiše, v kateri je obravnavano stanovanje. Za takšno napako ob dejstvu, da je med strankama nesporno, za katero stanovanje gre, ni potrebno izpeljati nobenega posebnega postopka za uskladitev navedb iz pogodbe z dejanskim stanjem. Ko gre za sodno odpovedovanje pogodbe iz krivdnih razlogov, ne gre le za uveljavljanje lastnikove pravice iz nje, marveč zlasti iz zakona, ki med krivdnimi razlogi za odpoved najemne pogodbe navaja tudi primer, če najemnik ne plača najemnine in stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine (3. alinea prvega odstavka 53. člena SZ). Spričo povedanega tako tudi ne gre za to, da bi bil zahtevek postavljen v nasprotju z listinskimi dokazi niti da bi bila takšna kršitev podana v ugoditveni sodni odločbi.
Določbe 2. odstavka 52. člena KZ ni moč razlagati tako, da se obsojencu, ki stori kaznivo dejanje v preizkusni dobi, ne sme preklicati prejšnja pogojna obsodba, če novo kaznivo dejanje ni iste vrste in teže, kot je kaznivo dejanje iz pogojne obsodbe.
prenehanje stanovanjskega razmerja - neuporaba stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja
Iz dejanskega stanja, ki sta ga ugotovili sodišči druge in prve stopnje, izhaja, da sta se oba toženca izselila iz spornega stanovanja in sicer toženka skupaj z obema otrokoma najpozneje avgusta 1991, toženec pa septembra 1991, da celotna družina tožencev živi od tedaj dalje v Beogradu v dvosobnem stanovanju, da toženka tam gospodinji možu in otrokoma ter da prihaja sama toženka v M. občasno in redko na obisk, z otrokoma pa v času šolskih počitnic, ter da je toženka pred preselitvijo v Beograd avgusta 1991 prekinila tudi delovno razmerje v M.. Na podlagi takih ugotovitev sta sodišči druge in prve stopnje zaključili, da sta toženca z ravnanjem leta 1991 jasno pokazala, da stanovanja ne bosta več uporabljala za zadovoljevanje vsakodnevnih osebnih in družinskih stanovanjskih potreb ter da je zato stanovanjsko razmerje za toženi stranki prenehalo na podlagi 58. člena prej veljavnega zakona o stanovanjskih razmerjih.
Kontrola projekta po 31. členu zakona o graditvi objektov je glede skladnosti tehnične dokumentacije s pogoji iz izdanih soglasij mogoča šele potem, ko so soglasja izdana, saj pred izdajo soglasja niso znani pogoji, pod katerimi se soglasje daje.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi
Tožeča stranka je postavila še en zahtevek, gre za spremembo tožbe (prvi odstavek 191. člena ZPP). Ker je opredelila novega kot primarnega in prvotnega kot subsidiarnega, gre za tako imenovano eventualno kumulacijo zahtevkov (drugi odstavek 188. člena ZPP). Pri takšni kumulaciji zahtevkov gre za samostojne zahtevke, le da jih sodišče sme obravnavati združeno, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji (drugi in tretji odstavek 188. člena ZPP). Povedano velja tako za začetno, kakor tudi za naknadno kumulacijo, za kar slednje gre v tej zadevi. V takšnih primerih pa je potrebno dovoljenost revizije presojati posebej glede vsakega spora.
učinki obveznosti - pravica do povračila škode - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve
Tožnik ni bil pogodbena stranka, zaradi česar v materialnopravnem pogledu ni upravičen zahtevati sodbe, ki bi nadomestila pogodbo. V tem sporu nima aktivne ligitimacije in zato njegov tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Ni ugotovljena nobena okoliščina, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati na tožnikov upoštevni prispevek k nastanku škode. Gre namreč za to, da prepir in medsebojni očitki v nobenem primeru ne morejo biti opravičilo za obračunavanje z nožem.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Vrednost spornega predmeta mora tožnik v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPP navesti v denarni enoti. V točkah (po analogiji s taksno in odvetniško tarifo) označena vrednost spora pomeni, da tožnik vrednosti spornega predmeta ni navedel. Če pa je ni navedel, si ni zagotovil pravice do revizije. Revizija je zato nedovoljena (primerjaj pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 14.12.1994, Pravna mnenja, št. II/94, str. 5, 6).
Ugotovitev dejstva, ali je bila določena oseba član protislovenske organizacije, zlasti, če je to dejstvo sporno, ne more biti oprto zgolj na dopis institucije, ki hrani ustrezne listine, pač pa na samo listino ali na overjeni faksimile, stranki pa je treba dati možnost, da se o njej opredeli. Niso pa sprejemljive tožbene trditve, da bi bili arhivski podatki zlagani ali neverodostojni zgolj zato, ker izvirajo od nacističnih oblasti.
Jugoslovanska državljanka, ki se je v obdobju od 6.4.1941 do 28.8.1945 poročila s tujim državljanom in do 5.7.1947 ni podala izjave, da si pridržuje jugoslovansko državljanstvo, ji je z dnem sklenitve zakonske zveze prenehalo jugoslovansko državljanstvo.
Vlogo za začasno prebivanje tujca v RS upravni organ zavrne lahko tudi, če obstajajo razlogi iz javnega reda za odpoved prebivanja tujcu (1. alinea 23. člena ZT).
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb
Predmet vrnitve v last denacionalizacijskemu upravičencu ne more biti nepremičnina, ki je z dnem uvedbe stečajnega postopka v podjetju zavezanca in še pred izdajo prvostopne denacionalizacijske odločbe postala del stečajne mase.
Zaradi zagotovitve javne varnosti in zavarovanja življenja in zdravja ljudi je v javnem interesu, da imajo posamezniki čim manj orožja v posesti. Dovoljenje za nabavo orožja pa se izda zaradi zasledovanja tega interesa in glede na določbo 20. člena ZO le osebi, ki v upravnem postopku dokaže, da ima opravičen razlog za nabavo in posest orožja. Pri tem mora upravni organ upoštevati objektivne okoliščine konkretnega primera, ne pa prosilčevo osebno presojo, da je toliko ogrožen, da na vsak način potrebuje varnostno orožje.