denacionalizacija podjetij in kapitala - prepoved razpolaganja s premoženjem - začasna odredba
Organ prve stopnje ni ravnal prav, ko je zavrgel tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka, ker je družbeni kapital podjetja zavezanca bil prenesen na Sklad za razvoj RS in ga zato ni štel za (anonimni) družbeni kapital. Odločitev je temeljila na napačnem sklepu o dejanskem stanju, kot posledici neupoštevanja predpisov, veljavnih v času sklenitve pogodbe med zavezancem in skladom - 88. člen ZDen. Navedena določba, po kateri ni dopustno nobeno razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja po ZDen dolžnost vrnitve in so pravni posli, sklenjeni v nasprotju z navedeno prepovedjo, nični, pomeni prepoved vsakršnega razpolaganja s premoženjem, s katerim bi se poslabšal položaj upravičenca v postopku denacionalizacije. Pri presoji pravne možnosti zavarovanja zahtevka je bistvena statusna organiziranost zavezanca v času uveljavitve ZDen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Okoliščina, da je v tej zadevi tožena stranka sodišče, ki bi moralo odločati na drugi stopnji, predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Če razlogi za odložitev vojaških vaj, ki jih je navajal tožnik v svoji vlogi, niso našteti v 53. členu zakona o vojaški dolžnosti, ki take razloge taksativno našteva, potem pristojni organ v zakonu ni imel podlage, da bi ugodil tožnikovi zahtevi.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je enotna odškodnina. Pri odločanju o njeni višini je potrebno poleg individualnih posebnosti vsakega oškodovanca upoštevati tudi okvire (najvišje in najnižje) odškodnine, ki jih sodna praksa prisoja za tovrstno škodo.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva
V postopku za ugotavljanje državljanstva osebe, ki je bila članica Kulturbunda in imetnica rdeče izkaznice, kar vse je izkazano na podlagi listinskih dokazov, je upravni organ utemeljeno ugotovil, da je bila določena oseba oseba nemške narodnosti.
Če upravni organ v postopku zaradi priglasitve del ugotovi, da je priglasitev del - legalizacija objekta, v nasprotju s prostorskimi ureditvenimi pogoji, mora v skladu z 62. členom zakona o urejanju naselja in drugih posegov v prostor zahtevo za izdajo odločbe o priglasitvi del zavrniti.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS02144
ZNP člen 34.
revizija - dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku
Zapuščinski postopek je vrsta nepravdnega postopka. Po 34. členu zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86), revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Zakon o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78 - ZD) ne določa, da je revizija dovoljena. Od izrednih pravnih sredstev omenja le obnovo, pa še te ne dopušča, temveč napotuje stranke, da svojo pravico uveljavljajo v pravdi (224. člen ZD). Sklicevanje na ZPP v 163. členu ZD lahko zajema le postopek do pravnomočnosti, ne pa določb, ki jih zaradi narave postopka ni mogoče uporabiti, ne da bi se zakon, ki matično ureja določen postopek (nepravdni postopek na splošno in zapuščinski postopek posebej), o tem izrekel.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS01953
ZNP člen 1, 1/3, 34.
revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - (ne)dovoljenost revizije zoper sklep o dedovanju
Zapuščinski postopek je posebna vrsta nepravdnega postopka. Zakon o dedovanju posebej ureja pravna sredstva v zapuščinskem postopku. Revizije kot izrednega pravnega sredstva ne predvideva. Po 34. čl. zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS št. 30/86 - v nadaljnjem ZNP) revizija v nepravdnem postopku ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Po 3. odst. 1. člena ZNP veljajo določbe splošnega dela tega zakona za vse nepravdne postopke, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno. Zakon o dedovanju ne določa, da bi bila revizija dovoljena.
Če je v obrtnem dovoljenju naveden le sedež dejavnosti brez navedbe poslovnih prostorov, pomeni, da je obrtniku dano dovoljenje za opravljanje dejavnosti izven poslovnega prostora (na terenu) oz. sedeža dejavnosti, saj v primeru, ko narava dela terja poslovne prostore, morajo ti izpolnjevati pogoje, določene v 1. odstavku 12. člena obrtnega zakona in mora biti to v obrtnem dovoljenju navedeno.
dvostranske pogodbe - odstop od pogodbe - pogoji za odstop - naročniško razmerje za telefon - prevzem telefonskega priključka - preselitev telefonskega priključka
Naročniško razmerje nastane s pogodbo, ki jo sklene naročnik s ptt organizacijo po določbah zakona o poštnih, telegrafskih in telefonskih storitvah (Ur.l. SFRJ, št. 2/86 in 26/90, 67. in 68. člen) ter na njegovi podlagi izdanih splošnih pogojih (samoupravni sporazum o splošnih pogojih za opravljanje poštnih, telegrafskih in telefonskih storitev - Ur.l. SFRJ, št. 40/88 in 11/91). Po teh predpisih naročniško razmerje ne more nastati s samo prodajo stavbe, v kateri se nahaja telefonska naprava, ki je priključena na telefonsko omrežje. Naročniško razmerje tudi ne more nastati s samo prodajo naročniške naprave. Telefonski priključek torej ne more biti pritiklina stavbe.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red
Določba 3. odstavka 40. člena ZDRS terja izpolnitev zakonskih pogojev po 1. odstavku tega člena, saj, če ne bi bili izpolnjeni zakonski pogoji po 1. odstavku (prijavljeno stalno prebivališče na dan 23.12.1990 in dejansko življenje v Republiki Sloveniji), upravni organ po 3. odstavku tega člena sploh ne bi mogel odločati in bi moral vlogo stranke za pridobitev slovenskega državljanstva zavrniti že po 1. odstavku.
Kadar tožena stranka (Ministrstvo za notranje zadeve) v konkretnem primeru na podlagi storjenih kaznivih dejanj ugotavlja, da bi sprejem prosilca v slovensko državljanstvo pomenil nevarnost za javni red, lahko kot podlago za tako ugotovitev upošteva le obsodbe, ki v času odločanja niso izbrisane iz kazenske evidence, saj z izbrisom obsodbe iz te evidence nehajo njene pravne posledice.
Na podlagi ocene dejanskih okoliščin, da je tožnik kot aktivna vojaška oseba odšel s svojo enoto iz Slovenije v Črno Goro, kjer je ostal pet mesecev, vse do invalidske upokojitve, je izkazana ugotovitev, da tožnik ne izpolnjuje zakonskega pogoja dejanskega življenja v Sloveniji.
Pri odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti je odločilno dejstvo, kje zavezanec dejansko opravlja dejavnost, ne pa, kje ima prijavljen sedež obratovalnice.
ZOR člen 142. ODZ paragraf 1188. ZTLR člen 15, 15/4.
splošni pogoji pogodbe - obveznost - upravljanje skupne stvari - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - avtorski honorar
Honorar se za vsakokratno izdano kaseto in ploščo deli v skladu s prispevkom posameznega člana k izidu kasete. O prispevku posameznega člana pa ne more odločati pooblaščeni predstavnik skupine, temveč le vsi izvajalci skupaj. Gre za bistven element pogodbe (ceno). Pooblaščeni predstavnik (zastopnik) skupine skupino predstavlja navzven in daje soglasja za izdajo oz. izvedbo dela. Brez soglasja ostalih članov skupine pa pogodbe ne sme spreminjati, posebej ne, če gre za njene bistvene sestavine. Takšna pooblastila bi morala biti s pogodbo posebej dogovorjena, oziroma bi zastopnik za to moral imeti posebno pooblastilo vseh članov skupine.
Na podlagi dejanskih ugotovitev o legi predvidenega objekta, o višini in naklonu strehe, je upravni organ ugotovil skladnost že zgrajenega objekta s pogoji, ki jih določa odlok v prostorsko ureditvenih pogojih za konkretno območje.
Če je bil nad podjetjem, ki ima v uporabi nepremičnine, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, uveden denacionalizacijski postopek že pred uveljavitvijo ZDen, je premoženje podjetja prešlo po ZPPSL v likvidacijsko maso, zato ni pravne podlage za izdajo začasne odredbe v denacionalizacijskem postopku po določbah ZLPP.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - dejansko stanje - odreditev pripora
S tem, ko zagovornica v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da iz ravnanja obtoženca, ki je nedolžen, ni razvidno, da bi skušal pobegniti, izpodbija dokazno oceno sodišča o obstoju pripornega razloga, ki pa je v napadenem sklepu obrazložen, torej uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, katerega pa z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta v tolarjih
Pravni standard "vrednost spornega predmeta" terja razlago, da je vrednost mogoče izraziti le v denarni enoti. Nedenarno, komparativno ali analogno vrednotenje ne more dati rezultata, ki bi omogočal zanesljivo ugotovitev vrednosti. Navedba vrednosti v točkah (verjetno po analogiji taksne ali odvetniške tarife) v določbah ZPP ni predvidena in zaradi različnih vrednostnih kriterijev nezanesljiva.
pogoji za veljavnost oporoke - oblike oporoke - pismena oporoka pred pričami - uveljavljanje neveljavnosti oporoke
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je bil sedaj pokojni J. K. ob zapisu oporoke 6.2.1985 zaradi vinjenosti v takem duševnem stanju, da ni bil sposoben razumeti pomena in posledic zapisane listine. Ker je bilo ugotovljeno, da oporočitelj v trenutku zapisa sporne oporoke ni bil sposoben za razsojanje, sta sodišči prve in druge stopnje pravno pravilno zaključili, da njegova, to je sporna oporoka ni veljavna.
ZPPSL 1989 člen 89, 121, 122, 126, 126/1, 126/2, 126/4, 144. ZPP (1977) člen 288, 288/2.
prijava terjatev v stečajnem postopku - opredelitev terjatve z dejansko podlago
Obstoja terjatve, prijavljene v stečajnem postopku na določeni dejanski podlagi, ki je bila prerekana, ni mogoče nato v pravdnem postopku ugotavljati na podlagi druge dejanske podlage. Če tožnik (upnik) temelji tožbeni zahtevek na drugi dejanski podlagi, sodišče tožbo zavrže.