časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona
Vrhovno sodišče po primerjavi KZ in KZJ glede obravnavanega kaznivega dejanja ugotavlja, da s pravno opredelitvijo kaznivega dejanja po 1. odst. 196. čl. KZ ne bi obsojenec prišel v boljši položaj oziroma novi KZ ne bi bil za obsojenca v ničemer milejši.
Vprašanje položaja stranke v upravnem postopku se presoja glede na dejansko in pravno stanje, ki je obstajalo v času izdaje odločbe, s katero se je končal postopek, katerega obnova se predlaga.
Razveljavitev učinkuje ex tunc. Do nje lahko pride iz razlogov, ki so obstajali ob sklenitvi pogodbe. Zaradi razlogov, ki jih navaja tožeča stranka v tožbi, to je, da je kasneje odpadla podlaga pogodbe, ker se namen pogodbe ni izpolnil, pa pogodbe ni mogoče razveljaviti.
goljufija - pridobitev protipravne premoženjske koristi
Storilčevo lažno prikazovanje, da je zmožen izplačati kupnino in da bo kupnino izplačal v dogovorjenem roku, sicer pomeni enega od znakov kaznivega dejanja goljufije. Vendar pa mora biti pri tem kaznivem dejanju storilčevo ravnanje posebej motivirano, saj mora imeti storilec namen, da zase ali za koga drugega pridobi protipravno premoženjsko korist.
Razlogi sodbe sodišča prve stopnje so torej v nasprotju z izrekom, kjer se obtožencu očita, da sploh ni imel namena plačati blaga in da si je pridobil protipravno premoženjsko korist, v razlogih sodbe pa je navedeno, da tega ni nameraval storiti v dogovorjenem, niti v nekem krajšem oziroma doglednem kasnejšem roku. Tako iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, ali šteje sodišče za dokazano, da je imel obtoženec že ob sklepanju poslov namen, da si trajno pridobi protipravno premoženjsko korist. Takega namena pa obtožencu ne bi bilo mogoče pripisati, če svojih obveznosti ni nameraval izpolniti v dogovorjenih rokih, pač pa le v primeru, če je imel že ob sklepanju poslov namen, da denarja sploh ne bo vrnil oziroma da blaga sploh ne bo plačal, torej če je že ob sklepanju poslov zasledoval pridobitev protipravne premoženjske koristi.
V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ni mogoče uveljavljati ugovorov, ki se tičejo dovoljene lokacije objektov, prav tako pa tudi ni mogoče v tem postopku zahtevati, naj upravni organ v gradbenem dovoljenju naloži dodatne pogoje preko tistih, ki so že določeni v lokacijskem dovoljenju.
dovoljenje za začasno prebivanje - humanitarni razlogi
Tujec lahko zaprosi za dovoljenje za začasno prebivanje po določbah 13. in 18. člena ZTuj, če v Republiki Sloveniji zakonito prebiva in vloži prošnjo v času zakonitega prebivanja. Tožena stranka ni ugotovila, na podlagi katere potne ali druge listine in do kdaj sta tožnika v Republiki Sloveniji zakonito prebivala (209. člen ZUP), zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti (2. odst. 39. čl. ZUS).
Davčni predpisi se ne štejejo za predpise po 4. členu ZDen. Prodaja nepremičnine na javni dražbi, zaradi izvršljive terjatve neplačanih davkov, ni ukrep državnega organa brez pravnega naslova.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Iz podatkov, ki jih je posredovalo Okrožno sodišče , ki naj bi v tej pravdni zadevi postopalo kot stvarno in krajevno pristojno sodišče, pa je razvidno, da tožnik kot izvršilni organ Okrajnega sodišča opravlja določene posle tudi za okrožno sodišče.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - odgovornost podjetij in drugih pravnih oseb nasproti tretjim
Sodišče ni moglo odločati mimo tožnikovih zahtevkov ali po njem navedenih dejstev. To kar je bilo predmet spora po tožnikovi tožbi, sta sodišči prve in druge stopnje obravnavali in upoštevali pri odločitvi. Pri tem sta ugotovili med drugim (razlogi sodbe sodišča druge stopnje na drugi strani), da je posebna zdravniška komisija odstopila od izdelave naložene dokončne ocene tožnikove delazmožnosti, ker tega ni mogla storiti, med drugim tudi zato, ker je tožnik izločeval enega od članov komisije. Druga pravno odločilna okolnost pa je ugotovitev, da zaradi odstopa posebne komisije tožene stranke od naročene izdelave dokončne ocene tožnikove delazmožnosti, ni nastala nobena škoda. Ker iz navedenih ugotovitev izhaja zaključek, da ravnanje tožene stranke ni moglo preprečiti uspešnega zaključka postopka pri zdravstvenih komisijah o dokončni oceni tožnikove delazmožnosti, niti ni tožnik dokazal, da je bil zdravstveno sposoben za delo na ladji v spornem obdobju, tožena stranka ne more biti tožniku odškodninsko odgovorna za sporno škodo.
SZ člen 128, 128/2. ZSR člen 58, 58/2, 58/2-2, 58/2-5.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prenehanje stanovanjskega razmerja - zdravljenje imetnika stanovanjske pravice - začasno bivanje v domu za ostarele
Če so podane okoliščine po 1. odstavku 58. člena ZSR, preneha stanovanjsko razmerje po zakonu. V obravnavanem primeru je pomembno, da je ugotovljeno, da so bile te okoliščine podane v času, ko je začel veljati stanovanjski zakon in ko je tožnica zahtevala prodajo stanovanja ter je tožena stranka prodajo zavrnila. Ker je stanovanjsko razmerje prenehalo, naknadno spremenjene razmere ne morejo povzročiti, da bi na novo oživelo.
ZPP (1977) člen 333, 354, 354/2-11.ZOR člen 397, 132.
res iudicata - pravnomočnost sodbe - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - učinki razdrte pogodbe - učinki razveze zaradi napak
Prepoved ponovnega sojenja v že razsojeni zadevi je absolutne narave ter je močnejša od interesa, da se odpravijo morebitne vrednostne razlike v dajatvah, ki so posledica izbire stranke, ki je uveljavljala pravno varstvo. Take zanjo morebitne neugodne posledice bi mogla uveljavljati le v prejšnjem postopku. Glede na značilnosti tega spora pa je še dodati, da gre za že razsojeno zadevo tudi v primeru, kadar je predmet nove pravde obveznost, ki predstavlja le del obveznosti, o kateri je bilo že odločeno s pravnomočno odločbo, pa čeprav se ta zaradi posledic inflacije nominalno ne ujema s prvotno, je pa vsebinsko del te celote.
zavarovanje vojnih in političnih rizikov - zavarovanje terjatev
Za zavarovanje terjatev se analogno uporabijo določbe XXVII. poglavja ZOR.
ZOR v 931. členu izvzema iz zavarovanja samo škodo, povzročeno z enim od mejnih rizikov - oboroženimi operacijami. Izvzema pa iz zavarovanja tudi škodo, nastalo zaradi uporov. Te lahko opredelimo kot politični rizik, če niso prerasli v vojne operacije. Vsako politično nasprotje še ni upor.
ZDRS člen 10, 10/1-4, 12, 12/2, 15.ZZZDR člen 50.ZZZPB člen 25.
pridobitev z naturalizacijo
Denarno nadomestilo za čas brezposelnosti ne zagotavlja trajnega vira za preživljanje. Ker pa je ob pogojih 50. člena ZZZDR zakonca dolžan preživljati drug zakonec, ni nujno, da ima prosilec zagotovljen trajni vir za preživljanje iz lastnih dohodkov.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - zapadlost zahteve za odkup - rok za uveljavljanje zahteve za odkup
Določbe 123. člena SZ ni mogoče interpretirati tako, da bi se štelo, da določa prekluziven rok, v katerem mora biti vložena tožba, pač pa je to določba, s katero je postavljen prekluzivni rok za vložitev zahteve po 117. členu zakona. Če je bila ta zahteva postavljena pravočasno, je mogoče nakup zahtevati s tožbo v splošnem zastaralnem roku.
pritožba - razlogi za pritožbo - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazni
Kršitev kazenskega zakona v zvezi s kazensko sankcijo po 5. točki 372. člena ZKP je podana le, če sodišče z odločbo o kazni prekorači pravico, ki jo ima po zakonu.
ZTVP člen 166, 189, 189/1, 172, 172/1-1.ZLPP člen 8,18.
uporaba določb ZTVP za prodajo delnic, izdanih oz. pridobljenih po ZLPP - takse
Določbe ZTVP se ne uporabljajo za prodajo delnic, izdanih oziroma pridobljenih po ZLPP, razen če predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij ne določajo drugače. Taks ni mogoče zahtevati od vrednosti, ki je zahtevek za izdajo dovoljenja ne vsebuje.
Ker je po ZDRS državljanstvo vezano izključno na osebo, je upravni organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, ko je v postopku za pridobitev slovenskega državljanstva po 40. členu zakona ugotavljal pogoje za družino kot celoto, ne pa za njene posamezne člane - prosilce na slovensko državljanstvo.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - odklonitev sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas
Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je bil tožnik ob uveljavitvi stanovanjskega zakona imetnik stanovanjske pravice na stanovanju v... katerega lastnik je tožena stranka. V kraju L., ki je od.. oddaljen 33 km, si je zgradil stanovanjsko hišo, za kar je pri toženi stranki prejel tudi stanovanjski kredit. Po uveljavitvi Stanovanjskega zakona je tožnik dne 4.11.1991 od tožene stranke zahteval odkup stanovanja. Tožena stranka je tožnika z dopisom z dne 3.12.1991 obvestila o sklepu delavskega sveta, da se imetnikom stanovanjske pravice, ki imajo v lasti družinsko hišo, stanovanje ne proda. Nato sta stranki dne 14.4.1992 za stanovanje sklenili najemno pogodbo za določen čas do 15.10.1992. Na tak način sta uredili medsebojno razmerje glede na določbe Stanovanjskega zakona in na tej podlagi izdanega sklepa delavskega sveta tožene stranke. Ob tako sklenjeni najemni pogodbi za določen čas tožnik, ki te pogodbe ni izpodbijal, ne more v tem postopku uspešno uveljavljati pravice do nakupa stanovanja, katero opira na imetništvo stanovanjske pravice ob uveljavitvi SZ.
načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic
Pravilno je materialnopravno stališče sodišč druge in prve stopnje, da dolg, ki je nastal iz naslov posojilne pogodbe, pri kateri je tožnik sodeloval kot porok, ni mogoče opredeliti kot toženkino veliko nehvaležnost do kot darovalca tožnika, zaradi katere bi lahko tožnik utemeljeno zahteval preklic darila. Enako velja tudi za tožnikovo zatrjevanje, da je toženka že po sklenjeni darilni pogodbi odklonila sklenitev dodatka k darilni pogodbi, s katerim bi se zavezala, da nepremičnine, ki jo je pridobila v dar, ne bo odtujila. Poleg razlogov, ki sta jih v zvezi s prepovedjo odtujitve in obremenitve navedli že nižji sodišči, revizijsko sodišče posebej opozarja le na njuno ugotovitev, da naknadno zahtevana prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine ni bila del pogodbene volje niti v času pred niti ob sklenitvi darilne pogodbe.
V primeru umika tožbe zaradi izpolnitve zahtevka in potrebnosti odločitve o pravdnih stroških in ko sodišči prve in druge stopnje v takšni pravni situaciji odločita, je potrebno pri vprašanju dovoljenosti revizije zoper takšen sklep sodišča druge stopnje upoštevati dvojen pomen določbe drugega odstavka 400. člena ZPP. Ker je odločitev o stroških postopka odvisna od utemeljenosti zahtevka o glavni stvari, je potrebno dognati, ali bi bila revizija dovoljena zoper odločitev o glavni stvari, upoštevaje omejitve iz drugega in tretjega odstavka 382. člena ZPP. Po drugi strani pa je potrebno preizkusiti, ali vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočnega sklepa (drugi odstavek 182. člena ZPP) presega navedeni mejni znesek.