ZDRS člen 29, 39.ZDen člen 9, 9/2, 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva
Ker gre v upravnem postopku za ugotavljanje državljanstva osebe, ki je bila med II. svetovno vojno (kar je oprto na listinski dokaz) član Kulturbunda (to je po nemških merilih postal le pripadnik nemške narodnosti), je po mnenju sodišča upravni organ pravilno presodil, da je medvojno članstvo v tej nemški politični organizaciji že zadostna podlaga za ugotovitev, da je bila tožeča stranka nemške narodnosti.
Če je predlog za obnovo postopka vložila oseba, ki ni imela pravice udeleževati se upravnega postopka, ko torej obnovitveni razlog iz 9. točke 249. člena ni podan, to hkrati pomeni, da je predlog za obnovo vložila neupravičena oseba in bi zato pristojni organ moral predlog za obnovo zavreči na podlagi 2. odstavka 256. člena ZUP.
Poleg oseb, ki jih kot carinske zavezance navaja 24. člen carinskega zakona, je carinski zavezanec tudi vsak drug, ki ga določa zakon, med temi pa je prvi storilec carinskega prekrška (2. odstavek 389. člena CZ).
Delavec, ki je po sporazumnem prenehanju delovnega razmerja za nedoločen čas sklenil delovno razmerje za določen čas, ima po prenehanju tega razmerja pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, razen, če je bilo razmerje za določen čas sklenjeno v nasprotju z delovnopravno zakonodajo oz. z namenom pridobiti denarno nadomestilo.
ZUN člen 50, 82, 85. ZPUP člen 3. ZUPla člen 24, 24-1.
lokacijsko dovoljenje
Kolikor materialni predpis (urbanistični izvedbeni akt) ne vsebuje določbe o odločanju po prostem preudarku, se stranka na to ne more sklicevati v primeru zavrnitve izdaje lokacijskega dovoljenja zaradi tega, ker ta predpis ne omogoča dozidave stanovanjske hiše in gradnje še enega objekta.
Sklep upravnega organa, s katerim je stranki naložil, da mora predložiti vozniško dovoljenje zaradi vpisa varstvenega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila, je zakonit, če temelji na odločbi sodnika za prekrške, ki vsebuje klavzulo, da je postala pravnomočna in izvršljiva.
Sodišče lahko odloča le v mejah postavljenega zahtevka (1. odstavek 2. člena ZPP), opirajočega se na tožbo, ki mora vsebovati vse potrebno trditveno gradivo. Zato je naloga oškodovanca (tožnika), kar velja še zlasti v primeru, če ima kvalificiranega pooblaščenca, da v tožbi (oziroma svojih kasnejših trditvah) navede, za katere škode zahteva denarno odškodnino, kolikšno in zakaj. Šele na podlagi teh njegovih trditev ter izvedenih dokazov sodišče lahko odloči, za katere škode tožnik utemeljeno zahteva odškodnino in v kolikšnem znesku.
dedovanje na podlagi oporoke - oblika oporoke - pismena oporoka pred pričami
Pismen sestavek (listino), ki je bil sestavljen lahko tudi po glasnem nareku odvetnika, je oporočitelj podpisal. Sestavek (oporoka) je bil napisan v jeziku, v katerem je znal oporočitelj čitati in pisati. Za veljavnost pismene oporoke pa ni potrebno, da oporočitelj, ki zna čitati in pisati, listino (oporoko) res tudi prebere. Zato dejstvo, da oporočitelj, ki je sledil glasnemu nareku zapisa (oporoke), po končanem zapisu oporoke ni še enkrat prebral, ni odločilno. Oporoka je bila podpisana ob pristonosti dveh prič, ki sta bili lahko priči pri tovrstni obliki oporoke, obe priči sta bili sočasno prisotni in pred njima je oporočitelj tudi izjavil, da je v listini (oporoki) "zapisano tako, kot je želel". Na oporoki res ni pristavka, da se oporočni priči podpisujeta kot priči, vendar pa zaradi te pomanjkljivosti oporoka ni neveljavna. Kljub pomanjkanju tega zapisa sta namreč oporočni priči lahko izpolnili svojo vlogo, ki je le v tem, da sta potrdili avtentičnost oporočiteljevega podpisa in obstoj njegove izjave, da je sestavek, na katerega sta se kot priči podpisali, njegova oporoka, "v kateri je zapisano vse tako, kot je želel".
3-letno neprekinjeno prebivanje na območju Republike Slovenije, kot pogoj iz 1. odstavka 16. člena zakona o tujcih, ni izkazano, če je zaradi odhoda iz Republike Slovenije zaradi opravljanja aktivne vojaške službe prekinjeno dejansko življenje v Republiki Sloveniji.
V obnovitvenem predlogu podani dokaz za zaslišanje priče A. M. ni nov v smislu 9. točke 421. člena ZPP že iz razloga, ker je toženka, kot sama pojasnjuje, vedela za to pričo in kaj bi lahko povedala, le da priča poprej še ni bila pripravljena pričati. Slednje je pravno nepomembno, ker je zakonsko predpisana dolžnost pričevanja (prvi odstavek 235. člena ZPP), ki jo je mogoče celo izsiliti s privedbo (prvi odstavek 248. člena ZPP), z denarno kaznijo in zaporom (drugi odstavek tega člena). Ne gre torej za okoliščino, zaradi katere toženka ne bi mogla tega dokaza predlagati že v postopku, preden se je pravnomočno končal (drugi odstavek 422. člena ZPP).
Po ugotovitvi sodišč prve in druge stopnje je tožena stranka z odločbama z dne 12.11.1981 dodelila tožniku in V. S. ležišče v isti garsonjeri, za katero med strankama ni spora, da je bila popolnoma opremljena. Tožnikov položaj je primerljiv s položajem delavcev, ki jim je tožena stranka dodelila samske sobe, na katerih ni bilo mogoče pridobiti stanovanjske pravice.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - vojaška stanovanja - zamenjava
Zaradi vsega povedanega pogodba o zamenjavi z dne 21.8.1991 ni predstavljala veljavnega pravnega naslova za toženčevo vselitev in pridobitev imetništva stanovanjske pravice na stanovanju v L., R.. Pogodba o zamenjavi in soglasje garnizijskega poveljstva sta bila nična. Ni mogoče pritrditi stališču sodišč druge in prve stopnje, da je pogodba o zamenjavi stanovanj veljavna, ker tožeča stranka te pogodbe ni izpodbijala. Tako stališče obeh sodišč je namreč oprto na določbe ZSR, ki pa zamenjave stanovanj, ki se nahajajo na območju različnih držav, ni urejal.
SZ člen 117, 159, 159/2, 112. ZSR člen 1, 1/2, 4, 4/2-1, 4/2-2, 40/3.
privatizacija in lastninjenje stanovanj - pojem in obseg stanovanja
Vprašanje, okoli katerega se suče pretežen del revizije - ali so obravnavani prostori sploh stanovanje ali ne, je v izpodbijani odločbi pravilno rešeno. Za odločitev o tem je pritožbeno sodišče pravilno poseglo po ustreznih določbah ZSR in ne SZ (dasiravno ni posebej pojasnilo, zakaj). V tem sporu gre za privatizacijo stanovanja po 117. in naslednjih členih SZ, ki dajejo to pravico imetnikom stanovanjske pravice, ki so bili to na dan uveljavitve tega zakona (prvi odstavek 117. člena SZ). Stanovanjska pravica, ki jo ureja ZSR, SZ pa je ne pozna več, je lahko obstajala le na stanovanju, kot ga je opredeljeval ZSR (drugi odstavek 1. člena, 4. člen, 10. - 20. člen ZSR). Torej ne glede na določilo drugega odstavka 159. člena SZ, ki podaljšuje uporabo ZSR do sklenitve najemne pogodbe, je že po naravi problema samega potrebno uporabiti določbe ZSR za opredelitev narave stanovanjskih prostorov, kar je naloga sodišča, ne pa upravnega organa, kot je to po novi zakonodaji (SZ).
Naravnega "prelivanja" vode, ki je posledica obilnejših padavin, ni mogoče opredeliti kot imisijo v smislu določbe 5. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih.
odmera invalidske pokojnine - dodatek na invalidnost
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnik zaradi zmanjšane delovne zmožnosti postal delovni invalid že 13.10.1988 (II. kategorija invalidnosti) s priznanimi ustreznimi pravicami za ugotovljeno preostalo delovno zmožnost, popolna izguba delovne zmožnosti in s tem pravica do invalidske pokojnine pa je bila pri njem ugotovljena šele od 1.3.1993 dalje, ko mu je bila tudi priznana pravica do invalidske pokojnine, sta nižji sodišči ob pravilni uporabi ustreznih določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovnju pravilno odločili, da pripada tožniku pravica do dodatka na invalidnost samo v višini 10 %, ker je ob nastanku invalidnosti presegel 58 let starosti.
ZPP (1977) člen 395, 395/2. ZTPDR člen 67, 67/1, 67/2.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski organi in disciplinski postopek - revizija
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev sklepov disciplinskih organov, na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje. Ugotovilo je, da je tožnik kršil delovne obveznosti in da je prenehanje delovnega razmerja zakonito. Na pritožbo tožnika je pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo potrdilo. Revizijsko sodišče je tožnikovi reviziji ugodilo, ker ni bilo razčiščeno ali je bilo pravilno uporabljeno določilo prvega in drugega odstavka 67. člena ZTPDR.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - revizija
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na razveljavitev sklepa disciplinskih organov na podlagi katerih ji je prenehalo delovno razmerje. Ugotovilo je, da je opravilo v škodo organizacije konverzijo iz ATS v DEM. Pritožbeno sodišče je na pritožbo tožnice izpodbijano odločbo potrdilo. Revizijsko sodišče je revizijo, ki jo je vložila tožnica zavrnilo, ker ni bilo kršeno materialno pravo, niso pa bila bistveno kršena določila postopka. Revizija zoper sklep, s katerim je bilo ugotovljeno, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za izpodbijanje po prvem odstavku 73. člena ZDSS, je bila zavržena.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4. ZTPDR člen 75, 76, 77, 78.
prenehanje delovnega razmerja - sprememba predpisov - trajno nepotrebno delo
Tožena stranka je navedla, da ni izvedla postopka, da zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji delo tožnice trajno ni potrebno, zato bi morala glede na določbe konvencije št. 159 MOD dokazati, da je zaradi nove pravne ureditve v Srbiji prišlo do okoliščin, ki jih navaja 4. člen konvencije. Sama navedba tožene stranke v sklepih o prenehanju delovnega razmerja, da gre za ekonomsko neutemeljenost poslovanja in sklicevanje na nekdanje predpise SFRJ in Srbije, brez dokaza o negativnih ekonomskih posledicah, za pravilno odločitev ne zadošča.
revizija - dovoljenost revizije - razrešitev s funkcije direktorja
Tožnik je v predlogu (tožbi) zahteval razveljavitev sklepa o razrešitvi s funkcije generalnega direktorja in vrnitev na to funkcijo. Sklepa o razporeditvi ni izpodbijal. O zahtevku sta odločili nižji sodišči. Predmet spora pred nižjimi sodišči torej ni bila razporeditev tožnika na drugo delovno mesto, temveč razrešitev s funkcije direktorja, ki pa glede na določbo prvega odstavka 73. člena ZDSS ne more biti predmet revizije. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 392. člena ZPP revizijo zavrglo kot nedovoljeno.
revizija - dovoljenost revizije - postopek v individualnih delovnih sporih
Tožena stranka ima pravico do revizije v primeru, če sodišče izrečen disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja spremeni v javni opomin. Za toženo stranko še vedno gre za spor, ki se nanaša na izrečen ukrep prenehanje delovnega razmerja, ker je ta ukrep z izrečenim opominom bil spremenjen, in to po mnenju tožene stranke nezakonito.