• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 10
  • >
  • >>
  • 101.
    UPRS Sodba I U 112/2021-10
    8.6.2021
    UP00049518
    ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
    COVID-19 - interventni ukrepi - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - neobrazložen sklep - bistvena kršitev določb postopka

    V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedeno le, da je bilo v postopku z vpogledom v podatke FURS ugotovljeno, da tožnik na dan vložitve vloge, dne 17. 12. 2020, ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let do dne oddaje vloge. Pravna podlaga, na kateri temelji sprejeta odločitev, v obrazložitvi sklepa ni pojasnjena oziroma ni niti navedena. Obrazložitev sklepa torej nima vseh elementov, ki jih upravni akt, s katerim je odločeno pravici stranke, mora vsebovati.

  • 102.
    UPRS Sodba I U 110/2021-17
    1.6.2021
    UP00054247
    ZZUOOP člen 74, 74/2. ZUP člen 4, 9.
    COVID-19 - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - načelo konktradiktornosti - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
    Iz izpodbijanega sklepa (in odgovora na tožbo) izhaja, da je toženec tožnikovo vlogo za uveljavljanje pravice do delnega vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo zavrnil, ker je z vpogledom v evidenco FURS ugotovil, da tožnik na dan oddaje vloge 22. 12. 2020 ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let. V zvezi s tem pa se je (glede na potek upravnega postopka, ki je tudi enostopenjski) tožnik imel prvič možnost izjaviti šele v tožbi, in v kateri zatrjuje in dokazuje nasprotno, in sicer da je imel na dan oddaje vloge 22. 12. 2020 predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja in plačane vse prispevke za obdobje zadnjih petih let. Svoje trditve opira tudi na priloženo potrdilo FURS, ki potrjuje stanje na dan 22. 12. 2020.

    Glede na navedeno sodišče sodi, da na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku za izdajo izpodbijanega sklepa, ne more rešiti spora, zato ker so ugotovljena dejstva v nasprotju s podatki spisa (potrdilom FURS), ter je treba pravo dejansko stanje ugotoviti v upravnem postopku, zaradi česar je tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo.
  • 103.
    UPRS Sodba in sklep I U 1286/2020-17
    18.5.2021
    UP00050564
    ZUP člen 9, 9/1, 214, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7. ZUTD člen 164, 164/1, 172, 172/3, 172/3-2.
    zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - obrazložitev odločbe - preizkus izpodbijane odločbe - pravica do izjave - načelo zaslišanja strank - absolutna bistvena kršitev določb postopka
    Utemeljeni so tožničini ugovori, da v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni pojasnjeno konkretno katerega pogoja nova strokovna oseba, zaposlena pri tožnici, ne izpolnjuje. Glede omenjene osebe iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja le, katere listine je predložila tožnica ter kateri pogoji so predpisani. Zaključek, iz katerega bi izhajalo katerega pogoja omenjena oseba ne izpolnjuje in zakaj ga ne izpolnjuje, iz navedene obrazložitve ne izhaja. Nikakor ni pravilen zaključek tožene stranke, da je mnenje, na podlagi katerega je izdalo izpodbijano odločbo, izdal Inšpektorat, kar naj bi bilo (brez navedbe razlogov) samo po sebi (zadosten) razlog za izpodbijano odločitev. Ker tožnici ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe - to je o razlogih, zaradi katerih je bilo mnenje Inšpektorata negativno, gre za bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
  • 104.
    UPRS Sodba I U 512/2021-10
    4.5.2021
    UP00054248
    ZUP člen 214. ZUS-1 člen 37. ZDUOP člen 45, 45/6.
    COVID-19 - začasno čakanje na delo - subvencioniranje zaposlitev - nadomestilo plače - neobrazložena odločba
    Toženčev zaključek, da se tožniku pravica do povračila izplačanih nadomestil plač ne prizna za pri njem zaposlene A. A, B. B., C. C. in D. D., ker ima za njih sklenjeno pogodbo o subvencioniranju zaposlitve v okviru programov aktivne politike zaposlovanja, bi moral temeljiti na navedbi konkretnih pravnih (zakonskih) norm, ki izključujejo hkratno prejemanje subvencije v okviru programov aktivne politike zaposlovanja in delno povračilo nadomestila plače zaradi napotitve na začasno čakanje na delo (4. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).
  • 105.
    UPRS Sodba I U 102/2021-10
    21.4.2021
    UP00057843
    ZZUOOP člen 74.
    COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo plače - izjeme - način in postopek
    Ne more biti katero koli neizpolnjevanje obveznosti iz prve alineje drugega odstavka 74. člena ZZUOOP podlaga za zavrnitev pomoči, ampak samo tista neizpolnitev obveznosti, za katero se v postopku dovolj zanesljivo ugotovi, da ni posledica Covid-19. Tožena stranka tega ni upoštevala, zato je nepravilno uporabila materialno pravo. Poleg tega tožeči stranki ni dala možnosti, da se o tem izjavi pred izdajo odločbe.
  • 106.
    UPRS Sodba I U 1561/2020-8
    19.4.2021
    UP00054251
    ZUS-1 člen 37. ZUP člen 214. ZIUOOPE člen 16, 16/3.
    COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo plače - subvencioniranje zaposlitev - neobrazložena odločba
    Toženec v izpodbijanem sklepu razloguje le, da je bilo z vpogledom v podatke ugotovljeno, da ima tožnica za A. A. sklenjeno pogodbo o subvencioniranju zaposlitve v okviru programov aktivne politike zaposlovanja. To pa ne predstavlja navedbe konkretne pravne (zakonske) podlage in razlogov za odločitev, ki bi omogočala sodni preizkus toženčeve odločitve.
  • 107.
    UPRS Sodba I U 363/2021-5
    14.4.2021
    UP00057300
    ZUS-1 člen 37. ZUP člen 214. ZIUOOPE člen 16, 16/3.
    COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo plače - neobrazložena odločba
    Toženčev zaključek, da se tožnici pravica do subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa ne prizna za pri njej zaposlena A. A. in B. B., ker se subvencionirane zaposlitve izključujejo z interventnimi zakoni, bi moral namreč temeljiti na navedbi konkretnih pravnih (zakonskih) norm, ki izključujejo hkratno prejemanje subvencije v okviru programov aktivne politike zaposlovanja in subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa za posameznega zaposlenega delavca (4. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).
  • 108.
    UPRS Sodba III U 199/2020-9
    11.3.2021
    UP00045951
    ZIUOOPE člen 11, 12, 12/1, 12/2, 16.
    COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - prepozna vloga - tek roka - subvencija - instrukcijski rok
    Sodišče ugotavlja, da je z zakonom predpisani rok za oddajo vloge za dodelitev subvencije, ki jo uveljavlja tožnica, 15 dni od odreditve skrajšanega delovnega časa. Med strankama sicer ni sporno, da je aplikacija za vložitev vloge za dodelitev subvencije za zaposlene z odrejenim skrajšanim delovnim časom (na toženčevem Portalu za delodajalce) na voljo šele od 12. 6. 2020, vendar pa je, ne glede na navedeno, tožnica vlogo (kot nenazadnje v tožbi sama izrecno navede) tudi po presoji sodišča vložila prepozno.

    V zvezi s tožbenimi navedbami, da bi toženka o tožničini vlogi morala odločiti v 15-dneh, pa je treba pojasniti, da gre pri roku, ki ga določa tretji odstavek 16. člena ZIUOOPE, za rok, ki je po svoji pravni naravi instrukcijski rok. Gre namreč za rok, ki velja za organ, ki mora v določenem času opraviti določeno dejanje v postopku. Prekoračitev tovrstnih rokov pa na nadaljnji potek postopka oziroma na odločitev v postopku ne vpliva, kolikor zakon izrecno ne določa drugače.
  • 109.
    UPRS Sodba III U 262/2020-8
    19.2.2021
    UP00044516
    ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
    začasno čakanje na delo - bistvena kršitev določb postopka - nadomestilo plače - COVID-19 - dodelitev subvencije - plačilo davkov in prispevkov - neobrazložen sklep
    V tem upravnem sporu se presoja s tožbo izpodbijani sklep, s katerim je toženec sprejel odločitev o zavrnitvi tožničine vloge za uveljavljanje pravice do delnega vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je glede tega navedeno le, da je bilo v postopku z vpogledom v podatke FURS ugotovljeno, da tožnica na dan vložitve vloge ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom in ima neplačane davčne obveznosti. Pravna podlaga, na kateri temelji sprejeta odločitev, v obrazložitvi sklepa ni pojasnjena oziroma ni niti navedena, kar pomeni, da obrazložitev sklepa nima vseh elementov, ki jih upravni akt, s katerim je odločeno o pravici stranke (ne glede na to, kako je akt poimenovan), mora vsebovati.
  • 110.
    UPRS Sodba II U 452/2017-9
    15.7.2020
    UP00041064
    ZDR-1 člen 144. ZZDej člen 52b, 52b/3.
    zdravstvena dejavnost - ukrep delovnega inšpektorja - nadurno delo
    Namen posebne ureditve nadurnega dela v zdravstveni dejavnosti je v sami naravi dela zaposlenih, kjer je (bolj kot v ostalih dejavnostih) v ospredju javni interes (skrb za zdravje bolnikov), ki (upoštevaje načelo sorazmernosti) opravičuje za to kategorijo zaposlenih drugačno ureditev nadurnega dela, kot velja za ostale zaposlene. Upoštevaje tako logično, sistematično kot tudi jezikovno razlago predpisov, je mogoče zaključiti, da za zaposlene v zdravstveni dejavnosti velja zgolj tedenska in ne tudi mesečna in letna omejitev nadurnega dela.
  • 111.
    UPRS Sodba I U 841/2018-9
    14.7.2020
    UP00039428
    ZUTD člen 51, 52. ZDR-1 člen 129.
    inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - javna dela - dodatek na delovno dobo
    Dodatek za delovno dobo je zakonska pravica, ki jo ureja ZDR-1, in pripada vsem zaposlenim delavcem, tudi tistim, ki so vključeni v javna dela. ZUTD pri določitvi plačila udeležencem javnih del za delo, ki ga opravljajo v programu javnih del, uporablja pojem plača, kar pomeni, da udeležencu javnih del pripada plača (kar je osnovna plača, del plače za delovno uspešnost in dodatki). ZUTD dodatka za delovno dobo za udeležence javnih del ne izključuje.
  • 112.
    UPRS Sodba I U 666/2018-12
    16.1.2020
    UP00033513
    Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) člen 4, 4/6.
    inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - gradbišče - varstvo pri delu - zagotavljanje varnosti pri delu - opustitev dolžnega ravnanja - nesreča pri delu
    Kolikor bi uredbodajalec imel namen določiti, da je izdelava varnostnega načrta potrebna na vseh začasnih in premičnih gradbiščih, kar bi izhajalo iz obrazložitve pritožbene odločbe, bi moralo biti to po mnenju sodišča posebej določeno oziroma bi morala biti takšna določba umeščena posebej, ne pa v poglavje, ki kot rečeno ureja posebne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih, na katerih dela izvaja ali je predvideno, da bo dela izvajalo dvoje ali več izvajalcev.
  • 113.
    UPRS Sodba III U 207/2017-16
    18.4.2019
    UP00024181
    ZID-1 člen 21, 21/2.
    inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - ustna odločba - pisna odločba
    Pisna odločba, ki jo izpodbija tožeča stranka, je le odpravek odločitve organa, ki je v zadevi odločil na kraju inšpekcijskega nadzora. Zato je za izdajo izpodbijane odločbe nepomembno, ali je tožeča stranka še pred njeno izdajo izpolnila obveznosti, ki so ji bile izrečene z ustno odločbo. Izdaja pisne odločbe je namreč obveznost, ki jo prvostopenjskemu organu nalaga drugi odstavek 21. člena ZID-1.
  • 114.
    UPRS Sodba IV U 163/2017-15
    17.4.2019
    UP00036856
    ZDR-1 člen 35, 45, 142, 142/2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2. ZVZD-1 člen 10, 11, 12.
    inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - efektivni delovni čas - priprava delavca na delo - prisotnost na delu
    Za ugotovitev, ali je delavčevo opravljanje dela šteti v delovni čas, je med drugim ključnega pomena tudi, ali je delavec na delovnem mestu fizično prisoten ali ne, in da v bistvu ugotovitev fizične prisotnosti pomeni, da je treba, ne glede na to, da delavec v tem času ne opravlja dela, takšno prisotnost vračunati v delovni čas.

    Obveznosti delodajalca in obveznosti delavca, tudi obveznost delavca iz 35. člena ZDR-1, ki delavca zavezuje k spoštovanju in izvajanju predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu, po presoji sodišča potrjujejo stališče, da je čas priprave na delo, ki je namenjen zagotovitvi varnih delovnih razmer, čas, ki ga je treba v smislu prej pojasnjene razlage Sodišča EU uvrstiti v efektivni delovni čas, ker gre za izpolnjevanje delavčeve obveznosti v smislu določb ZDR-1 in ZVZD-1.
  • 115.
    UPRS Sodba IV U 35/2017-7
    20.3.2019
    UP00025879
    ZDR člen 154.
    inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - poškodba pri delu - efektivni delovni čas
    Sodišče ugotavlja, da je bila odločitev prvostopenjskega organa, ki je delavkino poškodbo opredelil kot nezgodo pri delu, pravilna. Temelji namreč na določbi petega odstavka 154. člena ZDR-1, ki določa, da je delovni čas efektivni delovni čas in čas odmora po 154. členu tega zakona ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom. Navedeno pomeni, da se je poškodba zgodila v delovnem času. Na ugotovitev, da gre za delovno nezgodo, po presoji sodišča nadalje vpliva tudi nesporno dejstvo, da se je poškodba (med delovnim časom) zgodila v nadzorovanem in (tudi) za namen kajenja uporabljenem prostoru.
  • 116.
    UPRS Sodba I U 68/2017-14
    22.11.2018
    UP00020729
    ZID člen 19, 19/6. ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 13/2.
    inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - obstoj delovnega razmerja - samostojni podjetnik - elementi delovnega razmerja
    Podjetnik nima lastne pravne subjektivitete, v razmerju med podjetnikom in nosilcem podjema pa gre za isto fizično osebo, zato se tudi formalni status s. p. in delavca v delovnem razmerju pojmovno ne izključujeta. Tega ne preprečuje posebna ureditev položaja samostojnih podjetnikov v ZGD-1. Zato vsakič, ko posameznik kot s. p. opravlja delo, ki izpolnjuje elemente delovnega razmerja, ni ovire za ugotovitev kršitve iz drugega odstavka 13. člena ZDR-1.
  • 117.
    UPRS Sodba III U 218/2017-8
    27.9.2018
    UP00020597
    ZID-1 člen 22.
    inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - prepoved opravljanja delovnega procesa - odlog izvršbe - rok za odlog izvršbe
    Tožena stranka je ocenila, da je predlog za odlog izvršbe izrečenega inšpekcijskega ukrepa utemeljen, in sicer za čas do vročitve drugostopenjske odločbe. Tožeča stranka neutemeljeno trdi, da tako opredeljen rok za odložitev izvršbe ni določljiv in zato ni zakonit. Čas, za katerega se odlaga izvršba ukrepa po določbi 22. člena ZID-1, namreč ni rok po določbah ZUP, zato ni razloga, da ne bi bil določen opisno.
  • 118.
    UPRS Sodba III U 208/2017-8
    20.9.2018
    UP00020871
    ZID-1 člen 18, 19, 21.
    inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - prepoved opravljanja dela - neposredna nevarnost - ustna odločba - pisna odločba
    Čeprav je tožnik še pred izdajo izpodbijane odločbe izpolnil obveznosti, ki mu jih je z ustno odločbo na kraju samem izrekel inšpektor dela, je inšpektor ravnal pravilno in skladno z določbo drugega odstavka 21. člena ZID-1, ko je izdal pisno odločbo, ki pomeni le pisni odpravek ustno izrečenih ukrepov z utemeljitvijo.
  • 119.
    UPRS Sklep II U 17/2018-5
    21.2.2018
    UP00008598
    ZPP člen 19, 19/1. ZDSS-1 člen 5.
    upravni spor - delovni spor - stvarna pristojnost
    Tožeča stranka izpodbija odločitev svojega delodajalca v zvezi z zahtevkom, ki se nanaša na obračun in plačilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Gre torej za zahtevek iz naslova pravic iz delovnega razmerja, v sporih v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem pa je v skladu s točko b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.
  • 120.
    UPRS Sodba III U 22/2017-9
    11.12.2017
    UP00008933
    ZID-1 člen 19. ZUP člen 62. ZUTD člen 63.
    inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - prepoved opravljanja delovnega procesa - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - pogodba civilnega prava - jezik v postopku
    Sodišče soglaša z zaključkom tožene stranke, da je proizvodni proces izdelave sladoleda enoten in medsebojno povezan, tako da ne dopušča fizične ločitve pakiranja sladoleda od drugih faz v proizvodnji, ugotovitve ob inšpekcijskem pregledu pa tudi kažejo, da so tako delavci tožeče stranke kot tudi delavci družbe A., d.o.o. opravljali delo na isti delovni opremi, pa četudi je bila ta formalno oddana v najem tožeči stranki.

    Organ je dolžan udeleženca postopka poučiti o pravici do tolmača, če ve, da ta ne razume slovenskega jezika. Organ pa to lahko ve, kadar udeleženec to sam pove oziroma če organ to ugotovi glede na konkretne okoliščine vodenega postopka. V obravnavanem primeru bi torej C.C., kolikor ne bi razumel slovenskega jezika in vprašanj, ki so mu bila postavljena, to lahko povedal upravnemu organu in zahteval, da se mu omogoči spremljanje postopka v jeziku, ki ga razume, pa tega ni storil, dejstvo pa je, da je komunikacija z inšpektorico potekala brez težav.
  • <<
  • <
  • 6
  • od 10
  • >
  • >>