izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – zmožnost za delo
Sodišče v individualnem delovnem sporu ni vezano na negativno ugotovitev organa zdravstvenega zavarovanja (o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni), temveč lahko samo ugotavlja okoliščine o upravičeno odsotnosti z dela z vidika dejanske zdravstvene zmožnosti oziroma nezmožnosti za delo. Drugačna situacija pa nastane, če je v sodnem postopku pravnomočno ugotovljeno, da delavcu iz istih razlogov, kot jih uveljavlja v individualnem delovnem sporu kot razloge za upravičen izostanek z dela, utemeljeno ni odobren bolniški stalež. V takem primeru se šteje, da delavec z dela izostane neopravičeno in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
Gre za odškodninski zahtevek zaradi kršenja zavarovalne pogodbe, ker je tožeča stranka izplačala iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti odškodnino, tožena stranka pa je to škodo povzročila vinjena. Odgovornosti se lahko razbremeni le, če dokaže, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njeno alkoholiziranostjo, da gre za deljeno odgovornost in seveda lahko dokazuje, da ni podana s pogodbo dogovorjena presumpcija, kdaj je voznik pod vplivom alkohola.
vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora – pogoji za vpis
O vpisu vknjižbe lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora zemljiškoknjižno sodišče odloča glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora, takšna vknjižba pa se dovoli le na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila izdana v postopku, v zvezi s katerim je bil zaznamovan spor in s katero je bilo toženemu zahtevku ugodeno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog
Sprememba sistemizacije z ukinitvijo več delovnih mest (med katerimi je bilo tudi tožničino delovno mesto), ki ni bila navidezna in namenjena zgolj izpolnitvi formalnega pogoja, na podlagi katerega bi tožena stranka podala odpovedi, predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
protipravno ravnanje – pretrganje vzročne zveze – teorija ratio legis - odškodninska odgovornost države - izterjava izrečene denarne kazni
Med opustitvenim ravnanjem Upravne enote A. (ne-izterjava izrečene denarne kazni) in nastalo pravno posledico (neizpolnitev odločbe o stikih) je podana vzročna zveza na podlagi teorije ratio legis. Šteje se, da je Upravna enota A. odgovorna, da ni prišlo do stikov med tožnikoma, ker ni poskrbela, da bi se odločba Centra za socialno delo o stikih izvršila z izterjavo izrečene denarne kazni.
ZPP člen 286. ZNP člen 5, 5/2, 6, 132. SPZ člen 19, 44, 44/1, 77, 77/4, 77/5.
mejni spor – zadnja mirna posest – pravična ocena – javno dobro – stroški izvedenca – prekluzija – nepravdni postopek
Pojem mirne posesti izključuje vse tiste situacije, ko enemu od lastnikov ni znano, na kakšen način drug lastnik mejnega zemljišča uporablja sporni prostor.
Na javnem dobrem je posest izključena, zato meje med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti ni mogoče urediti po zadnji mirni posesti. Na nepremičnini, ki je javno dobro, tudi ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Pri določitvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je zato potrebno upoštevati stanje v katastru.
razlaga pogodbe - pogodbena kazen za nastalo škodo – sklepčnost tožbe
Ob dani situaciji, ko sta pogodbeni stranki pogojili uveljavljanje pravice do pogodbene kazni z nastankom škode, ne gre spregledati definicije škode, ki sta jo stranki določili s to isto pogodbo.
Ker pa niti zakon, niti pogodba ne predvideva odgovornosti tožene stranke za stroške, ki bi tožeči stranki nastali tudi v primeru, če tožena stranka ne bi kršila pogodbe, je sodišče prve stopnje ocenilo, da vtoževani stroški niso škoda.
OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0053371
ZPP člen 163, 163/4, 163/7. OZ člen 178, 179.
razžalitev dobrega imena in časti – denarna odškodnina – duševne bolečine zaradi razžalitve – pojem razžalitve
Za upravičenost za denarno odškodnino na podlagi 179. člena OZ mora oškodovanec dokazati poseg v njegovo osebnostno pravico – za poseg v čast in ugled potrebno žaljivost, ki se presoja objektivno. Pri tem je treba upoštevati čas, okoliščine, navade osebe, kateri je žalitev namenjena, medsebojne odnose povzročitelja škode in oškodovanca in druge okoliščine primera. Oškodovanec pa mora dokazati še svoje subjektivno trpljenje oziroma obstoj duševnih bolečin zaradi posega, pri čemer mora biti tudi presoja in vrednotenje teh okoliščin enako celovita kot presoja objektivnih okoliščin.
Oškodovanec poleg denarnega zadoščenja lahko zahteva tudi drugo sankcijo. Upoštevaje 178. člen OZ bi ta lahko obsegala tudi morebitno zahtevo po povzročiteljevem opravičilu. Vendar je izbira sodnega varstva prepuščena oškodovancu. Opustitev uveljavljanja ene oblike pa ne vpliva na manjšo ali večjo utemeljenost drugega zahtevka.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0053379
ZZK člen 5, 5/4, 102, 102/5. OZ člen 86. ZOR člen 103, 103/1.
izbrisna tožba – rok za vložitev izbrisne tožbe – slaba vera – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – razpolaganje s tujo nepremičnino – nična pogodba
Določba 5. odstavka 102. člena ZZK ne določa roka za vložitev izbrisne tožbe v primeru nedobroverne pridobitve knjižne pravice.
Toženca sta vedela, da sporna nepremičnina ni last njunih pravnih prednikov in torej pokojna A. B. oziroma prvotoženec z njo ne moreta razpolagati, zato takšno razpolaganje z nepremičnino nasprotuje moralnim normam, pogodbi, sklenjeni v nasprotju z moralnimi normami, pa sta nični.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Ker so bila vsa delovna mesta, na katera se sklicuje tožnik, zasedena, mu tožena stranka ob odpovedi ni bila dolžna (in tudi ni mogla) ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi. Na takšno ugotovitev nima vpliva s strani tožnika zatrjevano dejstvo, da delavci, ki so imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi za ta delovna mesta, niso izpolnjevali vseh pogojev za zasedbo oziroma da so se pri toženi stranki zaposlili kasneje kot tožnik.
ZFPPIPP člen 499, 499/3. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskega upravitelja člen 1, 2, 3.
nagrada stečajnemu upravitelju
Odredba določa merila, po katerih sodišče v stečajnem postopku odloča o višini nagrade, ki pripada stečajnemu upravitelju za njegovo delo po določbah ZPPSL. V 2. členu je opredeljeno šest različnih meril za določanje nagrade stečajnemu upravitelju. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče navedlo, da znaša po Odredbi celotna nagrada stečajne upraviteljice 6.362,00 EUR. Pri tem pa ni navedlo, kako je prišlo do tega zneska, kakor tudi ne merila, ki ga je uporabilo pri izračunu le-tega. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba utemeljeno opozarja, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca
S pripojitvijo je tožena stranka kot pravni naslednik stopila v vsa pravna razmerja prevzete družbe, med drugim tudi v tožnikovo pogodbo o zaposlitvi. Prevzela je vlogo tožnikovega delodajalca, tako da mu je lahko veljavno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, četudi v njej ni navedena kot delodajalec.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminacija
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita, ker je tožena stranka tožnico kot presežno delavko izbrala na podlagi diskriminatornega obravnavanja. Tožnica in sodelavec, kateremu pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana, sta opravljala enako delo, različnega obravnavanja tožnice in njenega sodelavca (na podlagi spola) pa – kot je bilo ugotovljeno – ne opravičujeta vrsta in narava dela.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – škoda, ki je krita z obveznim zavarovanjem – uporaba motornega vozila v prometu – poškodba s traktorskim priključkom
Tožnico je poškodoval traktorski priključek, ko je traktor stal. Njena škoda ni krita z avtomobilskim zavarovanjem.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 149, 150, 153, 153/3.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost
Za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delu s krožno žago, je tožena stranka odgovorna objektivno, saj je krožna žaga nevarna stvar, delo z njo pa nevarna dejavnost. Ker prispevka tožnika k nastanku škode (dejstva, da se naj bi tožnik na dan škodnega dogodka nenavadno obnašal) ni dokazala, se svoje odškodninske odgovornosti ni razbremenila.
prenehanje delovnega razmerja starejšemu delavcu brez njegovega soglasja – pravica do denarnega nadomestila delavcu
242. člen ZDR je razumeti v tem smislu, da je do uskladitve 19. člena ZZZPB z določbami ZDR v celoti uredil primere, ko zavarovanec ne more uveljaviti denarnega nadomestila v primerih prenehanja pogodbe o zaposlitvi po ZDR .
ZDSS-1 člen 5. OZ člen 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4.
nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, je praviloma trajne narave. Denarna odškodnina se lahko prisodi izjemoma tudi, kadar je zmanjšanje življenjske aktivnosti začasno, vendar le, če je močnejše intenzivnosti ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM0022119
OZ člen 83, 190, 1050. ZPP člen 185, 185/2, 328, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14.
učinek sodne poravnave - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - zahtevek za plačilo uporabnine - odškodninski zahtevek - modifikacije tožbenega zahtevka - sklep o popravi
Sodna poravnava je v materialnopravnem smislu pogodba (1050. člena Obligacijskega zakonika - OZ), zato tudi zanjo veljajo pravila o razlagi pogodb (83. člen OZ). Določila pogodb se praviloma razlagajo tako, kot se glasijo, vendar pa ni potrebno izhajati iz dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč iz skupnega namena pogodbenih strank in pogodbena določila tolmačiti v luči načel obligacijskega prava.