Ker pravni pouk na izpodbijani odločbi toženca ni vseboval pravilnega pouka o tem, da se šteje dan oddaje na pošto za dan vročitve sodišču, na katerega je vloga naslovljena, le v primeru, če je vloga poslana po pošti brzojavno ali priporočeno, temveč le, da se v primeru, če je tožba poslana po pošti, šteje, da je pravočasna, če je oddana na pošto zadnji dan roka za vložitev tožbe, je tožba, poslana po pošti z navadno pošiljko zadnji dan izteka 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, pravočasna, kljub temu da je na sodišče prispela po izteku tega roka.
OZ člen 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6. SZ člen 41, 41/2. ZPP člen 317.
zastaranje terjatev upravnika – trditveno in dokazno breme – zastaranje terjatve iz naslova stroškov upravljanja – zastaranje terjatve iz naslova stroškov, ki jih je upravnik založil v korist etažnega lastnika
Sodišče prve stopnje je skladno s 6. točko 1. odstavka 355. člena OZ pravilno štelo, da za te obveznosti, ki jih upravnik (tožeča stranka) obračunava mesečno, velja enoletni zastaralni rok, ki prične teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo. Tako določeni krajši zastaralni rok velja tako za terjatve, ki imajo pogodbeno podlago (storitve upravljanja), kot tudi za terjatve, ki imajo obogatitveno podlago v smislu povračila stroškov, ki jih je upravnik zalagal v korist etažnega lastnika. Zakon je na ta način postavil etažnega lastnika v razmerju do upravnika v enak položaj, kot v primeru, ko bi plačilo od njega terjal neposredno dobavitelj oziroma izvajalec storitve za terjatve iz 1. točke 1. odstavka 355. člena OZ.
Ker toženec prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje v obdobju od 27. 3. 2002 do 15. 3. 2007 ni poravnal, vsakokratni znesek prispevka pa bi moral poravnati do 15. dne v mesecu, je tožnik od vsakokratnega zneska neplačanega prispevka v tem obdobju upravičen tudi do zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od dneva, ko je toženec prišel v zamudo s plačilom, to je od vsakega 16. dne v mesecu do plačila.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - pravdni stroški - stroški opomina
Tudi s pritožbenimi očitki, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravila o dokaznem bremenu, tožena stranka ne more uspeti, saj gre pri tej kršitvi postopka za relativno bistveno kršitev postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 7. člena ZPP, zaradi katere sodbe v sporih majhne vrednosti ni dopustno izpodbijati.
Stroški opomina ne spadajo med stroške, ki bi bili v skladu z določbo 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrebni za izvršilni postopek.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - pravna kvalifikacija - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - rok za podajo odpovedi
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadostuje, da je dokazana vsaj ena kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki lahko sama zase utemelji takšno odpoved.
URS člen 33, 50, 156. ZUstS člen 59, 59/2. ZPIZVZ člen 2, 2/4, 15. ZDRS člen 40.
bivši vojaški zavarovanci – zakonske zamudne obresti
ZPIZVZ v 15. členu upravičencem v primeru priznanja in izplačila pokojnine za nazaj ne priznava zakonskih zamudnih obresti, saj določa, da se pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine izplačajo v zneskih, ki bi jih upravičenec prejel, če bi mu bili sproti izplačani v mesecih, za katere se izplačajo. Iz tega razloga tožnik, kateremu je bila priznana pravica do predčasne pokojnine za nazaj od izpolnitve pogojev, ni upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti.
Vmesna sodba se izda le, če tožena stranka izpodbija tako temelj kot višino tožbenega zahtevka. Če na tožbo ne odgovori, ni mogoče šteti, da temelj tožbenega zahtevka izpodbija, in ni mogoče izdati vmesne zamudne sodbe. Izdati je treba zamudno sodbo in z njo odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pri čemer se ugodi tožbenemu zahtevku v takem obsegu, kot izhaja iz tožbenih navedb, ki jih je treba šteti za resnične.
protipravno ravnanje – odškodninska odgovornost države – sojenje v razumnem roku – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Kljub temu, da sodišče protipravnega ravnanja ni presojalo po določilu ZVPSBNO, je to opravilo na smiselno enak način, sklicujoč se na določbo člena 26 Ustave. V izvedenih dokazih, ki jih je sodišče pravilno ocenilo, je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage, da je ugotovilo, da v konkretnem primeru ni protipravnosti.
Tožnik po vrnitvi iz zapora 6. 4. 2009 ni imel posesti stanovanja, ker mu je toženka vstop preprečila. Kasneje mu je dovolila bivati v stanovanju nekaj dni (prekarij), a je dovoljenje nato preklicala in tožnik je stanovanje 5. ali 6. 5. 2009 zapustil. Tožba zaradi motenja posesti, vložena 15. 6. 2009, je torej prepozna oz. tožnik že pred očitanim motilnim ravnanjem (ko naj ga toženka 4. 6. 2009 ne bi več spustila v stanovanje) ni imel posesti spornega stanovanja. Prekarij pa v razmerju do dajalca prekarija (toženke) ne daje podlage za posestno varstvo.
pravno pomembna dejstva - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - obrazložen ugovor - dejstva, ki preprečujejo izvršbo
Ni mogoče šteti, da je ugovor utemeljen, kadar dolžnik v ugovoru sicer navede dejstva, ki pa so pravno nepomembna, ali kadar predlaga dokaze, ki niso v nikakršni zvezi s pravno pomembnimi dejstvi. Pri ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega dejstva so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so navedena v 1. odstavku 55. člena ZIZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - kriteriji za izbiro - rok za podajo odpovedi - invalid
Tožnik je bil z odločbo ZPIZ opredeljen kot invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni. Glede na to, da je bila ta odločba izdana šele po podaji odpovedi, ne vpliva na zaključek, da je tožena stranka tožniku, ki je bil izmed varilcev najslabše ocenjen, utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0053395
ZIZ člen 111, 112. ZPP člen 286, 325, 325/1, 328, 328/1. OZ člen 131, 131/1, 190, 190/1, 255, 257, 257/1. ZGD-1 člen 266, 283.
odgovornost dolžnikovega dolžnika – krivda – pobotni ugovor – spornost v pobot uveljavljane terjatve – izostanek odločitve o pobotnem ugovoru - pogodba o poslovodenju – podpisnik pogodbe o poslovodenju – zastopanje poslovodje – predsednik nadzornega sveta – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – ekvivalentnost terjatev – pobot kot izpodbojno dejanje
Če je terjatev sporna, to ni razlog, da je toženec ne bi mogel uveljavljati v pravdi pobot v obliki pobotnega ugovora.
Ker je odločitev o pobotnem ugovoru obrazložena v razlogih sodbe, je odločitev sodišča prve stopnje tudi mogoče preizkusiti. Dejstvo, da sta iz izreka izpadli ugotovitvi o obstoju oziroma neobstoju terjatev, pa je očitna pisna pomota, ki jo bo sodišče prve stopnje lahko kadarkoli odpravilo s popravnim sklepom. Z dopolnilno sodbo ne more dopolnjevati odločitev o pobotnem ugovoru, saj je ta odločitev neločljivo povezana z odločitvijo o zahtevku, zato je potrebno, kadar sodišče pobotnega ugovora v sodbi sploh ni obravnavalo, v primeru vložene pritožbe zoper sodbo, le-to razveljaviti.
Subjekt, ki opravlja poslovodstvo, je lahko tudi pravna oseba, pri tem pa ne more biti nobenega dvoma, da pravno osebo, ki bo opravljala poslovodenje, pri sklepanju pogodbe o poslovodenju, zastopa uprava. Predsednik nadzornega sveta je pristojen podpisovati pogodbe o poslovodenju, ki jih sklene družba zgolj v primerih, kadar gre za pogodbe, ki jih sklene družba s člani uprave.
Pobot zaradi ekvivalentosti terjatev ne more biti predmet izpodbijanja dolžnikovih dejanj.
vročanje vabila – spremenjen naslov stranke – spor majhne vrednosti
Prejšnji zakoniti zastopnik tožene stranke je potem, ko je prejel preklic in vabilo za prvi narok za dne 5.3.2010, prvostopno sodišče dne 19.2.2010 pravilno obvestil, da je prišlo do spremembe lastništva in da je spremenjen tudi naslov tožene stranke, ki ni več na T. v Ljubljani, ampak na K. v Ljubljani. Predložil je tudi sklep o vpisu spremembe z dne 15.1.2010. Zato bi prvostopno sodišče moralo glede na spremembo naslova tožene stranke ponovno vročiti vabilo za prvi narok v SMV za dne 5.3.2010 tudi novemu lastniku in zakonitemu zastopniku tožene stranke na novem naslovu. Ker tega ni storilo, mu je dejansko odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
Ko sodišče ugotovi, da je prišlo do spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, preživnino odmeri tako, da ugotovi vrsto in višino potreb otrok ter kakšne so pridobitne zmožnosti staršev ter poišče vrednotno ravnotežje med obojim.
V primeru, ko stranka v pravdi neobrazloženo zanika kakšno dejstvo, se šteje, da ga je priznala. S tem pa ni izključena možnost, da neko dejstvo, ki ga je najprej priznala, pozneje izpodbija. V takšnem primeru sodišče presodi po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine, ali naj se dejstvo šteje za priznano ali izpodbijano.
V primeru, da je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Tožena stranka bi morala dokazati, da je obstojal izrecen dogovor strank, da se je tožena stranka plačilu obrestim odpovedala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
S tem, ko so se pogodbene stranke podjetniške kolektivne pogodbe v 18. členu te pogodbe dogovorile o načinu določanja presežnih delavcev, pri čemer uporabe tega člena niso omejile le na primere odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, je bila tožena strank ta člen dolžna spoštovati ne glede na to, koliko delavcem je nameravala podati odpoved. Iz tega razloga bi morala za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga upoštevati redno mesečno delovno uspešnost tožnika in ostalih primerljivih delavcev za zadnje tri mesece pred uvedbo postopka odpovedi, kot je določeno v podjetniški kolektivni pogodbi.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0061107
ZST-1 člen 36, 36/1. ZIZ člen 15, 43, 43/2. ZIZ-E člen 75.
plačilo sodne takse za postopek o predlogu za izvršbo – vrnitev sodne takse – umik predloga za izvršbo pred izdajo sklepa o njem – pravna praznina – zakonska analogija
ZST-1 za postopek izvršbe in zavarovanja predpisuje le takso za celoten postopek o predlogu za izvršbo, ne ureja pa primera, ko zaradi umika predloga za izvršbo ne pride do izdaje sodne odločbe o njem (zaradi česar ni mogoče reči, da je postopek o predlogu v celoti opravljen). Gre za klasično pravno praznino, ki jo je treba zapolniti ob uporabi zakonske analogije. Kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno, ima namreč pravico do (delne) vrnitve takse.
obstoj delovnega razmerja – sodno varstvo – direktno sodno varstvo – zahteva za varstvo pravic
Tožnik ni uveljavljal nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, ampak le ugotovitev obstoja delovnega razmerja, vpis delovne dobe v delovno knjižico, plačilo davkov in prispevkov za to dobo ter regres za letni dopust za leto 2008. Njegova tožba bi bila dopustna šele po predhodni zahtevi za varstvo pravic, ki bi jo naslovil na delodajalca, ki bi jo moral podati ne glede na to, da pri njem ni bil več zaposlen.
Domneva o vročitvi mora temeljiti na izpolnitvi predpisanih formalnosti. Le na izpolnjenosti vseh predpisanih formalnosti je mogoče graditi utemeljeno pričakovanje, da je naslovnik sodne pošiljke izvedel za sodno pisanje, ki mu je bilo namenjeno. Ker je šlo v obravnavanem primeru za neuporaben predalčnik, bi moral vročevalec, potem ko je ugotovil, da vročitev po 140. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ni možna, na vratih stanovanja pustiti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Vročevalec pa ni postopal tako, ampak je pisanje pustil v neuporabnem hišnem predalčniku. To pa pomeni, da niso bile izpolnjene vse tiste predpisane formalnosti, na katerih je mogoče zasnovati oziroma temeljiti domnevo, da je bil nasprotni udeleženec z vabilom zares seznanjen.