redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - diskriminacija
Četudi sklep o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta (ki ni splošni akt delodajalca) ni bil objavljen, to ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – razlog za sklenitev – nadomeščanje začasno odsotnega delavca
Glede na to, da sta bili obe pogodbi o zaposlitvi za določen čas s tožnikom sklenjeni zaradi nadomeščanja odsotne delavke, mu je druga pogodba o zaposlitvi zakonito prenehala z vrnitvijo odsotne delavke.
OZ člen 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6. SZ člen 41, 41/2. ZPP člen 317.
zastaranje terjatev upravnika – trditveno in dokazno breme – zastaranje terjatve iz naslova stroškov upravljanja – zastaranje terjatve iz naslova stroškov, ki jih je upravnik založil v korist etažnega lastnika
Sodišče prve stopnje je skladno s 6. točko 1. odstavka 355. člena OZ pravilno štelo, da za te obveznosti, ki jih upravnik (tožeča stranka) obračunava mesečno, velja enoletni zastaralni rok, ki prične teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo. Tako določeni krajši zastaralni rok velja tako za terjatve, ki imajo pogodbeno podlago (storitve upravljanja), kot tudi za terjatve, ki imajo obogatitveno podlago v smislu povračila stroškov, ki jih je upravnik zalagal v korist etažnega lastnika. Zakon je na ta način postavil etažnega lastnika v razmerju do upravnika v enak položaj, kot v primeru, ko bi plačilo od njega terjal neposredno dobavitelj oziroma izvajalec storitve za terjatve iz 1. točke 1. odstavka 355. člena OZ.
sporazumna razveza zakonske zveze - dodelitev mladoletnega otroka - določitev preživnine - stiki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka
Če izostane eden od vseh sporazumov, ki jih morata predlagatelja skleniti, da se njuna zakonska zveza lahko razveže po 64. členu ZZZDR, ni več pogojev za razvezo zakonske zveze na podlagi sporazuma.
Obveznost tožene stranke v zvezi z vračilom sredstev iz naslova stimulativnega dela osebnega dohodka, mesečnih vplačil, regresov za letni dopust in razlik v plači, ki so bila vplačana z namenom notranjega odkupa, ni odškodninska (ampak se presoja na podlagi določb o neupravičeni obogatitvi), tako da ni bistveno, ali je bilo ravnanje tožene stranke protipravno in ali ji je mogoče pripisati krivdo.
Zagotovljena pravica do akontacije tožeči stranki zagotavlja zgolj podlago, da od tožene stranke uveljavlja delna plačila še preden tožeča stranka lahko izdela končni obračun obratovalnih stroškov, ki gredo v breme tožene stranke. Ker je bil s pogodbo dogovorjen skrajni rok za obračun obratovalnih stroškov 30. junij za predhodno leto, se je tožeča stranka na pravico do zaračunavanja mesečnih akontacij lahko sklicevala samo do izteka navedenega roka za obračun obratovalnih stroškov. Po izteku tega roka bi tožeča stranka tožbeni zahtevek lahko utemeljevala le na izkazanem obračunu obratovalnih stroškov za vtoževano obdobje.
Vdova ali vdovec, ki ima pravico do lastne pokojnine in ki je uveljavil pravico do družinske pokojnino po predpisih, veljavnih do 31. 12. 1999 (ZPIZ/92), lahko, če želi, uveljavi tudi pravico do delne vdovske pokojnine po sedaj veljavnih predpisih (ZPIZ-1).
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0060140
ZD člen 78, 78/2, 141, 163, 220, 222, 223. ZDen člen 80, 80/1, 80/2, 81, 163. OZ člen 365, 369, 369/3. SPZ člen 29. ZPP člen 2, 3.
dediščinska tožba – napotitev na pravdo – zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe – pretrganje zastaranja –vračanje denacionaliziranega premoženja – oporoka – pasivna legitimacija – posest na denacionaliziranem premoženju – pridobitev posesti dediča
Enoletni zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe iz 141. člena ZD je pretrgan z uredbo zapuščinskega postopka. To je tedaj, ko je zapuščinsko sodišče opravilo prvo uradno dejanje v postopku. V tem primeru zastaralni rok začne ponovno teči šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju.
Ker se tožene stranke v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku niso sklicevale na oporočno dedovanje, te oblike dedovanja ne morejo več uveljavljati v pravdi, ki teče na podlagi dediščinske tožbe, upoštevajoč zgolj njeno korektivno funkcijo (odprava kršitve dednih pravic tožečih strank).
Izostanek napotitvenega sklepa iz 223. člena ZD za vložitev dediščinske tožbe ne pomeni obstoja procesne ovire za vložitev takšne tožbe.
Tožene stranke so na podlagi pravnomočne odločbe o denacionalizaciji in sklepu o dedovanju postale solastnice spornega premoženja ex lege. Nastop „formalne“ oz. z zakonom izpostavljene posesti pa jim je omogočila določba 29. člena SPZ, po kateri pridobi dedič posest s trenutkom zapustnikove smrti.
pravno pomembna dejstva - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - obrazložen ugovor - dejstva, ki preprečujejo izvršbo
Ni mogoče šteti, da je ugovor utemeljen, kadar dolžnik v ugovoru sicer navede dejstva, ki pa so pravno nepomembna, ali kadar predlaga dokaze, ki niso v nikakršni zvezi s pravno pomembnimi dejstvi. Pri ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega dejstva so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so navedena v 1. odstavku 55. člena ZIZ.
oporočno dedovanje - pisna oporoka pred pričami - preklic oporoke
Po 99. členu ZD lahko oporočitelj vselej prekliče oporoko, ali v celoti ali deloma, z izjavo, dano v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Glede preklica oporoke obstajajo enaki formalni pogoji za njegovo veljavnost kot pri napravi oporoke.
dodatni sklep o dedovanju – terjatev do zapuščine – izdaja dodatnega sklepa o dedovanju zaradi potreb davčnega postopka - odmera davka na dediščino – odgovornost za zapustnikove dolgove
Dolg ni pravica iz zapuščine, zato ga zapuščinsko sodišče upošteva v sklepu o dedovanju le v primeru, če dediči sklenejo dedni dogovor oziroma povedano drugače, zapuščinsko sodišče sme odločati o zapustnikovih dolgovih le, če med dediči obstaja dogovor o prevzemu zapustnikovih dolgov, saj v nasprotnem velja, da dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove nerazdelno.
V primeru, da je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Tožena stranka bi morala dokazati, da je obstojal izrecen dogovor strank, da se je tožena stranka plačilu obrestim odpovedala.
razširitev izvršbe - nadaljevanje z novim izvršilnim sredstvom - poplačilo v drugi izvršilni zadevi- ugotovitev vrednosti nepremičnine - ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine - mnenje sodnega cenilca o novi vrednosti nepremičnine
Razširitev izvršilnega postopka z dodatnim sredstvom izvršbe (rubež in prodaja nepremičnine) tudi proti dolžnici K.M. se pokaže kot potrebna, saj po že opravljenih izvršilnih dejanjih v izvršilni zadevi 1194 Ig 451/1999 ni bilo pričakovane realizacije dovoljene izvršbe. Zato so ob izdaji izpodbijanega sklepa vsekakor obstajali pogoji za dovolitev izvršbe tudi proti dolžnici z novim sredstvom izvršbe (rubež in prodaja nepremičnine), saj na podlagi izvršbe na premičnine upnik očitno ne bo poplačan, ker je izvršba ustavljena.
Upnik v pritožbi ne navaja, da se je vrednost nepremičnine po opravljeni cenitvi precej spremenila, prav tako predlogu za ponovno cenitev ni predložil mnenja sodnega cenilca o novi tržni vrednosti nepremičnine, zato njegov predlog na podlagi določila 4. odstavka 178. člena ZIZ ni utemeljen.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053410
ZM člen 1, 2, 107, 108. ZIZ člen 61, 61/4.
trasirana menica - lastna menica – trasat - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovori po meničnem pravu
Če se za lastno menico uporablja obrazec za trasirano menico, je treba besedilo naloga za plačilo ("plačajte za to menico") prečrtati in ga nadomestiti z besedilom nepogojne obljube plačila ("plačam, bom plačal, bomo plačali)", sicer je taka lastna menica nična.
V pravdi po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine menice se v okviru zahtevka, ki je vsebovan v sklepu o izvršbi, presoja samo utemeljenost menične zaveze in ni dopustno razpravljati o eventualnih drugih podlagah (npr. iz temeljnega posla ali na podlagi neupravičene obogatitve).
navedba prebivališča pritožnika – nepopolna pritožba - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dražiteljem
Če upnik kot udeleženec stečajnega postopka v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje ne navede svojega prebivališča, pritožba iz tega razloga ni nepopolna.
V skladu s pravnomočnim sklepom je bila nepremičnina prodana na javni dražbi dražitelju po izklicni ceni, zato pritožnik z nasprotovanjem določitvi višine izklicne cene in načina prodaje, ni izkazal pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dražiteljem. Razlogov, ki bi jih lahko uveljavljal po 6. odstavku 341. člena ZFPPIPP, pa ne uveljavlja.
Utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev lastninske pravice, vzpostavitev etažne lastnine ter izstavitev listine ni
odvisna
od odločitve v nepravdnem postopku, ki ga je tožnik sprožil po določbah ZVEtL. Ne gre za predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, pač pa kvečjemu za vprašanje naknadno odpadlega pravnega interesa.
trasirani lastni menici je poziv „plačajte“ ustrezen nepogojen nalog za plačilo, ki je kot ena od nujnih sestavin menice predpisana z 2. točko 1. člena ZM.
Samostojni podjetnik ni pravna ampak fizična oseba, zato s prenehanjem opravljanja dejavnosti pri prvi toženki ni prišlo do statusne spremembe, ki bi terjala spremembo stranke na pasivni strani. Podjetnik posameznik nima lastne pravne subjektivitete, ločene od subjektivitete nosilca opravljanja dejavnosti.
ZZK-1 v 79. členu opredeljuje vrste sporov, v katerih je dopustna zaznamba spora. Navedeni člen določa, da se zaznamba spora o pridobitvi pravice dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče ugotovi obstoj njegove lastninske pravice ali druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način (gradnja na tujem zemljišču, gradnja čez mejo, priposestvovanje, skupno premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, ali kako drugače). Zakon dalje dopušča možnost zaznambe spora o prenehanju pravice na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče ugotovi prenehanje, v korist imetnika vknjižene druge pravice. Tretji sklop sporov, katerih zaznambo zakon dopušča, pa so spori o določitvi nujne poti. V vseh teh primerih gre za spore iz naslova originarno oziroma izvirno pridobljene stvarne pravice.