ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-1, 49, 49/3, 121, 121/1, 149, 149/3, 149/4, 149/4-1, 235, 235/2, 493, 493/2, 495, 495/1, 495/1-2, 500, 500-1. OZ člen 395, 395/1, 1019, 1019/3.
poroštvo - solidarna obveznost - instrukcijski rok - začetek stečajnega postopka - zastavni upnik - uporaba določb ZFPPIPP - prehodne določbe ZFPPIPP
Tudi v primeru, ko je bil stečajni postopek začet že pred 1. 10. 2008, po 2. točki 1. odst. 495. člena uporabljajo določbe ZFPPIPP, med njimi tudi 49. člen, ki v 3. odstavku določa, da sodišče v predhodnem postopku zaradi insolventnosti odloča o pogojih za začetek postopka insolventnosti. Logična razlaga 1. odst. 495. člena ZFPPIPP napotuje na zaključek, da veljajo določbe ZFPPIPP glede presoje obstoja pogojev za začetek stečajnega postopka tudi v primeru, ko sklep o začetku stečajnega postopka do 01. 10. 2008 še ni pravnomočen. Pritožnik se zato neutemeljeno sklicuje na prehodno določbo 495. člena ZFPPIPP, ko navaja, da je v obravnavanem primeru treba uporabiti postopkovne in materialnopravne določbe ZPPSL.
ZST-1 kot kasnejši zakon, ki ureja le materijo sodnih taks, enajstega odstavka 40. člena ZIZ ni razveljavil, vendar je treba v konkretnem primeru pritožbi upnika kljub temu ugoditi. Po določbi ZIZ mora sodišče od vložnika po 108. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zahtevati, da predlog ustrezno dopolni in mu za to določiti ustrezen rok. Hkrati ga mora opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča.
Za uspešno izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj morajo biti poleg objektivnih pogojev iz 255. člena OZ izpolnjeni tudi subjektivni pogoji iz 256. člena OZ.
Toženec z lastniki stanovanj nima sklenjene najemne pogodbe, pri čemer ob pravnomočno zavrnjenem tožbenem zahtevku na sklenitev najemne pogodbe tudi ni mogoče govoriti o tem, da je razlog za to na strani tožeče stranke (3. odstavek 111. člena SZ-1), zato v stanovanju biva nezakonito (1. odstavek 111. člena SZ-1). Tožeča stranka zato upravičeno s tožbo zahteva, da se mora iz stanovanja izseliti in ga praznega izročiti tožeči stranki.
obstoj delovnega razmerja – sodno varstvo – direktno sodno varstvo – zahteva za varstvo pravic
Tožnik ni uveljavljal nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, ampak le ugotovitev obstoja delovnega razmerja, vpis delovne dobe v delovno knjižico, plačilo davkov in prispevkov za to dobo ter regres za letni dopust za leto 2008. Njegova tožba bi bila dopustna šele po predhodni zahtevi za varstvo pravic, ki bi jo naslovil na delodajalca, ki bi jo moral podati ne glede na to, da pri njem ni bil več zaposlen.
trasirani lastni menici je poziv „plačajte“ ustrezen nepogojen nalog za plačilo, ki je kot ena od nujnih sestavin menice predpisana z 2. točko 1. člena ZM.
Samostojni podjetnik ni pravna ampak fizična oseba, zato s prenehanjem opravljanja dejavnosti pri prvi toženki ni prišlo do statusne spremembe, ki bi terjala spremembo stranke na pasivni strani. Podjetnik posameznik nima lastne pravne subjektivitete, ločene od subjektivitete nosilca opravljanja dejavnosti.
ZZK-1 v 79. členu opredeljuje vrste sporov, v katerih je dopustna zaznamba spora. Navedeni člen določa, da se zaznamba spora o pridobitvi pravice dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče ugotovi obstoj njegove lastninske pravice ali druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način (gradnja na tujem zemljišču, gradnja čez mejo, priposestvovanje, skupno premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, ali kako drugače). Zakon dalje dopušča možnost zaznambe spora o prenehanju pravice na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče ugotovi prenehanje, v korist imetnika vknjižene druge pravice. Tretji sklop sporov, katerih zaznambo zakon dopušča, pa so spori o določitvi nujne poti. V vseh teh primerih gre za spore iz naslova originarno oziroma izvirno pridobljene stvarne pravice.
Tožnik po vrnitvi iz zapora 6. 4. 2009 ni imel posesti stanovanja, ker mu je toženka vstop preprečila. Kasneje mu je dovolila bivati v stanovanju nekaj dni (prekarij), a je dovoljenje nato preklicala in tožnik je stanovanje 5. ali 6. 5. 2009 zapustil. Tožba zaradi motenja posesti, vložena 15. 6. 2009, je torej prepozna oz. tožnik že pred očitanim motilnim ravnanjem (ko naj ga toženka 4. 6. 2009 ne bi več spustila v stanovanje) ni imel posesti spornega stanovanja. Prekarij pa v razmerju do dajalca prekarija (toženke) ne daje podlage za posestno varstvo.
Sodišče prve stopnje je res ugotovilo, da je del tožnikovih poškodb v vzročni zvezi tudi s tem, da tožnik ni uporabil varnostnega pasu. Vendar pa je po drugi strani ugotovilo, da bi do poškodbe hrbtenice prišlo v vsakem primeru, da bi bile verjetno, če bi bil tožnik pripet z varnostnim pasom, njegove poškodbe manj hude, ni pa mogoče ugotoviti, koliko manj hude. V takšni situaciji, ko ni mogoče točno ugotoviti oz. razmejiti, kakšne so posledice tožnikove opustitve, je sodišče prve stopnje ravnalo popolnoma pravilno, ko je na podlagi vseh okoliščin primera ocenilo višino tožnikovega prispevka.
sodna taksa za ugovor – nepravočasno plačilo - umaknjen ugovor – vročilnica kot dokaz – javna listina – izpodbijanje domneve o pravilnosti vročilnice
Vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je mogoče ovreči zgolj z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Dolžnica je k pritožbi sicer predložila kopijo plačilnega naloga, kjer je ročno napravljena oznaka prejema 9.12.2009, kar pa ne more omajati zapisa na vročilnici o opravljeni vročitvi 7.12.2009, saj dolžnica ni pojasnila, kdo je zaznamek napravil, niti ni v zvezi s kasnejšim prejemom pošiljke predlagala svojega zaslišanja, poizvedb pri pošti ali zaslišanja staršev.
Ko sodišče ugotovi, da je prišlo do spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, preživnino odmeri tako, da ugotovi vrsto in višino potreb otrok ter kakšne so pridobitne zmožnosti staršev ter poišče vrednotno ravnotežje med obojim.
oporočno dedovanje - pisna oporoka pred pričami - preklic oporoke
Po 99. členu ZD lahko oporočitelj vselej prekliče oporoko, ali v celoti ali deloma, z izjavo, dano v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Glede preklica oporoke obstajajo enaki formalni pogoji za njegovo veljavnost kot pri napravi oporoke.
Utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev lastninske pravice, vzpostavitev etažne lastnine ter izstavitev listine ni
odvisna
od odločitve v nepravdnem postopku, ki ga je tožnik sprožil po določbah ZVEtL. Ne gre za predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, pač pa kvečjemu za vprašanje naknadno odpadlega pravnega interesa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0053395
ZIZ člen 111, 112. ZPP člen 286, 325, 325/1, 328, 328/1. OZ člen 131, 131/1, 190, 190/1, 255, 257, 257/1. ZGD-1 člen 266, 283.
odgovornost dolžnikovega dolžnika – krivda – pobotni ugovor – spornost v pobot uveljavljane terjatve – izostanek odločitve o pobotnem ugovoru - pogodba o poslovodenju – podpisnik pogodbe o poslovodenju – zastopanje poslovodje – predsednik nadzornega sveta – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – ekvivalentnost terjatev – pobot kot izpodbojno dejanje
Če je terjatev sporna, to ni razlog, da je toženec ne bi mogel uveljavljati v pravdi pobot v obliki pobotnega ugovora.
Ker je odločitev o pobotnem ugovoru obrazložena v razlogih sodbe, je odločitev sodišča prve stopnje tudi mogoče preizkusiti. Dejstvo, da sta iz izreka izpadli ugotovitvi o obstoju oziroma neobstoju terjatev, pa je očitna pisna pomota, ki jo bo sodišče prve stopnje lahko kadarkoli odpravilo s popravnim sklepom. Z dopolnilno sodbo ne more dopolnjevati odločitev o pobotnem ugovoru, saj je ta odločitev neločljivo povezana z odločitvijo o zahtevku, zato je potrebno, kadar sodišče pobotnega ugovora v sodbi sploh ni obravnavalo, v primeru vložene pritožbe zoper sodbo, le-to razveljaviti.
Subjekt, ki opravlja poslovodstvo, je lahko tudi pravna oseba, pri tem pa ne more biti nobenega dvoma, da pravno osebo, ki bo opravljala poslovodenje, pri sklepanju pogodbe o poslovodenju, zastopa uprava. Predsednik nadzornega sveta je pristojen podpisovati pogodbe o poslovodenju, ki jih sklene družba zgolj v primerih, kadar gre za pogodbe, ki jih sklene družba s člani uprave.
Pobot zaradi ekvivalentosti terjatev ne more biti predmet izpodbijanja dolžnikovih dejanj.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053410
ZM člen 1, 2, 107, 108. ZIZ člen 61, 61/4.
trasirana menica - lastna menica – trasat - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovori po meničnem pravu
Če se za lastno menico uporablja obrazec za trasirano menico, je treba besedilo naloga za plačilo ("plačajte za to menico") prečrtati in ga nadomestiti z besedilom nepogojne obljube plačila ("plačam, bom plačal, bomo plačali)", sicer je taka lastna menica nična.
V pravdi po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine menice se v okviru zahtevka, ki je vsebovan v sklepu o izvršbi, presoja samo utemeljenost menične zaveze in ni dopustno razpravljati o eventualnih drugih podlagah (npr. iz temeljnega posla ali na podlagi neupravičene obogatitve).
preizkus dokazne ocene – prehod lastninske pravice na traktorju – nedopustnost izvršbe
Tožeča stranka je traktor kupila, nanjo je še vedno vpisano prometno dovoljenje. Slednje sicer nima civilnopravnega pomena javne knjige, a vseeno z veliko stopnjo verjetnosti govori o lastništvu. Sporni traktor je knjižen med osnovnimi sredstvi tožeče stranke. Osrednji del dokazne ocene z vso prepričljivostjo utemeljuje, da navedene listine niso le neresničen zunanji videz, marveč se skladajo z resničnim lastninskim stanjem.