oporočno dedovanje - pisna oporoka pred pričami - preklic oporoke
Po 99. členu ZD lahko oporočitelj vselej prekliče oporoko, ali v celoti ali deloma, z izjavo, dano v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Glede preklica oporoke obstajajo enaki formalni pogoji za njegovo veljavnost kot pri napravi oporoke.
Predlagatelja izpodbijata z izbrisno tožbo sporne vknjižbe le v obsegu idealnega deleža nasprotnega udeleženca do 1/3 od celote, ne pa na celotni nepremičnini. Zaznambo izbrisne tožbe je v takem primeru mogoče dovoliti le v obsegu navedenega idealnega deleža, zato ni podlage za zaznambo izbrisne tožbe tudi na preostalih 2/3 nepremičnine.
Ko sodišče ugotovi, da je prišlo do spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, preživnino odmeri tako, da ugotovi vrsto in višino potreb otrok ter kakšne so pridobitne zmožnosti staršev ter poišče vrednotno ravnotežje med obojim.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0060140
ZD člen 78, 78/2, 141, 163, 220, 222, 223. ZDen člen 80, 80/1, 80/2, 81, 163. OZ člen 365, 369, 369/3. SPZ člen 29. ZPP člen 2, 3.
dediščinska tožba – napotitev na pravdo – zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe – pretrganje zastaranja –vračanje denacionaliziranega premoženja – oporoka – pasivna legitimacija – posest na denacionaliziranem premoženju – pridobitev posesti dediča
Enoletni zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe iz 141. člena ZD je pretrgan z uredbo zapuščinskega postopka. To je tedaj, ko je zapuščinsko sodišče opravilo prvo uradno dejanje v postopku. V tem primeru zastaralni rok začne ponovno teči šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju.
Ker se tožene stranke v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku niso sklicevale na oporočno dedovanje, te oblike dedovanja ne morejo več uveljavljati v pravdi, ki teče na podlagi dediščinske tožbe, upoštevajoč zgolj njeno korektivno funkcijo (odprava kršitve dednih pravic tožečih strank).
Izostanek napotitvenega sklepa iz 223. člena ZD za vložitev dediščinske tožbe ne pomeni obstoja procesne ovire za vložitev takšne tožbe.
Tožene stranke so na podlagi pravnomočne odločbe o denacionalizaciji in sklepu o dedovanju postale solastnice spornega premoženja ex lege. Nastop „formalne“ oz. z zakonom izpostavljene posesti pa jim je omogočila določba 29. člena SPZ, po kateri pridobi dedič posest s trenutkom zapustnikove smrti.
vročanje vabila – spremenjen naslov stranke – spor majhne vrednosti
Prejšnji zakoniti zastopnik tožene stranke je potem, ko je prejel preklic in vabilo za prvi narok za dne 5.3.2010, prvostopno sodišče dne 19.2.2010 pravilno obvestil, da je prišlo do spremembe lastništva in da je spremenjen tudi naslov tožene stranke, ki ni več na T. v Ljubljani, ampak na K. v Ljubljani. Predložil je tudi sklep o vpisu spremembe z dne 15.1.2010. Zato bi prvostopno sodišče moralo glede na spremembo naslova tožene stranke ponovno vročiti vabilo za prvi narok v SMV za dne 5.3.2010 tudi novemu lastniku in zakonitemu zastopniku tožene stranke na novem naslovu. Ker tega ni storilo, mu je dejansko odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
protipravno ravnanje – odškodninska odgovornost države – sojenje v razumnem roku – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Kljub temu, da sodišče protipravnega ravnanja ni presojalo po določilu ZVPSBNO, je to opravilo na smiselno enak način, sklicujoč se na določbo člena 26 Ustave. V izvedenih dokazih, ki jih je sodišče pravilno ocenilo, je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage, da je ugotovilo, da v konkretnem primeru ni protipravnosti.
ZASP člen 147, 147-1, 151, 151/4. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
uveljavljanje malih avtorskih pravic – kolektivno uveljavljanje malih avtorskih pravic – individualno uveljavljanje malih avtorskih pravic
Izjemo od obveznega kolektivnega uveljavljanje malih avtorskih pravic iz 4. odstavka 151. člena ZASP je mogoče uporabiti le, če je izvajalec hkrati imetnik avtorskih pravic vseh uporabljenih del.
zamuda zavarovalnice – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – trenutek ugotovitve višine obveznosti – izdaja poravnalne ponudbe
Od poteka izpolnitvenega roka je odvisen odgovor na vprašanje, kdaj zavarovalnica pride v dolžniško zamudo, katere posledica je tek zamudnih obresti. Uporaba 3. odstavka 943. člena OZ glede na to, da je tožena stranka obstoj in višino svoje obveznosti ugotovila, saj je dala poravnalno ponudbo, ne pride v poštev. Zgolj dejstvo, da se tožeča stranka ni strinjala z ugotovljeno višino škode, ne pomeni, da obstoj in znesek obveznosti zavarovalnice ni bil ugotovljen.
dodatni sklep o dedovanju – terjatev do zapuščine – izdaja dodatnega sklepa o dedovanju zaradi potreb davčnega postopka - odmera davka na dediščino – odgovornost za zapustnikove dolgove
Dolg ni pravica iz zapuščine, zato ga zapuščinsko sodišče upošteva v sklepu o dedovanju le v primeru, če dediči sklenejo dedni dogovor oziroma povedano drugače, zapuščinsko sodišče sme odločati o zapustnikovih dolgovih le, če med dediči obstaja dogovor o prevzemu zapustnikovih dolgov, saj v nasprotnem velja, da dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove nerazdelno.
ZST-1 kot kasnejši zakon, ki ureja le materijo sodnih taks, enajstega odstavka 40. člena ZIZ ni razveljavil, vendar je treba v konkretnem primeru pritožbi upnika kljub temu ugoditi. Po določbi ZIZ mora sodišče od vložnika po 108. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zahtevati, da predlog ustrezno dopolni in mu za to določiti ustrezen rok. Hkrati ga mora opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053410
ZM člen 1, 2, 107, 108. ZIZ člen 61, 61/4.
trasirana menica - lastna menica – trasat - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovori po meničnem pravu
Če se za lastno menico uporablja obrazec za trasirano menico, je treba besedilo naloga za plačilo ("plačajte za to menico") prečrtati in ga nadomestiti z besedilom nepogojne obljube plačila ("plačam, bom plačal, bomo plačali)", sicer je taka lastna menica nična.
V pravdi po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine menice se v okviru zahtevka, ki je vsebovan v sklepu o izvršbi, presoja samo utemeljenost menične zaveze in ni dopustno razpravljati o eventualnih drugih podlagah (npr. iz temeljnega posla ali na podlagi neupravičene obogatitve).
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0061107
ZST-1 člen 36, 36/1. ZIZ člen 15, 43, 43/2. ZIZ-E člen 75.
plačilo sodne takse za postopek o predlogu za izvršbo – vrnitev sodne takse – umik predloga za izvršbo pred izdajo sklepa o njem – pravna praznina – zakonska analogija
ZST-1 za postopek izvršbe in zavarovanja predpisuje le takso za celoten postopek o predlogu za izvršbo, ne ureja pa primera, ko zaradi umika predloga za izvršbo ne pride do izdaje sodne odločbe o njem (zaradi česar ni mogoče reči, da je postopek o predlogu v celoti opravljen). Gre za klasično pravno praznino, ki jo je treba zapolniti ob uporabi zakonske analogije. Kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno, ima namreč pravico do (delne) vrnitve takse.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev
Tožena stranka je zaradi racionalizacije poslovanja ukinila tožnikovo delovno mesto in mu podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ob tem mu ni bila dolžna ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi za neustrezno zaposlitev in za delovno mesto, za katero ne izpolnjuje pogojev.
OZ člen 335, 335/3, 468, 468/2, 468/3, 480, 480/1, 621, 621/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
prodajna pogodba - pogodba o delu – odgovornost izvajalca za kakovost vgrajenega materiala – odgovornost prodajalca za stvarne napake – jamčevanje za napake - škoda zaradi zaupanja – refleksna škoda – rok za sodno uveljavitev jamčevalnega zahtevka – enoletni rok za sodno uveljavitev zahtevka – iura novit curia - prekluzivni rok materialnega prava – splošna pravila o odškodninski odgovornosti – zastaralni roki
Enoletni rok iz 1. odstavka 480. člena OZ je prekluzivni rok materialnega prava. Sodišče pozna materialno pravo po uradni dolžnosti (iura novit curia) in ga po uradni dolžnosti tudi uporablja, zato mora po uradni dolžnosti uporabiti tudi enoletni rok iz 1. odstavka 480. člena OZ. Čeprav so zastaralni roki tudi roki materialnega prava, na potek le-teh sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. To pa zato, ker mu takšno postopanje izrecno prepoveduje določba 3. odstavka 335. člena OZ, ki določa, da se sodišče ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje. Takšna prepoved pa ne velja za enoletni prekluzivni rok iz 1. odstavka 480. člena OZ.
Za refleksno škodo se uporabljajo splošna pravila o (poslovni) odškodninski odgovornosti, zanjo ne veljajo posebne predpostavke, ki veljajo za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov in zato tudi ne rok o enoletnem prekluzivnem roku za sodno uveljavljanje zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060133
ZPP člen 117, 121, 212, 216, 363, 363/2. OZ člen 619, 642, 642/1, 642/2, 643/3.
vrnitev v prejšnje stanje – pritožba zoper sklep, s katerim sodišče ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje – podjemna pogodba – določitev plačila – vsebina pogodbe – trditveno in dokazno breme – odločanje po prostem preudarku
Odločanje po prostem preudarku pride v poštev le, ko je jasno, da je stranka upravičena do plačila, le njegove višine ni mogoče ugotoviti oziroma bi bilo to mogoče le z nesorazmernimi težavami. V obravnavani situaciji, kjer bi izvedenec lahko na enostaven način ugotovil, ali so v končnem obračunu navedene vrednosti in (večje) količine (glede na prvotno predvidene) ustrezne ali ne, za takšen primer očitno ne gre.
Med strankama je bilo sporno, do katere faze bi moral tožnik izdelati peč. Dokazno breme o vsebini dogovora in s tem, da je kljub nedokončanju peči v celoti izpolnil svojo obveznost, je na tožniku.
trasirani lastni menici je poziv „plačajte“ ustrezen nepogojen nalog za plačilo, ki je kot ena od nujnih sestavin menice predpisana z 2. točko 1. člena ZM.
Samostojni podjetnik ni pravna ampak fizična oseba, zato s prenehanjem opravljanja dejavnosti pri prvi toženki ni prišlo do statusne spremembe, ki bi terjala spremembo stranke na pasivni strani. Podjetnik posameznik nima lastne pravne subjektivitete, ločene od subjektivitete nosilca opravljanja dejavnosti.
ZZK-1 v 79. členu opredeljuje vrste sporov, v katerih je dopustna zaznamba spora. Navedeni člen določa, da se zaznamba spora o pridobitvi pravice dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče ugotovi obstoj njegove lastninske pravice ali druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način (gradnja na tujem zemljišču, gradnja čez mejo, priposestvovanje, skupno premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, ali kako drugače). Zakon dalje dopušča možnost zaznambe spora o prenehanju pravice na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče ugotovi prenehanje, v korist imetnika vknjižene druge pravice. Tretji sklop sporov, katerih zaznambo zakon dopušča, pa so spori o določitvi nujne poti. V vseh teh primerih gre za spore iz naslova originarno oziroma izvirno pridobljene stvarne pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0053395
ZIZ člen 111, 112. ZPP člen 286, 325, 325/1, 328, 328/1. OZ člen 131, 131/1, 190, 190/1, 255, 257, 257/1. ZGD-1 člen 266, 283.
odgovornost dolžnikovega dolžnika – krivda – pobotni ugovor – spornost v pobot uveljavljane terjatve – izostanek odločitve o pobotnem ugovoru - pogodba o poslovodenju – podpisnik pogodbe o poslovodenju – zastopanje poslovodje – predsednik nadzornega sveta – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – ekvivalentnost terjatev – pobot kot izpodbojno dejanje
Če je terjatev sporna, to ni razlog, da je toženec ne bi mogel uveljavljati v pravdi pobot v obliki pobotnega ugovora.
Ker je odločitev o pobotnem ugovoru obrazložena v razlogih sodbe, je odločitev sodišča prve stopnje tudi mogoče preizkusiti. Dejstvo, da sta iz izreka izpadli ugotovitvi o obstoju oziroma neobstoju terjatev, pa je očitna pisna pomota, ki jo bo sodišče prve stopnje lahko kadarkoli odpravilo s popravnim sklepom. Z dopolnilno sodbo ne more dopolnjevati odločitev o pobotnem ugovoru, saj je ta odločitev neločljivo povezana z odločitvijo o zahtevku, zato je potrebno, kadar sodišče pobotnega ugovora v sodbi sploh ni obravnavalo, v primeru vložene pritožbe zoper sodbo, le-to razveljaviti.
Subjekt, ki opravlja poslovodstvo, je lahko tudi pravna oseba, pri tem pa ne more biti nobenega dvoma, da pravno osebo, ki bo opravljala poslovodenje, pri sklepanju pogodbe o poslovodenju, zastopa uprava. Predsednik nadzornega sveta je pristojen podpisovati pogodbe o poslovodenju, ki jih sklene družba zgolj v primerih, kadar gre za pogodbe, ki jih sklene družba s člani uprave.
Pobot zaradi ekvivalentosti terjatev ne more biti predmet izpodbijanja dolžnikovih dejanj.
V regresni tožbi zadošča, da zavarovalnica trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako ter da je izplačala odškodnino in koliko. Nato pa morata zavarovanec ali odgovorna oseba trditi in dokazati, da nista ravnala v nasprotju s pogodbo, ali ugovarjati, da zavarovalnica ni pravilno likvidirala škode. V konkretnem primeru toženec ni dokazal, da ni ravnal v nasprotju s pogodbo, njegovi ugovori, da zavarovalnica ni pravilno likvidirala škode, pa so bili povsem pavšalni, nekonkretizirani, nanje pa je tožeča stranka ustrezno in konkretno odgovorila, ponudila je povsem zadostno trditveno podlago o načinu likvidacije škode. Ker so bile toženčeve navedbe v zvezi s pravilnostjo likvidacije škode povsem pavšalne, se sodišču prve stopnje do njih ni bilo potrebno posebej opredeljevati.
ZPPSL člen 10, 11, 11/4. ZFPPIPP člen 121, 121/3, 493, 493/2, 495, 495/1, 495/1-2. OZ člen 93.
udeležba upnikov v stečajnem postopku – nično ravnanje organa stečajnega postopka – ničnost ravnanj organov stečajnega postopka – pravnomočen sklep o glavni delitvi – poplačilo na podlagi sklepa o glavni delitvi – neutemeljeno priznanje terjatve upnika – kršitev načela enakega obravnavanja upnikov v stečajnem postopku
Upniki stečajnega dolžnika se ne morejo poljubno udeleževati samega stečajnega postopka z različnimi predlogi in pobudami, ampak je njihova udeležba omejena na določena dejanja, ki morajo biti pravočasno opravljena.