OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060114
OZ člen 131, 174, 174/2, 179, 299, 299/2. ZPP člen 98, 98/5, 212, 243, 285.
predložitev pooblastila odvetniku– zavrženje pritožbe – povzročitev škode – poškodba v prometni nezgodi - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – odmera odškodnine po cenah na dan sojenja – povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – povečane potrebe – tuja pomoč – odločanje po prostem preudarku – renta
Pritožbi, ki je bila vložena po odvetniku I. B., ni bilo priloženo pooblastilo za zastopanje. Odvetnik je prvega toženca sicer zastopal v postopku na prvi stopnji na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči, ki pa je bila odobrena le za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje, ne pa tudi za zastopanje v postopku s pritožbo, zato je bilo treba njegovo pritožbo (brez predhodnega poziva na dopolnitev) zavreči.
Sodišče prve stopnje je odškodnino za nepremoženjsko škodo pravilno odmerilo po stanju na dan sojenja. Sojenje po cenah na dan sojenja namreč zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine
Tožnik, ki je zaradi prometne nesreče postal paraplegik, je upravičen (le) do tistih stroškov prenove stanovanja (hiše), ki so bili potrebni glede na njegovo invalidnost in mu neposredno olajšujejo vsakdanje življenje. Stroški obsežne adaptacije zaradi dotrajanosti nepremičnine niso v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, zato jih toženka ni dolžna kriti.
ZST-1 kot kasnejši zakon, ki ureja le materijo sodnih taks, enajstega odstavka 40. člena ZIZ ni razveljavil, vendar je treba v konkretnem primeru pritožbi upnika kljub temu ugoditi. Po določbi ZIZ mora sodišče od vložnika po 108. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zahtevati, da predlog ustrezno dopolni in mu za to določiti ustrezen rok. Hkrati ga mora opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča.
ZPP člen 78, 95, 98. ZBPP člen 26. URS člen 2, 22. OZ člen 74, 74/1.
odločba o brezplačni pravni pomoči – pooblastilo odvetniku
Odvetnik, ki je bil za izvajanje brezplačne pravne pomoči določen z odločbo, je kljub temu dolžan predložiti pooblastilo.
Ob upoštevanju načela pravne varnosti, ki ga vsebuje splošna določba 2. člena Ustave in z 22. členom Ustave zajamčena pravica do enakega varstva pravic, narekuje, ne glede na dejstvo, da je tožbo vložila odvetnica, pred zavrženjem tožbe ustrezno opozorilo, da je predložitev pooblastila kljub izdani odločbi potrebna.
V urbanem okolju, celo ožjem mestnem jedru, vsak vpliv, ki izhaja iz sosednje nepremičnine in omejuje uporabo druge sosednje nepremičnine, še ni nedopusten,
nedopusten pa je lahko, če glede na naravo in namen nepremičnine presega krajevno običajno mero ali povzroča znatnejšo škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0053395
ZIZ člen 111, 112. ZPP člen 286, 325, 325/1, 328, 328/1. OZ člen 131, 131/1, 190, 190/1, 255, 257, 257/1. ZGD-1 člen 266, 283.
odgovornost dolžnikovega dolžnika – krivda – pobotni ugovor – spornost v pobot uveljavljane terjatve – izostanek odločitve o pobotnem ugovoru - pogodba o poslovodenju – podpisnik pogodbe o poslovodenju – zastopanje poslovodje – predsednik nadzornega sveta – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – ekvivalentnost terjatev – pobot kot izpodbojno dejanje
Če je terjatev sporna, to ni razlog, da je toženec ne bi mogel uveljavljati v pravdi pobot v obliki pobotnega ugovora.
Ker je odločitev o pobotnem ugovoru obrazložena v razlogih sodbe, je odločitev sodišča prve stopnje tudi mogoče preizkusiti. Dejstvo, da sta iz izreka izpadli ugotovitvi o obstoju oziroma neobstoju terjatev, pa je očitna pisna pomota, ki jo bo sodišče prve stopnje lahko kadarkoli odpravilo s popravnim sklepom. Z dopolnilno sodbo ne more dopolnjevati odločitev o pobotnem ugovoru, saj je ta odločitev neločljivo povezana z odločitvijo o zahtevku, zato je potrebno, kadar sodišče pobotnega ugovora v sodbi sploh ni obravnavalo, v primeru vložene pritožbe zoper sodbo, le-to razveljaviti.
Subjekt, ki opravlja poslovodstvo, je lahko tudi pravna oseba, pri tem pa ne more biti nobenega dvoma, da pravno osebo, ki bo opravljala poslovodenje, pri sklepanju pogodbe o poslovodenju, zastopa uprava. Predsednik nadzornega sveta je pristojen podpisovati pogodbe o poslovodenju, ki jih sklene družba zgolj v primerih, kadar gre za pogodbe, ki jih sklene družba s člani uprave.
Pobot zaradi ekvivalentosti terjatev ne more biti predmet izpodbijanja dolžnikovih dejanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0053384
ZPP člen 7, 212.
nastanek nezgode - trditveno breme – nesklepčnost tožbenega zahtevka – vezanost na trditveno podlago
Stranka mora v primerih, kadar zahteva od nasprotne stranke plačilo odškodnine, med drugim navesti, na kakšen način se je dogodek, iz katerega izvira škoda, zgodil. Takšno breme nosi predvsem v primeru, kadar je od načina nastanka škodnega dogodka odvisno, kdo je zavezanec za plačilo odškodnine. Te dolžnosti je ne more razbremeniti dejstvo, da se nastanka dogodka ne spominja in pri tem nalaga sodišču, da ugotovi, kaj se je zgodilo.
V pravdnem postopku sodišče dejstev, ki jih nobena stranka ne zatrjuje, ne sme ugotavljati, prav tako pa jih ne sme upoštevati kot podlago za odgovornost nasprotne stranke.
ZFPPIPP člen 240, 240/1, 240/2, 493. ZIZ člen 270, 271.
začasna odredba v stečaju – začasna odredba v teku predhodnega stečajnega postopka – začasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika
Prvostopenjsko sodišče je predlog upnika N. d.d. utemeljeno presojalo po 240. členu ZFPPIPP, po katerem lahko sodišče v teku predhodnega stečajnega postopka na predlog upnika, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, izda začasno odredbo za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika. To pomeni, da vlaga upnik predlog za zavarovanje denarnih terjatev ne le v svojo korist, pač pa tudi v korist drugih upnikov dolžnika, torej tudi v zavarovanje terjatev drugih njegovih upnikov. Res je, da prvostopenjsko sodišče drugih upnikov ni imenovalo, ne more pa biti dvoma, da predlagatelj izdaje začasne odredbe ni dolžnikov edini upnik.
Zgolj dejstvo, da ima upnik zavarovano svojo terjatev s hipoteko na nepremičninah, ne more biti zadosten razlog za zavrnitev njegovega predloga za izdajo začasne odredbe, iz katerega implicitno izhaja njegova ocena, da s hipoteko zavarovana terjatev ni zadostno zavarovanje za poplačilo celotne njegove terjatve.
O pravnem sredstvu zoper odločitev o stroških postopka, ki jo izda strokovni sodelavec, odloči sodnik istega sodišča, tako da pritožbeno sodišče za odločanje o tem pravnem sredstvu ni pristojno.
Sodišče prve stopnje je res ugotovilo, da je del tožnikovih poškodb v vzročni zvezi tudi s tem, da tožnik ni uporabil varnostnega pasu. Vendar pa je po drugi strani ugotovilo, da bi do poškodbe hrbtenice prišlo v vsakem primeru, da bi bile verjetno, če bi bil tožnik pripet z varnostnim pasom, njegove poškodbe manj hude, ni pa mogoče ugotoviti, koliko manj hude. V takšni situaciji, ko ni mogoče točno ugotoviti oz. razmejiti, kakšne so posledice tožnikove opustitve, je sodišče prve stopnje ravnalo popolnoma pravilno, ko je na podlagi vseh okoliščin primera ocenilo višino tožnikovega prispevka.
sodna taksa za ugovor – nepravočasno plačilo - umaknjen ugovor – vročilnica kot dokaz – javna listina – izpodbijanje domneve o pravilnosti vročilnice
Vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je mogoče ovreči zgolj z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Dolžnica je k pritožbi sicer predložila kopijo plačilnega naloga, kjer je ročno napravljena oznaka prejema 9.12.2009, kar pa ne more omajati zapisa na vročilnici o opravljeni vročitvi 7.12.2009, saj dolžnica ni pojasnila, kdo je zaznamek napravil, niti ni v zvezi s kasnejšim prejemom pošiljke predlagala svojega zaslišanja, poizvedb pri pošti ali zaslišanja staršev.
Za kontrahirno dolžnost na področju privatizacije stanovanj velja specialna ureditev, in sicer 117. in nadaljnji členi SZ. Te določbe pa imajo posebno naravo, ki izključujejo odškodninsko odgovornost po splošnih pravilih obligacijskega prava.
Pri privatizaciji stanovanj ne gre za pogodbena razmerja, ki bi temeljila na načelih obligacijskega prava, temveč gre za posebno pravno ureditev sklepanja pogodb o prodaji stanovanj. Prodajalec ni svoboden pri odločanju, ali bo sklenil prodajno pogodbo in pri oblikovanju cene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060133
ZPP člen 117, 121, 212, 216, 363, 363/2. OZ člen 619, 642, 642/1, 642/2, 643/3.
vrnitev v prejšnje stanje – pritožba zoper sklep, s katerim sodišče ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje – podjemna pogodba – določitev plačila – vsebina pogodbe – trditveno in dokazno breme – odločanje po prostem preudarku
Odločanje po prostem preudarku pride v poštev le, ko je jasno, da je stranka upravičena do plačila, le njegove višine ni mogoče ugotoviti oziroma bi bilo to mogoče le z nesorazmernimi težavami. V obravnavani situaciji, kjer bi izvedenec lahko na enostaven način ugotovil, ali so v končnem obračunu navedene vrednosti in (večje) količine (glede na prvotno predvidene) ustrezne ali ne, za takšen primer očitno ne gre.
Med strankama je bilo sporno, do katere faze bi moral tožnik izdelati peč. Dokazno breme o vsebini dogovora in s tem, da je kljub nedokončanju peči v celoti izpolnil svojo obveznost, je na tožniku.
trasirani lastni menici je poziv „plačajte“ ustrezen nepogojen nalog za plačilo, ki je kot ena od nujnih sestavin menice predpisana z 2. točko 1. člena ZM.
Samostojni podjetnik ni pravna ampak fizična oseba, zato s prenehanjem opravljanja dejavnosti pri prvi toženki ni prišlo do statusne spremembe, ki bi terjala spremembo stranke na pasivni strani. Podjetnik posameznik nima lastne pravne subjektivitete, ločene od subjektivitete nosilca opravljanja dejavnosti.
ZZK-1 v 79. členu opredeljuje vrste sporov, v katerih je dopustna zaznamba spora. Navedeni člen določa, da se zaznamba spora o pridobitvi pravice dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče ugotovi obstoj njegove lastninske pravice ali druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način (gradnja na tujem zemljišču, gradnja čez mejo, priposestvovanje, skupno premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, ali kako drugače). Zakon dalje dopušča možnost zaznambe spora o prenehanju pravice na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče ugotovi prenehanje, v korist imetnika vknjižene druge pravice. Tretji sklop sporov, katerih zaznambo zakon dopušča, pa so spori o določitvi nujne poti. V vseh teh primerih gre za spore iz naslova originarno oziroma izvirno pridobljene stvarne pravice.
OZ člen 335, 335/3, 468, 468/2, 468/3, 480, 480/1, 621, 621/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
prodajna pogodba - pogodba o delu – odgovornost izvajalca za kakovost vgrajenega materiala – odgovornost prodajalca za stvarne napake – jamčevanje za napake - škoda zaradi zaupanja – refleksna škoda – rok za sodno uveljavitev jamčevalnega zahtevka – enoletni rok za sodno uveljavitev zahtevka – iura novit curia - prekluzivni rok materialnega prava – splošna pravila o odškodninski odgovornosti – zastaralni roki
Enoletni rok iz 1. odstavka 480. člena OZ je prekluzivni rok materialnega prava. Sodišče pozna materialno pravo po uradni dolžnosti (iura novit curia) in ga po uradni dolžnosti tudi uporablja, zato mora po uradni dolžnosti uporabiti tudi enoletni rok iz 1. odstavka 480. člena OZ. Čeprav so zastaralni roki tudi roki materialnega prava, na potek le-teh sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. To pa zato, ker mu takšno postopanje izrecno prepoveduje določba 3. odstavka 335. člena OZ, ki določa, da se sodišče ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje. Takšna prepoved pa ne velja za enoletni prekluzivni rok iz 1. odstavka 480. člena OZ.
Za refleksno škodo se uporabljajo splošna pravila o (poslovni) odškodninski odgovornosti, zanjo ne veljajo posebne predpostavke, ki veljajo za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov in zato tudi ne rok o enoletnem prekluzivnem roku za sodno uveljavljanje zahtevka.
Zoper prvega toženca je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek zato, ker je podpisa na obeh pogodbah overil in zoper njega tožnika nimata zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila; zoper drugotoženko pa je zavrnitev zahtevka pravilna zato, ker bi tožnika od nje lahko zahtevala bodisi overitev pogodbe bodisi izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, vendar izključno v obsegu in vsebini, kot izhaja iz obeh pogodb. Tožbeni zahtevek pa ni tak. Od drugotoženke bo tožnica lahko zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila le v vsebini in v obsegu, kot izhaja iz pogodb.
V obravnavani zadevi ni relevantno le, kdaj je potekel enoletni rok za vložitev izpodbojne tožbe, ampak tudi, če je odvetnik o tem in o pravnih posledicah za tožečo stranko le-to o tem tudi obvestil. Tožnika sta laika, ki sta pooblastila odvetnika, ki pa jima ni podal popolnega poročila oziroma jima ni povedal vseh dejstev ter tako tožnika s stanjem stvari niti nista mogla biti seznanjena pred prejemom sodbe pritožbenega sodišča z dne 5.1.2005, ko je pooblastilno razmerje med njima in odvetnikom tudi prenehalo. Ali je odvetnik odgovoren, je treba presojati po pravilih, ki urejajo razmerje med njim in oškodovancem. V poštev pridejo pravila, ki urejajo kršitev pogodbene obveznosti, pravila, ki urejajo mandatno pogodbo, in predpisi, ki urejajo delo odvetnikov.
preizkus dokazne ocene – prehod lastninske pravice na traktorju – nedopustnost izvršbe
Tožeča stranka je traktor kupila, nanjo je še vedno vpisano prometno dovoljenje. Slednje sicer nima civilnopravnega pomena javne knjige, a vseeno z veliko stopnjo verjetnosti govori o lastništvu. Sporni traktor je knjižen med osnovnimi sredstvi tožeče stranke. Osrednji del dokazne ocene z vso prepričljivostjo utemeljuje, da navedene listine niso le neresničen zunanji videz, marveč se skladajo z resničnim lastninskim stanjem.