ZZK-1 v 79. členu opredeljuje vrste sporov, v katerih je dopustna zaznamba spora. Navedeni člen določa, da se zaznamba spora o pridobitvi pravice dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče ugotovi obstoj njegove lastninske pravice ali druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način (gradnja na tujem zemljišču, gradnja čez mejo, priposestvovanje, skupno premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, ali kako drugače). Zakon dalje dopušča možnost zaznambe spora o prenehanju pravice na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče ugotovi prenehanje, v korist imetnika vknjižene druge pravice. Tretji sklop sporov, katerih zaznambo zakon dopušča, pa so spori o določitvi nujne poti. V vseh teh primerih gre za spore iz naslova originarno oziroma izvirno pridobljene stvarne pravice.
pravno pomembna dejstva - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - obrazložen ugovor - dejstva, ki preprečujejo izvršbo
Ni mogoče šteti, da je ugovor utemeljen, kadar dolžnik v ugovoru sicer navede dejstva, ki pa so pravno nepomembna, ali kadar predlaga dokaze, ki niso v nikakršni zvezi s pravno pomembnimi dejstvi. Pri ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega dejstva so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so navedena v 1. odstavku 55. člena ZIZ.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053410
ZM člen 1, 2, 107, 108. ZIZ člen 61, 61/4.
trasirana menica - lastna menica – trasat - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovori po meničnem pravu
Če se za lastno menico uporablja obrazec za trasirano menico, je treba besedilo naloga za plačilo ("plačajte za to menico") prečrtati in ga nadomestiti z besedilom nepogojne obljube plačila ("plačam, bom plačal, bomo plačali)", sicer je taka lastna menica nična.
V pravdi po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine menice se v okviru zahtevka, ki je vsebovan v sklepu o izvršbi, presoja samo utemeljenost menične zaveze in ni dopustno razpravljati o eventualnih drugih podlagah (npr. iz temeljnega posla ali na podlagi neupravičene obogatitve).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev
Tožena stranka je zaradi racionalizacije poslovanja ukinila tožnikovo delovno mesto in mu podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ob tem mu ni bila dolžna ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi za neustrezno zaposlitev in za delovno mesto, za katero ne izpolnjuje pogojev.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0060140
ZD člen 78, 78/2, 141, 163, 220, 222, 223. ZDen člen 80, 80/1, 80/2, 81, 163. OZ člen 365, 369, 369/3. SPZ člen 29. ZPP člen 2, 3.
dediščinska tožba – napotitev na pravdo – zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe – pretrganje zastaranja –vračanje denacionaliziranega premoženja – oporoka – pasivna legitimacija – posest na denacionaliziranem premoženju – pridobitev posesti dediča
Enoletni zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe iz 141. člena ZD je pretrgan z uredbo zapuščinskega postopka. To je tedaj, ko je zapuščinsko sodišče opravilo prvo uradno dejanje v postopku. V tem primeru zastaralni rok začne ponovno teči šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju.
Ker se tožene stranke v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku niso sklicevale na oporočno dedovanje, te oblike dedovanja ne morejo več uveljavljati v pravdi, ki teče na podlagi dediščinske tožbe, upoštevajoč zgolj njeno korektivno funkcijo (odprava kršitve dednih pravic tožečih strank).
Izostanek napotitvenega sklepa iz 223. člena ZD za vložitev dediščinske tožbe ne pomeni obstoja procesne ovire za vložitev takšne tožbe.
Tožene stranke so na podlagi pravnomočne odločbe o denacionalizaciji in sklepu o dedovanju postale solastnice spornega premoženja ex lege. Nastop „formalne“ oz. z zakonom izpostavljene posesti pa jim je omogočila določba 29. člena SPZ, po kateri pridobi dedič posest s trenutkom zapustnikove smrti.
ZST-1 kot kasnejši zakon, ki ureja le materijo sodnih taks, enajstega odstavka 40. člena ZIZ ni razveljavil, vendar je treba v konkretnem primeru pritožbi upnika kljub temu ugoditi. Po določbi ZIZ mora sodišče od vložnika po 108. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zahtevati, da predlog ustrezno dopolni in mu za to določiti ustrezen rok. Hkrati ga mora opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča.
ZPP člen 78, 95, 98. ZBPP člen 26. URS člen 2, 22. OZ člen 74, 74/1.
odločba o brezplačni pravni pomoči – pooblastilo odvetniku
Odvetnik, ki je bil za izvajanje brezplačne pravne pomoči določen z odločbo, je kljub temu dolžan predložiti pooblastilo.
Ob upoštevanju načela pravne varnosti, ki ga vsebuje splošna določba 2. člena Ustave in z 22. členom Ustave zajamčena pravica do enakega varstva pravic, narekuje, ne glede na dejstvo, da je tožbo vložila odvetnica, pred zavrženjem tožbe ustrezno opozorilo, da je predložitev pooblastila kljub izdani odločbi potrebna.
oporočno dedovanje - pisna oporoka pred pričami - preklic oporoke
Po 99. členu ZD lahko oporočitelj vselej prekliče oporoko, ali v celoti ali deloma, z izjavo, dano v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Glede preklica oporoke obstajajo enaki formalni pogoji za njegovo veljavnost kot pri napravi oporoke.
spor o predmetu delitve – prekluzije v nepravdnem postopku – načelo hitrosti v nepravdnem postopku – zloraba pravic
Ravnanje nasprotne udeleženke, ki je v postopku za delitev premoženja na prvem naroku soglašala s solastninskimi deleži na predmetu delitve, po dveh letih in izdelavi izvedenskega mnenja pa ne več, meji na zlorabo pravic; vsekakor pa je v nasprotju z načelom hitrosti nepravdnega postopka.
razširitev izvršbe - nadaljevanje z novim izvršilnim sredstvom - poplačilo v drugi izvršilni zadevi- ugotovitev vrednosti nepremičnine - ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine - mnenje sodnega cenilca o novi vrednosti nepremičnine
Razširitev izvršilnega postopka z dodatnim sredstvom izvršbe (rubež in prodaja nepremičnine) tudi proti dolžnici K.M. se pokaže kot potrebna, saj po že opravljenih izvršilnih dejanjih v izvršilni zadevi 1194 Ig 451/1999 ni bilo pričakovane realizacije dovoljene izvršbe. Zato so ob izdaji izpodbijanega sklepa vsekakor obstajali pogoji za dovolitev izvršbe tudi proti dolžnici z novim sredstvom izvršbe (rubež in prodaja nepremičnine), saj na podlagi izvršbe na premičnine upnik očitno ne bo poplačan, ker je izvršba ustavljena.
Upnik v pritožbi ne navaja, da se je vrednost nepremičnine po opravljeni cenitvi precej spremenila, prav tako predlogu za ponovno cenitev ni predložil mnenja sodnega cenilca o novi tržni vrednosti nepremičnine, zato njegov predlog na podlagi določila 4. odstavka 178. člena ZIZ ni utemeljen.
V primeru, da je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Tožena stranka bi morala dokazati, da je obstojal izrecen dogovor strank, da se je tožena stranka plačilu obrestim odpovedala.
Domneva o vročitvi mora temeljiti na izpolnitvi predpisanih formalnosti. Le na izpolnjenosti vseh predpisanih formalnosti je mogoče graditi utemeljeno pričakovanje, da je naslovnik sodne pošiljke izvedel za sodno pisanje, ki mu je bilo namenjeno. Ker je šlo v obravnavanem primeru za neuporaben predalčnik, bi moral vročevalec, potem ko je ugotovil, da vročitev po 140. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ni možna, na vratih stanovanja pustiti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Vročevalec pa ni postopal tako, ampak je pisanje pustil v neuporabnem hišnem predalčniku. To pa pomeni, da niso bile izpolnjene vse tiste predpisane formalnosti, na katerih je mogoče zasnovati oziroma temeljiti domnevo, da je bil nasprotni udeleženec z vabilom zares seznanjen.
priposestvovanje - originarna pridobitev lastninske pravice - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa - dobroverna lastniška posest
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je v tem primeru, ko je do pridobitve lastninske pravice prišlo na podlagi materialno pravnomočne odločbe državnega organa, še bolj okrepljeno, saj zanjo velja neizpodbojna domneva zakonitosti in pravilnosti. Takrat se dvom o lastništvu ne more pojaviti, saj se kupec lahko zanese ne samo na podatke zemljiške knjige, ampak tudi na pravnomočno odločbo.
Če solastnik krši pravice drugih solastnikov in na solastni stvari povzroči škodo, je dolžan vzpostaviti prejšnje stanje oziroma plačati solastnikom vrednost opravljenih del za vzpostavitev prejšnjega stanja, ali pa škodo vsakemu solastniku, kjer se upošteva manjvrednost solastne stvari (škoda) in višina solastniškega deleža.
Glede na to, da vrnitev nepremičnin denacionalizacijskemu upravičencu ne vpliva na najemna razmerja, so tožniki kot njegovi pravni nasledniki vstopili v položaj najemodajalca v obstoječih najemnih pogodbah in jih pogodbena določila o višini najemnine zavezujejo.
Uveljavljanje zahtevka za plačilo pogodbene kazni ni pogojeno z uvedbo postopka za izpraznitev po 29. čl. ZPSPP, saj odstopa od najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine ni potrebno sodno uveljavljati.
protipravno ravnanje – odškodninska odgovornost države – sojenje v razumnem roku – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Kljub temu, da sodišče protipravnega ravnanja ni presojalo po določilu ZVPSBNO, je to opravilo na smiselno enak način, sklicujoč se na določbo člena 26 Ustave. V izvedenih dokazih, ki jih je sodišče pravilno ocenilo, je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage, da je ugotovilo, da v konkretnem primeru ni protipravnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - kriteriji za izbiro - rok za podajo odpovedi - invalid
Tožnik je bil z odločbo ZPIZ opredeljen kot invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni. Glede na to, da je bila ta odločba izdana šele po podaji odpovedi, ne vpliva na zaključek, da je tožena stranka tožniku, ki je bil izmed varilcev najslabše ocenjen, utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.