redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev
Tožena stranka je zaradi racionalizacije poslovanja ukinila tožnikovo delovno mesto in mu podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ob tem mu ni bila dolžna ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi za neustrezno zaposlitev in za delovno mesto, za katero ne izpolnjuje pogojev.
dodatni sklep o dedovanju – terjatev do zapuščine – izdaja dodatnega sklepa o dedovanju zaradi potreb davčnega postopka - odmera davka na dediščino – odgovornost za zapustnikove dolgove
Dolg ni pravica iz zapuščine, zato ga zapuščinsko sodišče upošteva v sklepu o dedovanju le v primeru, če dediči sklenejo dedni dogovor oziroma povedano drugače, zapuščinsko sodišče sme odločati o zapustnikovih dolgovih le, če med dediči obstaja dogovor o prevzemu zapustnikovih dolgov, saj v nasprotnem velja, da dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove nerazdelno.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0060140
ZD člen 78, 78/2, 141, 163, 220, 222, 223. ZDen člen 80, 80/1, 80/2, 81, 163. OZ člen 365, 369, 369/3. SPZ člen 29. ZPP člen 2, 3.
dediščinska tožba – napotitev na pravdo – zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe – pretrganje zastaranja –vračanje denacionaliziranega premoženja – oporoka – pasivna legitimacija – posest na denacionaliziranem premoženju – pridobitev posesti dediča
Enoletni zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe iz 141. člena ZD je pretrgan z uredbo zapuščinskega postopka. To je tedaj, ko je zapuščinsko sodišče opravilo prvo uradno dejanje v postopku. V tem primeru zastaralni rok začne ponovno teči šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju.
Ker se tožene stranke v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku niso sklicevale na oporočno dedovanje, te oblike dedovanja ne morejo več uveljavljati v pravdi, ki teče na podlagi dediščinske tožbe, upoštevajoč zgolj njeno korektivno funkcijo (odprava kršitve dednih pravic tožečih strank).
Izostanek napotitvenega sklepa iz 223. člena ZD za vložitev dediščinske tožbe ne pomeni obstoja procesne ovire za vložitev takšne tožbe.
Tožene stranke so na podlagi pravnomočne odločbe o denacionalizaciji in sklepu o dedovanju postale solastnice spornega premoženja ex lege. Nastop „formalne“ oz. z zakonom izpostavljene posesti pa jim je omogočila določba 29. člena SPZ, po kateri pridobi dedič posest s trenutkom zapustnikove smrti.
pravno pomembna dejstva - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - obrazložen ugovor - dejstva, ki preprečujejo izvršbo
Ni mogoče šteti, da je ugovor utemeljen, kadar dolžnik v ugovoru sicer navede dejstva, ki pa so pravno nepomembna, ali kadar predlaga dokaze, ki niso v nikakršni zvezi s pravno pomembnimi dejstvi. Pri ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega dejstva so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so navedena v 1. odstavku 55. člena ZIZ.
priposestvovanje - originarna pridobitev lastninske pravice - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa - dobroverna lastniška posest
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je v tem primeru, ko je do pridobitve lastninske pravice prišlo na podlagi materialno pravnomočne odločbe državnega organa, še bolj okrepljeno, saj zanjo velja neizpodbojna domneva zakonitosti in pravilnosti. Takrat se dvom o lastništvu ne more pojaviti, saj se kupec lahko zanese ne samo na podatke zemljiške knjige, ampak tudi na pravnomočno odločbo.
posojilna pogodba - poroštvo - ugovor zastaranja - pogodbene obresti
Izpodbijana sodba nima razlogov o tem, ali se je druga toženka v sporni posojilni pogodbi zavezala kot solidarni ali kot subsidiarni porok za obveznost glavnega dolžnika – prvega toženca. Navedeno je pomembno tudi zaradi presoje ugovora zastaranja, ki je bil izrecno podan tudi glede obveznosti druge toženke, o katerem pa sodišče prve stopnje sploh ni odločalo (odločalo je le o ugovoru zastaranja obveznosti glavnega dolžnika).
učinek pravnomočne sodbe na druge pogodbenike istega naročnika – subjektivne meje pravnomočnosti
Ker je šlo za terjatev iz razmerja prevoznika do naročnika prevozov iz pogodbenega razmerja med njima, na druge prevoznike istega naročnika njuno razmerje ne vpliva. Zato je mogoče v pravdi o njihovih zahtevkih zoper družbo odločiti različno. Če se tožniki kot pogodbene stranke naročnika niso uprli višini zadržanih sredstev za režijske stroške, so višino stroškov priznali, medtem ko je toženec ni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060114
OZ člen 131, 174, 174/2, 179, 299, 299/2. ZPP člen 98, 98/5, 212, 243, 285.
predložitev pooblastila odvetniku– zavrženje pritožbe – povzročitev škode – poškodba v prometni nezgodi - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – odmera odškodnine po cenah na dan sojenja – povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – povečane potrebe – tuja pomoč – odločanje po prostem preudarku – renta
Pritožbi, ki je bila vložena po odvetniku I. B., ni bilo priloženo pooblastilo za zastopanje. Odvetnik je prvega toženca sicer zastopal v postopku na prvi stopnji na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči, ki pa je bila odobrena le za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje, ne pa tudi za zastopanje v postopku s pritožbo, zato je bilo treba njegovo pritožbo (brez predhodnega poziva na dopolnitev) zavreči.
Sodišče prve stopnje je odškodnino za nepremoženjsko škodo pravilno odmerilo po stanju na dan sojenja. Sojenje po cenah na dan sojenja namreč zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine
Tožnik, ki je zaradi prometne nesreče postal paraplegik, je upravičen (le) do tistih stroškov prenove stanovanja (hiše), ki so bili potrebni glede na njegovo invalidnost in mu neposredno olajšujejo vsakdanje življenje. Stroški obsežne adaptacije zaradi dotrajanosti nepremičnine niso v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, zato jih toženka ni dolžna kriti.
Toženec z lastniki stanovanj nima sklenjene najemne pogodbe, pri čemer ob pravnomočno zavrnjenem tožbenem zahtevku na sklenitev najemne pogodbe tudi ni mogoče govoriti o tem, da je razlog za to na strani tožeče stranke (3. odstavek 111. člena SZ-1), zato v stanovanju biva nezakonito (1. odstavek 111. člena SZ-1). Tožeča stranka zato upravičeno s tožbo zahteva, da se mora iz stanovanja izseliti in ga praznega izročiti tožeči stranki.
motenje posesti – pravočasnost tožbe – rok za vložitev tožbe – objektivni rok za vložitev tožbe – obligatornost obravnave – odločanje brez glavne obravnave
Tožba zaradi motenja posesti, ki je vložena po preteku enoletnega prekluzivnega roka, je prepozna in se zavrže.
Če pride do razveljavitve odločbe in vrnitve zadeve v ponovno odločanje, sodišče prve stopnje ni dolžno vedno opraviti nove glavne obravnave.
oporočno dedovanje - pisna oporoka pred pričami - preklic oporoke
Po 99. členu ZD lahko oporočitelj vselej prekliče oporoko, ali v celoti ali deloma, z izjavo, dano v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Glede preklica oporoke obstajajo enaki formalni pogoji za njegovo veljavnost kot pri napravi oporoke.
spor o predmetu delitve – prekluzije v nepravdnem postopku – načelo hitrosti v nepravdnem postopku – zloraba pravic
Ravnanje nasprotne udeleženke, ki je v postopku za delitev premoženja na prvem naroku soglašala s solastninskimi deleži na predmetu delitve, po dveh letih in izdelavi izvedenskega mnenja pa ne več, meji na zlorabo pravic; vsekakor pa je v nasprotju z načelom hitrosti nepravdnega postopka.
Za uspešno izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj morajo biti poleg objektivnih pogojev iz 255. člena OZ izpolnjeni tudi subjektivni pogoji iz 256. člena OZ.
Sodišče prve stopnje je res ugotovilo, da je del tožnikovih poškodb v vzročni zvezi tudi s tem, da tožnik ni uporabil varnostnega pasu. Vendar pa je po drugi strani ugotovilo, da bi do poškodbe hrbtenice prišlo v vsakem primeru, da bi bile verjetno, če bi bil tožnik pripet z varnostnim pasom, njegove poškodbe manj hude, ni pa mogoče ugotoviti, koliko manj hude. V takšni situaciji, ko ni mogoče točno ugotoviti oz. razmejiti, kakšne so posledice tožnikove opustitve, je sodišče prve stopnje ravnalo popolnoma pravilno, ko je na podlagi vseh okoliščin primera ocenilo višino tožnikovega prispevka.
sodna taksa za ugovor – nepravočasno plačilo - umaknjen ugovor – vročilnica kot dokaz – javna listina – izpodbijanje domneve o pravilnosti vročilnice
Vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je mogoče ovreči zgolj z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Dolžnica je k pritožbi sicer predložila kopijo plačilnega naloga, kjer je ročno napravljena oznaka prejema 9.12.2009, kar pa ne more omajati zapisa na vročilnici o opravljeni vročitvi 7.12.2009, saj dolžnica ni pojasnila, kdo je zaznamek napravil, niti ni v zvezi s kasnejšim prejemom pošiljke predlagala svojega zaslišanja, poizvedb pri pošti ali zaslišanja staršev.
krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine - novo izvršilno sredstvo
Sprememba okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, do katere pride med postopkom, ne vpliva na pristojnost sodišča in ostane še naprej pristojno tisto, kot je bilo ob vložitvi predloga za izvršbo.
O pravnem sredstvu zoper odločitev o stroških postopka, ki jo izda strokovni sodelavec, odloči sodnik istega sodišča, tako da pritožbeno sodišče za odločanje o tem pravnem sredstvu ni pristojno.
zamuda zavarovalnice – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – trenutek ugotovitve višine obveznosti – izdaja poravnalne ponudbe
Od poteka izpolnitvenega roka je odvisen odgovor na vprašanje, kdaj zavarovalnica pride v dolžniško zamudo, katere posledica je tek zamudnih obresti. Uporaba 3. odstavka 943. člena OZ glede na to, da je tožena stranka obstoj in višino svoje obveznosti ugotovila, saj je dala poravnalno ponudbo, ne pride v poštev. Zgolj dejstvo, da se tožeča stranka ni strinjala z ugotovljeno višino škode, ne pomeni, da obstoj in znesek obveznosti zavarovalnice ni bil ugotovljen.