Utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev lastninske pravice, vzpostavitev etažne lastnine ter izstavitev listine ni
odvisna
od odločitve v nepravdnem postopku, ki ga je tožnik sprožil po določbah ZVEtL. Ne gre za predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, pač pa kvečjemu za vprašanje naknadno odpadlega pravnega interesa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
S tem, ko so se pogodbene stranke podjetniške kolektivne pogodbe v 18. členu te pogodbe dogovorile o načinu določanja presežnih delavcev, pri čemer uporabe tega člena niso omejile le na primere odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, je bila tožena strank ta člen dolžna spoštovati ne glede na to, koliko delavcem je nameravala podati odpoved. Iz tega razloga bi morala za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga upoštevati redno mesečno delovno uspešnost tožnika in ostalih primerljivih delavcev za zadnje tri mesece pred uvedbo postopka odpovedi, kot je določeno v podjetniški kolektivni pogodbi.
posojilna pogodba - poroštvo - ugovor zastaranja - pogodbene obresti
Izpodbijana sodba nima razlogov o tem, ali se je druga toženka v sporni posojilni pogodbi zavezala kot solidarni ali kot subsidiarni porok za obveznost glavnega dolžnika – prvega toženca. Navedeno je pomembno tudi zaradi presoje ugovora zastaranja, ki je bil izrecno podan tudi glede obveznosti druge toženke, o katerem pa sodišče prve stopnje sploh ni odločalo (odločalo je le o ugovoru zastaranja obveznosti glavnega dolžnika).
spor o predmetu delitve – prekluzije v nepravdnem postopku – načelo hitrosti v nepravdnem postopku – zloraba pravic
Ravnanje nasprotne udeleženke, ki je v postopku za delitev premoženja na prvem naroku soglašala s solastninskimi deleži na predmetu delitve, po dveh letih in izdelavi izvedenskega mnenja pa ne več, meji na zlorabo pravic; vsekakor pa je v nasprotju z načelom hitrosti nepravdnega postopka.
Tožnik po vrnitvi iz zapora 6. 4. 2009 ni imel posesti stanovanja, ker mu je toženka vstop preprečila. Kasneje mu je dovolila bivati v stanovanju nekaj dni (prekarij), a je dovoljenje nato preklicala in tožnik je stanovanje 5. ali 6. 5. 2009 zapustil. Tožba zaradi motenja posesti, vložena 15. 6. 2009, je torej prepozna oz. tožnik že pred očitanim motilnim ravnanjem (ko naj ga toženka 4. 6. 2009 ne bi več spustila v stanovanje) ni imel posesti spornega stanovanja. Prekarij pa v razmerju do dajalca prekarija (toženke) ne daje podlage za posestno varstvo.
Glede na to, da vrnitev nepremičnin denacionalizacijskemu upravičencu ne vpliva na najemna razmerja, so tožniki kot njegovi pravni nasledniki vstopili v položaj najemodajalca v obstoječih najemnih pogodbah in jih pogodbena določila o višini najemnine zavezujejo.
Uveljavljanje zahtevka za plačilo pogodbene kazni ni pogojeno z uvedbo postopka za izpraznitev po 29. čl. ZPSPP, saj odstopa od najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine ni potrebno sodno uveljavljati.
Če solastnik krši pravice drugih solastnikov in na solastni stvari povzroči škodo, je dolžan vzpostaviti prejšnje stanje oziroma plačati solastnikom vrednost opravljenih del za vzpostavitev prejšnjega stanja, ali pa škodo vsakemu solastniku, kjer se upošteva manjvrednost solastne stvari (škoda) in višina solastniškega deleža.
V primeru, da je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Tožena stranka bi morala dokazati, da je obstojal izrecen dogovor strank, da se je tožena stranka plačilu obrestim odpovedala.
razširitev izvršbe - nadaljevanje z novim izvršilnim sredstvom - poplačilo v drugi izvršilni zadevi- ugotovitev vrednosti nepremičnine - ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine - mnenje sodnega cenilca o novi vrednosti nepremičnine
Razširitev izvršilnega postopka z dodatnim sredstvom izvršbe (rubež in prodaja nepremičnine) tudi proti dolžnici K.M. se pokaže kot potrebna, saj po že opravljenih izvršilnih dejanjih v izvršilni zadevi 1194 Ig 451/1999 ni bilo pričakovane realizacije dovoljene izvršbe. Zato so ob izdaji izpodbijanega sklepa vsekakor obstajali pogoji za dovolitev izvršbe tudi proti dolžnici z novim sredstvom izvršbe (rubež in prodaja nepremičnine), saj na podlagi izvršbe na premičnine upnik očitno ne bo poplačan, ker je izvršba ustavljena.
Upnik v pritožbi ne navaja, da se je vrednost nepremičnine po opravljeni cenitvi precej spremenila, prav tako predlogu za ponovno cenitev ni predložil mnenja sodnega cenilca o novi tržni vrednosti nepremičnine, zato njegov predlog na podlagi določila 4. odstavka 178. člena ZIZ ni utemeljen.
motenje posesti – pravočasnost tožbe – rok za vložitev tožbe – objektivni rok za vložitev tožbe – obligatornost obravnave – odločanje brez glavne obravnave
Tožba zaradi motenja posesti, ki je vložena po preteku enoletnega prekluzivnega roka, je prepozna in se zavrže.
Če pride do razveljavitve odločbe in vrnitve zadeve v ponovno odločanje, sodišče prve stopnje ni dolžno vedno opraviti nove glavne obravnave.
Domneva o vročitvi mora temeljiti na izpolnitvi predpisanih formalnosti. Le na izpolnjenosti vseh predpisanih formalnosti je mogoče graditi utemeljeno pričakovanje, da je naslovnik sodne pošiljke izvedel za sodno pisanje, ki mu je bilo namenjeno. Ker je šlo v obravnavanem primeru za neuporaben predalčnik, bi moral vročevalec, potem ko je ugotovil, da vročitev po 140. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ni možna, na vratih stanovanja pustiti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Vročevalec pa ni postopal tako, ampak je pisanje pustil v neuporabnem hišnem predalčniku. To pa pomeni, da niso bile izpolnjene vse tiste predpisane formalnosti, na katerih je mogoče zasnovati oziroma temeljiti domnevo, da je bil nasprotni udeleženec z vabilom zares seznanjen.
preizkus dokazne ocene – prehod lastninske pravice na traktorju – nedopustnost izvršbe
Tožeča stranka je traktor kupila, nanjo je še vedno vpisano prometno dovoljenje. Slednje sicer nima civilnopravnega pomena javne knjige, a vseeno z veliko stopnjo verjetnosti govori o lastništvu. Sporni traktor je knjižen med osnovnimi sredstvi tožeče stranke. Osrednji del dokazne ocene z vso prepričljivostjo utemeljuje, da navedene listine niso le neresničen zunanji videz, marveč se skladajo z resničnim lastninskim stanjem.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-1, 49, 49/3, 121, 121/1, 149, 149/3, 149/4, 149/4-1, 235, 235/2, 493, 493/2, 495, 495/1, 495/1-2, 500, 500-1. OZ člen 395, 395/1, 1019, 1019/3.
poroštvo - solidarna obveznost - instrukcijski rok - začetek stečajnega postopka - zastavni upnik - uporaba določb ZFPPIPP - prehodne določbe ZFPPIPP
Tudi v primeru, ko je bil stečajni postopek začet že pred 1. 10. 2008, po 2. točki 1. odst. 495. člena uporabljajo določbe ZFPPIPP, med njimi tudi 49. člen, ki v 3. odstavku določa, da sodišče v predhodnem postopku zaradi insolventnosti odloča o pogojih za začetek postopka insolventnosti. Logična razlaga 1. odst. 495. člena ZFPPIPP napotuje na zaključek, da veljajo določbe ZFPPIPP glede presoje obstoja pogojev za začetek stečajnega postopka tudi v primeru, ko sklep o začetku stečajnega postopka do 01. 10. 2008 še ni pravnomočen. Pritožnik se zato neutemeljeno sklicuje na prehodno določbo 495. člena ZFPPIPP, ko navaja, da je v obravnavanem primeru treba uporabiti postopkovne in materialnopravne določbe ZPPSL.
V obravnavani zadevi ni relevantno le, kdaj je potekel enoletni rok za vložitev izpodbojne tožbe, ampak tudi, če je odvetnik o tem in o pravnih posledicah za tožečo stranko le-to o tem tudi obvestil. Tožnika sta laika, ki sta pooblastila odvetnika, ki pa jima ni podal popolnega poročila oziroma jima ni povedal vseh dejstev ter tako tožnika s stanjem stvari niti nista mogla biti seznanjena pred prejemom sodbe pritožbenega sodišča z dne 5.1.2005, ko je pooblastilno razmerje med njima in odvetnikom tudi prenehalo. Ali je odvetnik odgovoren, je treba presojati po pravilih, ki urejajo razmerje med njim in oškodovancem. V poštev pridejo pravila, ki urejajo kršitev pogodbene obveznosti, pravila, ki urejajo mandatno pogodbo, in predpisi, ki urejajo delo odvetnikov.
Za kontrahirno dolžnost na področju privatizacije stanovanj velja specialna ureditev, in sicer 117. in nadaljnji členi SZ. Te določbe pa imajo posebno naravo, ki izključujejo odškodninsko odgovornost po splošnih pravilih obligacijskega prava.
Pri privatizaciji stanovanj ne gre za pogodbena razmerja, ki bi temeljila na načelih obligacijskega prava, temveč gre za posebno pravno ureditev sklepanja pogodb o prodaji stanovanj. Prodajalec ni svoboden pri odločanju, ali bo sklenil prodajno pogodbo in pri oblikovanju cene.
ZFPPIPP člen 240, 240/1, 240/2, 493. ZIZ člen 270, 271.
začasna odredba v stečaju – začasna odredba v teku predhodnega stečajnega postopka – začasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika
Prvostopenjsko sodišče je predlog upnika N. d.d. utemeljeno presojalo po 240. členu ZFPPIPP, po katerem lahko sodišče v teku predhodnega stečajnega postopka na predlog upnika, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, izda začasno odredbo za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika. To pomeni, da vlaga upnik predlog za zavarovanje denarnih terjatev ne le v svojo korist, pač pa tudi v korist drugih upnikov dolžnika, torej tudi v zavarovanje terjatev drugih njegovih upnikov. Res je, da prvostopenjsko sodišče drugih upnikov ni imenovalo, ne more pa biti dvoma, da predlagatelj izdaje začasne odredbe ni dolžnikov edini upnik.
Zgolj dejstvo, da ima upnik zavarovano svojo terjatev s hipoteko na nepremičninah, ne more biti zadosten razlog za zavrnitev njegovega predloga za izdajo začasne odredbe, iz katerega implicitno izhaja njegova ocena, da s hipoteko zavarovana terjatev ni zadostno zavarovanje za poplačilo celotne njegove terjatve.
dodatni sklep o dedovanju – terjatev do zapuščine – izdaja dodatnega sklepa o dedovanju zaradi potreb davčnega postopka - odmera davka na dediščino – odgovornost za zapustnikove dolgove
Dolg ni pravica iz zapuščine, zato ga zapuščinsko sodišče upošteva v sklepu o dedovanju le v primeru, če dediči sklenejo dedni dogovor oziroma povedano drugače, zapuščinsko sodišče sme odločati o zapustnikovih dolgovih le, če med dediči obstaja dogovor o prevzemu zapustnikovih dolgov, saj v nasprotnem velja, da dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove nerazdelno.
obrazložen ugovor – splošno znana dejstva - obračun stroškov vodenja osebnega transakcijskega računa - dokazi
Za svoje navedbe dolžnik ni predložil in predlagal nobenih dokazov, v pritožbi navaja, da splošno znanih dejstev ni potrebno dokazovati, vendar pri dejstvih, ki jih je navajal dolžnik v ugovoru ni šlo za splošno znana dejstva.