ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 118, 118/1, 119, 119/1.
prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - transformacija - upokojitev - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina
Tožnica ni upravičena do odškodnine po 1. odst. 118. člena ZDR, ker je njena pogodba o zaposlitvi v času sodnega spora o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja prenehala zaradi upokojitve. Kot invalidka I. kategorije je bila upokojena, kar pomeni, da je z dnem upokojitve izgubila pravico zahtevati, da jo tožena stranka sprejme nazaj na delo.
odškodninska odgovornost - nesreča pri delu - odpoved pravici - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - prava volja strank
Zapis v sklepu o prenehanju delovnega razmerja („strinjata se, da nimata medsebojnih obveznosti“) sam zase ni dovolj jasen, ampak je treba uporabiti pravila razlage in upoštevati pravo voljo strank. Ker ta ni določno izražena, velja domneva, da niso poravnane tiste terjatve, na katere stranki ob sklepanju sporazuma nista mogli misliti. To velja tudi za terjatev tožnika za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, ker od povprečnega delavca ni mogoče pričakovati, da bo ob podpisu sporazuma, ki mu ga ponudi delodajalec ob prenehanju delovnega razmerja, predvidel, da se s podpisom odpoveduje ne le pravicam iz delovnega razmerja, ampak tudi terjatvi, nastali na temelju civilnega delikta.
Pri ugovoru pasivne legitimacije (drugotožene stranke) gre za materialnopravno vprašanje, ki se nanaša na tožbeno podlago. Iz tega razloga se ob ugotovitvi, da je ugovor utemeljen, tožba (zoper drugotoženo stranko) ne zavrže, ampak se o ugovoru odloča skupaj z odločanjem o glavni stvari, tožbeni zahtevek (za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije zoper drugotoženo stranko – stečajno upraviteljico nekdanjega delodajalca tožnika) pa se zavrne.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - utemeljen razlog
Tožena stranka je zaradi racionalizacije proizvodnje razporedila opravila iz tožnikovega delokroga na druge izvajalce, določene postopke pa je tudi poenostavila in jih začela izvajati z računalniškimi programi. Iz tega razloga je zakonito ugotovila, da tožnikovega dela ne potrebuje več, in mu podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, čeprav njegovega delovnega mesta ni formalno ukinila.
Tožena stranka je pravilnosti vročitve ugovarjala, navedla je, da je pisanje prevzela druga oseba (mati tožene stranke). Predlagala je izvedbo dokaza s primerjavo podpisov, ki ga sodišče utemeljeno ni izvedlo. Za ugotavljanje pristnosti podpisa na vročilnici je potrebno strokovno znanje, tožena stranka pa ni predlagala izvedbe dokaza s postavitvijo sodnega izvedenca grafologa. Iz tega razloga je treba šteti, da domneve o pravilni vročitvi ni izpodbila.
Tožnik bi tožbo moral vložiti v roku 30-ih dni po izteku roka, ki ga je imela na voljo tožena stranka, da odloči o njegovi zahtevi za varstvo pravic za ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi v zvezi s prevedbo in določitvijo plačnega razreda. Ker tega roka ni spoštoval, ampak je tožbo vložil po tem, ko je tožena stranka (po izteku roka) odločila o zahtevi za varstvo pravic, tožba ni dopustna. Rok za sodno varstvo iz 204. čl. ZDR je prekluzivni materialni rok, zato kasnejša odločitev delodajalca o ugovoru delavca, sprejeta po preteku 30-dnevnega roka iz 2. odst. 204. čl. ZDR, delavcu ne more odpreti novega roka za sodno varstvo.
plačilni nalog - nadomestitev globe - naloge v splošno korist
Zakon o prekrških (ZP-1) storilcem ne omogoča, da bi lahko namesto plačila globe, ki jim je bila izrečena s plačilnim nalogom prekrškovnega organa, predlagali opravo konkretne naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti. Zato takšnemu predlogu ni mogoče ugoditi ne glede na razloge, s katerimi ga storilec utemeljuje.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - odškodnina za smrt bližnjega - stvarna pristojnost
Tožniki uveljavljajo zoper toženo stranko zahtevek za plačilo nematerialne škode iz naslova svojih utrpelih duševnih bolečin zaradi izgube bližnjega (delavca, ki je umrl v delovni nesreči pri toženi stranki). Takšen zahtevek ne izvira iz delovnega razmerja niti nima narave premoženjske pravice iz delovnega razmerja, ki bi jo bilo mogoče podedovati, zaradi česar za obravnavo tožbe s takšnim zahtevkom ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
Denarnega nadomestila v minimalni višini, kot jo določa zakon, to je v višini ene tretjine povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče opredeliti kot ustrezno denarno nadomestilo, saj je glede na omejitve pravice tožene stranke do proste izbire zaposlitve in do svobodne gospodarske pobude, glede na obseg omejitve in glede na trajanje omejitve določeno v prenizki višini. Iz tega razloga je dogovor o konkurenčni klavzuli ničen, zaradi česar za toženo stranko ne more imeti pravnih posledic, tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni pa ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje je določilo preizkusno obdobje, upoštevaje starost dolžnice, v okviru z zakonom predpisane dolžine preizkusnega obdobja glede na podatke, s katerimi je razpolagalo. Vse ostale pritožbene navedbe v zvezi z okoliščinami, ki so pomembne za določitev dolžine preizkusnega obdobja, pa so pritožbene novote, ki jih sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati, pritožbeno sodišče pa jih ni upoštevalo, saj dolžnica ni navedla, zakaj teh dejstev ni navajala v postopku pred sodiščem prve stopnje, in ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti v predlogu za odpust dolga.
Ker tožnik ni dokazal, da se je s toženo stranko dogovoril za plačilo mesečne plače v znesku, ki ga je enostransko vpisal v prilogo k pogodbi o zaposlitvi, njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike do tega zneska ni utemeljen.
škoda – vzročna zveza – protipravnost – nakup in prodaja delnic – padec cene delnic – skrbno ravnanje - kršitev načela skrbnosti dobrega strokovnjaka – neskrbnost pri nakupu delnic s strani prokurista
Obveznost povračila škode lahko zajame le tisto škodo, ki je v vzročni zvezi z očitanim protipravnim ravnanjem oziroma opustitvijo. V konkretnem primeru gre za vprašanje, ali je škoda, kot jo tožeča stranka zatrjuje in ki mora biti prav tako dokazana, posledica očitanega neskrbnega in s tem protipravnega ravnanja in torej do škode ne bi prišlo, če toženčeve neskrbnosti ne bi bilo.
Zgolj dejstvo, da so se delnice po nakupu pocenile in da so bile v letu 2003 prodane po bistveno nižji ceni, še ne predstavlja škode kot elementa civilnega delikta. Takšna pocenitev sicer predstavlja pomemben indic, ni pa to dokaz o previsoki nakupni ceni.
regresni zahtevek zavarovalnice – začetek teka zamudnih obresti
Tožnica je z dnem izplačila odškodnin pridobila pravico zahtevati povračilo izplačanega zneska skupaj z obrestmi in stroški od toženca. Vendar pa to še ne pomeni, da je od takrat dalje toženec tudi v zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti (povračilom izplačane odškodnine).
Če toženec ni obveščen o tem, da je dolžan nekaj plačati, ne more priti v zamudo prej, preden tega obvestila oziroma zahtevka za plačilo ne dobi.
sodna taksa – spor o prenehanju delovnega razmerja – reparacija
Odločanje o tožbenem zahtevku, ki se nanaša na reparacijo zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ne predstavlja posebnega spora, ampak predstavlja spor o prenehanju delovnega razmerja, v katerem se sodna taksa ne plača.
ZIZ člen 15. ZPP člen 105, 105/3, 108, 108/1. ZD člen 136, 136/2, 142, 142/1, 142/2.
podpis ugovora – dopolnitev vloge – oseben podpis v pisarni vpisnika - smrt dolžnika – nadaljevanje izvršbe z dediči – dedovanje - sprejem dediščine - sprejem dednega deleža in sočasni odstop dednega deleža sodediču – solidarna odgovornost sodedičev
Iz uradnega zaznamka izhaja, da je dolžnica osebno v pisarni, dne 20.8.2004, ugovor podpisala. Dolžnica je torej ugovor ustrezno popravila, zato je sklep o zavrženju njenega ugovora v nasprotju s podatki v spisu in tako nezakonit.
L.K. in B. K. se dedovanju nista odpovedala, temveč sta se k dedovanju priglasila, svoja dedna deleža pa odstopila K.A. Takšno izjavo je po zakonu šteti za sprejem dediščine oz. dednega deleža in za sočasni odstop dednega deleža sodediču. Zapustnikovih upnikov se odstop dednega deleža ne tiče, ker pri njem niso sodelovali. Zato njim še nadalje odgovarjata tudi sodediča, torej L.K. in B.K., solidarno s sodedičem – pridobiteljem, torej K.A.
izjema od načela neposrednosti – branje oškodovankine izpovedbe brez soglasja strank – pravica do obrambe
Ugotovljene okoliščine o starosti oškodovanke, o njenem bolezenskem stanju in v zvezi s tem bistveno omejenimi možnostmi gibanja ter upoštevaje podatek v spisu, da se oškodovanka nahaja v slabem psihofizičnem stanju in se zato zaslišanja, na katero je bila vabljena, ne more udeležiti, so tako tehtne okoliščine, da so opravičevale odločitev prvostopenjskega sodišča za branje oškodovankine izpovedbe brez soglasja strank.
zamuda pri izročitvi stanovanja – dodatno naročena dela - pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – podaljšanje končnega roka za izpolnitev – dolžnikova odgovornost za zamudo – izključitev dolžnikove zamude – trditveno in dokazno breme
Domneva se, da je vzrok za kršitev pogodbe v sferi pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti, ta pa lahko to domnevo ovrže. Tožena stranka se lahko na podlagi 240. člena OZ razbremeni svoje odgovornosti, če dokaže, da je zamudila z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogla preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti.
Sodišče je zamudno sodbo izdalo na podlagi 2. odstavka 282. člena ZPP, ki pa ga je Ustavno sodišče RS razveljavilo, saj je ocenilo, da omejitev človekove pravice tožene stranke po kontradiktornem postopku ni primerna za doseganje pospešitve in koncentracije glavne obravnave.
nasilje v družini - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - podaljšanje ukrepa – uporabnina – nadomestilo za izključno uporabo stanovanja
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o podaljšanju skrbno pretehtalo vse okoliščine konkretne zadeve, zato je prepustitev stanovanja za določen čas upravičena in sorazmerna.
Nasprotni udeleženec je bil tisti, ki je s svojim ravnanjem (verbalno in fizično nasilje nad predlagateljico in otroci) povzročil nevzdržno stanje ter kazenske in civilne postopke. Od predlagateljice je nepošteno in nepravično zahtevati, da mu zaradi prepustitve stanovanja plačuje polovico stroškov, ki jih ima nasprotni udeleženec s svojo namestitvijo drugje.