odškodninska odgovornost - nesreča pri delu - odpoved pravici - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - prava volja strank
Zapis v sklepu o prenehanju delovnega razmerja („strinjata se, da nimata medsebojnih obveznosti“) sam zase ni dovolj jasen, ampak je treba uporabiti pravila razlage in upoštevati pravo voljo strank. Ker ta ni določno izražena, velja domneva, da niso poravnane tiste terjatve, na katere stranki ob sklepanju sporazuma nista mogli misliti. To velja tudi za terjatev tožnika za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, ker od povprečnega delavca ni mogoče pričakovati, da bo ob podpisu sporazuma, ki mu ga ponudi delodajalec ob prenehanju delovnega razmerja, predvidel, da se s podpisom odpoveduje ne le pravicam iz delovnega razmerja, ampak tudi terjatvi, nastali na temelju civilnega delikta.
nepristop stranke na narok - fikcija umika tožbe - odločitev glede na stanje spisa - upravičeni razlogi za izostanek iz naroka – zdravstvene težave
Če tožeča stranka na enega od poznejših narokov ne pristopi, lahko sodišče meritorno odloči o zadevi le, če nasprotna stranka predlaga odločitev glede na stanje spisa oziroma če se ne strinja z domnevo umika tožbe.
Zgolj sklicevanje na zdravstvene težave ne zadošča. Stranka bi morala ne le zatrjevati, temveč tudi izkazati upravičene razloge za izostanek iz naroka. Gre za razloge, ki utemeljujejo preložitev naroka v skladu s 1. odst. 115. čl. ZPP. V primeru bolezni lahko preložitev naroka utemelji le nepredvidljiva in nenadna bolezen, ki se izkaže z zdravniškim opravičilom, izdanim na posebnem obrazcu.
Res je popis oddanih pošiljk z dne 25. 11. 2008 brez poštnega žiga. Vendar pa je v konkretnem primeru Pošta Slovenije potrdila, da razpolaga s kopijo podpisa oddanih pošiljk z dne 25. 11. 2008, ki je identična popisu tožeče stranke. Glede na navedeno ni razloga za dvom v trditev tožene stranke, da je tožena stranka dne 25. 11. 2008 na Okrožno sodišče v Ljubljani s priporočeno pošto poslala tri poštne pošiljke.
določitev vrednosti spornega predmeta – pritožba zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta – dopustnost pritožbe zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta
Pritožba zoper izpodbijani sklep, upoštevaje določilo 2. odstavka 31. člena ZST-1, ni dovoljena, saj se bo tožeča stranka zoper odločitev o ugotovitvi prave vrednosti spornega predmeta v obravnavanem primeru lahko pritožila v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari, oziroma v pritožbi zoper sklep o umiku tožbe, če sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje glede na novo določeno vrednost spornega predmeta ne bo plačala.
Tožnica bi tožbo morala vložiti v roku 30ih dni po izteku roka, ki ga je imela na voljo tožena stranka, da odloči o njeni zahtevi za varstvo pravic za ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi v zvezi s prevedbo in določitvijo plačnega razreda. Ker tega roka ni spoštovala, ampak je tožbo vložila po tem, ko je tožena stranka (po izteku roka) odločila o zahtevi za varstvo pravic, tožba ni dopustna. Rok za sodno varstvo iz 204. čl. ZDR je prekluzivni materialni rok, zato kasnejša odločitev delodajalca o ugovoru delavca, sprejeta po preteku 30-dnevnega roka iz 2. odst. 204. čl. ZDR, delavcu ne more odpreti novega roka za sodno varstvo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tožnik je zadnjega dne, ko je bil na delu, toženi stranki povedal, da je polomljen, da ne more delati in da gre k zdravniku po bolniški stalež. S tem je toženo stranko seznanil s svojim zdravstvenim stanjem oziroma predvidenim bolniškim staležem, zaradi česar očitek v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da pet dni zaporedoma ni prišel na delo in da o razlogih za svojo odsotnost ni obvestil delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti, ni utemeljen.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 118, 118/1, 119, 119/1.
prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - transformacija - upokojitev - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina
Tožnica ni upravičena do odškodnine po 1. odst. 118. člena ZDR, ker je njena pogodba o zaposlitvi v času sodnega spora o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja prenehala zaradi upokojitve. Kot invalidka I. kategorije je bila upokojena, kar pomeni, da je z dnem upokojitve izgubila pravico zahtevati, da jo tožena stranka sprejme nazaj na delo.
Tožeča stranka v pravdi ni uspela, saj je bila njena tožba zavržena. Na uspeh tožeče stranke v tej zadevi torej ne more vplivati dejstvo, da naj bi bila v času vložitve tožbe le-ta potrebna zaradi uresničitve zatrjevanih pravic tožeče stranke. Med postopkom je namreč pravni interes zanjo tožeči stranki prenehal in se je postopek končal z zavrženjem tožbe, kar pomeni, da s tožbo ni uspela. Prav tako niso pomembne okoliščine, zaradi katerih je prišlo do prenehaja pravnega interesa tožeče stranke za tožbo, torej, da je bila vtoževana terjatev tožeči stranki priznana v stečajnem postopku nad toženo stranko.
Tožnica bi tožbo morala vložiti v roku 30-ih dni po izteku roka, ki ga je imela na voljo tožena stranka, da odloči o njeni zahtevi za varstvo pravic za ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi v zvezi s prevedbo in določitvijo plačnega razreda. Ker tega roka ni spoštovala, ampak je tožbo vložila po tem, ko je tožena stranka (po izteku roka) odločila o zahtevi za varstvo pravic, tožba ni dopustna. Rok za sodno varstvo iz 204. čl. ZDR je prekluzivni materialni rok, zato kasnejša odločitev delodajalca o ugovoru delavca, sprejeta po preteku 30-dnevnega roka iz 2. odst. 204. čl. ZDR, delavcu ne more odpreti novega roka za sodno varstvo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne vpliva dejstvo, da se je delo delavca, kateremu je bila podana odpoved, razdelilo med ostale sodelavce. Delodajalec ima namreč pravico odločati o tem, kako organizirati delovni proces, prav tako ima pravico odločati, kako bo zmanjšal stroške poslovanja in posledično stroške dela za zaposlene.
Pri ugovoru pasivne legitimacije (drugotožene stranke) gre za materialnopravno vprašanje, ki se nanaša na tožbeno podlago. Iz tega razloga se ob ugotovitvi, da je ugovor utemeljen, tožba (zoper drugotoženo stranko) ne zavrže, ampak se o ugovoru odloča skupaj z odločanjem o glavni stvari, tožbeni zahtevek (za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije zoper drugotoženo stranko – stečajno upraviteljico nekdanjega delodajalca tožnika) pa se zavrne.
ZPP člen 87, 87/3, 89, 89/1, 90, 90/2, 245, 245/3, 245/4. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/8, 48/9.
sodni cenilec - sklep o odmeri nagrade in nadomestila za stroške - izplačilo po zastopniku
Cenilec, ki je s sklepom za opravo izvedenskega dela sicer pravilno določen kot fizična oseba, lahko uveljavlja izplačilo stroškov in nagrade po zastopniku, ki je lahko fizična ali pravna oseba, pri čemer se stroški zastopanja izplačajo v breme odmerjenih stroškov in nagrad.
predujem za stroške cenitve dolžnikovega premoženja
Upnica je v pritožbi s predloženim dokazilom izkazala, da je predujem res plačala, le da na napačen račun in bo potrebno zato plačani znesek prenesti na račun sodnih pologov.
zbujanje sovraštva, razdora ali nestrpnosti - kršitev načela enakosti – opis kaznivega dejanja – izzivanje narodnostne nestrpnosti
Zakonski znak izzivanja narodnostne nestrpnosti je potrebno razumeti in tolmačiti na način, da gre pri objektu kazenskopravnega varstva tega kaznivega dejanja, ne glede na umeščenost kaznivega dejanja v sklop kaznivih dejanj zoper javni red in mir, vendarle in predvsem za zaščito določenega kroga prebivalstva v njegovem dostojanstvu oziroma v narodnostni, rasni ali verski enakopravnosti. Iz zakonskega opisa kaznivega dejanja po 1. odst. 300. člena KZ ne izhaja, da bi v opisu dejanja sploh morala biti navedena konkretna škodljiva posledica, saj je ta dovolj razvidna že iz samega izvršitvenega dejanja – v konkretnem primeru izzivanja narodnostne nestrpnosti, ki je konkretizirana v opisu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja z navedbo posameznih izjav.
ZIZ člen 15. ZPP člen 105, 105/3, 108, 108/1. ZD člen 136, 136/2, 142, 142/1, 142/2.
podpis ugovora – dopolnitev vloge – oseben podpis v pisarni vpisnika - smrt dolžnika – nadaljevanje izvršbe z dediči – dedovanje - sprejem dediščine - sprejem dednega deleža in sočasni odstop dednega deleža sodediču – solidarna odgovornost sodedičev
Iz uradnega zaznamka izhaja, da je dolžnica osebno v pisarni, dne 20.8.2004, ugovor podpisala. Dolžnica je torej ugovor ustrezno popravila, zato je sklep o zavrženju njenega ugovora v nasprotju s podatki v spisu in tako nezakonit.
L.K. in B. K. se dedovanju nista odpovedala, temveč sta se k dedovanju priglasila, svoja dedna deleža pa odstopila K.A. Takšno izjavo je po zakonu šteti za sprejem dediščine oz. dednega deleža in za sočasni odstop dednega deleža sodediču. Zapustnikovih upnikov se odstop dednega deleža ne tiče, ker pri njem niso sodelovali. Zato njim še nadalje odgovarjata tudi sodediča, torej L.K. in B.K., solidarno s sodedičem – pridobiteljem, torej K.A.
ZIZ člen 272, 272/2, 273. SPZ člen 48, 48/1. ZPP člen 2.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v nepremičnino - obstoj skupnega premoženja
Glede dejstev o obstoju pogojev za izdajo začasne odredbe je sodna praksa dokaj stroga in tožnica jih mora izkazati že v samem predlogu, saj v tej fazi postopka namreč še ni kontradiktornega odločanja.
prodaja nepremičnine – sklep o poplačilu – pritožbeni razlogi
Vse pritožbene navedbe, ki jih dolžnik navaja, se ne nanašajo na izpodbijani sklep in za odločitev niso odločilne oziroma nanjo ne morejo vplivati, saj se nanašajo na predhodne postopke.
ZPIZ-1 člen 143, 454. ZPP člen 7, 180, 213, 213/2, 287, 287/2. Sporazum o seznamu telesnih okvar.
invalidnina – telesna okvara
Ker se tožnikove zdravstvene težave (težave s hrbtenico) ne ujemajo z nobeno izmed telesnih okvar, določenih v Sporazumu o sezamu telesnih okvar, pri tožniku telesna okvara ne obstaja, nima pravice do invalidnine.
ZPP člen 95, 95/1, 95/1-2, 98, 98/5. ZIZ člen 15, 40, 40/13.
predlog za izvršbo - smiselna uporaba določb ZPP - predložitev pooblastila - prvo pravdno dejanje - zavrženje predloga za izvršbo
Sodišče prve stopnje je upnikov predlog nepravilno zavrglo s sklicevanjem na določbe ZPP, saj se skladno s 15. členom ZIZ v postopku izvršbe in zavarovanja določbe ZPP smiselno uporabljajo le, če ni v ZIZ ali kakšnem drugem zakonu določeno drugače. V trinajstem odstavku 40. člena ZIZ, ki govori o vsebini predloga za izvršbo je določeno, če upnik vloži predlog za izvršbo po pooblaščencu, se v predlogu za izvršbo navede, da je bilo pooblastilo dano. To pa je v konkretni zadevi storil upnik, ko se je v predlogu za izvršbo skliceval na pooblastilo, dano v pravdni zadevi.