izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tožnik je zadnjega dne, ko je bil na delu, toženi stranki povedal, da je polomljen, da ne more delati in da gre k zdravniku po bolniški stalež. S tem je toženo stranko seznanil s svojim zdravstvenim stanjem oziroma predvidenim bolniškim staležem, zaradi česar očitek v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da pet dni zaporedoma ni prišel na delo in da o razlogih za svojo odsotnost ni obvestil delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti, ni utemeljen.
stroški vzdrževanja skupnih delov - obratovalni stroški – stroški vzdrževanja – najemno razmerje – dolžnost plačevanja stroškov obratovanja in stroškov vzdrževanja
Zavezanec za plačilo vseh stroškov vzdrževanja skupnih delov je lastnik, ne glede na to, kakšen je dogovor med njim in najemnikom. Upravnik lahko plačilo teh stroškov zahteva neposredno le od etažnega lastnika, ta pa jih – odvisno od medsebojne pogodbe, lahko nato terja od najemnika. Glede stroškov obratovanja stanovanja pa je osnovni dolžnik najemnik, če z najemno pogodbo ni dogovorjeno drugače.
osebni stečaj - odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje novih obveznosti - sodna poravnava
S sklenjeno sodno poravnavo stečajna dolžnica ni prevzela take obveznosti, ki jo kot oviro za odpust določa 4. točka 399. člena ZFPPIPP. Na ta način sta dolžnica in pritožnik le sporazumno uredila medsebojne pravice in obveznosti iz njunega, že prej obstoječega pravnega razmerja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - utemeljen razlog
Tožena stranka je zaradi racionalizacije proizvodnje razporedila opravila iz tožnikovega delokroga na druge izvajalce, določene postopke pa je tudi poenostavila in jih začela izvajati z računalniškimi programi. Iz tega razloga je zakonito ugotovila, da tožnikovega dela ne potrebuje več, in mu podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, čeprav njegovega delovnega mesta ni formalno ukinila.
Tožena stranka je pravilnosti vročitve ugovarjala, navedla je, da je pisanje prevzela druga oseba (mati tožene stranke). Predlagala je izvedbo dokaza s primerjavo podpisov, ki ga sodišče utemeljeno ni izvedlo. Za ugotavljanje pristnosti podpisa na vročilnici je potrebno strokovno znanje, tožena stranka pa ni predlagala izvedbe dokaza s postavitvijo sodnega izvedenca grafologa. Iz tega razloga je treba šteti, da domneve o pravilni vročitvi ni izpodbila.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – gospodarski spor – fizična oseba
V obravnavanem primeru gre za spor v zvezi z obveznostmi lastnika poslovnih prostorov tožene stranke kot fizične osebe, za tako vrsto spora pa ne veljajo pravila, ki so določena za postopek v gospodarskih sporih, temveč splošna pravila glede stvarne pristojnosti.
Ker se neprerekana dejstva štejejo za priznana, priznanih dejstev pa ni potrebno dokazovati, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku v takem obsegu ur pravilno ugodilo, čeprav tožeča stranka zanje ni predložila dokaza v obliki potrjenih evidenčnih listov. Določba 212. čl. ZPP namreč tudi toženi stranki nalaga obveznost, da substancirano, obrazloženo prereka navedbe nasprotne stranke in da svoje ugovore tudi dokazno podpre.
V primeru, da se stranka sklicuje na materialni pobot mora postaviti konkretne navedbe, ki sodišču omogočajo presojo o tem ali tožnikova terjatev (deloma ali v celoti) ne obstoji več, ker je prenehala na podlagi enostranske izjave (konkretizirati mora torej predpostavke iz 311. in 312. čl. OZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0061972
OZ člen 766, 766/3, 779, 779/2.
pogodba o delu - mandatna pogodba - odškodninska odgovornost mandatarja - napake posla - vsebina pogodbe - uporaba pogodbenega materialnega prava
Prevzemnikova pravica do plačila ni odvisna od tega, ali so opravljeni posli obrodili zaželene učinke/rezultate, temveč le od tega, ali so bili naročeni posli pravilno opravljeni. V kolikor je prevzemnik naročila posel nepravilno izpolnil, je naročniku odškodninsko odgovoren. Pri tem je treba upoštevati, da OZ posebnih pravil o odgovornosti za škodo, katere vzrok je nepravilna izpolnitev storitvene obveznosti, ki ima značilnosti obligacije prizadevanja, ne določa, zato je to odgovornost treba presojati z analogno (smiselno) uporabo pravil o splošni odškodninski odgovornosti.
Uporaba pogodbenega materialnega prava (drugače kot uporaba zakonskega materialnega prava) ni mogoča, preden preko zatrjevanja njegove vsebine to pravo ni ugotovljeno („kaj v pogodbi piše“). Ker na vsebino pogodbenega materialnega prava sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, se morajo stranke nanj izrecno sklicevati in ga jasno in določno opredeliti.
pravočasnost plačila sodne takse - tek sodnih rokov – nedelja – iztek sodnega roka na nedeljo
Rok za plačilo sodne takse, ki bi se sicer iztekel dne 27. 09. 2009, ni iztekel tega dne, temveč dne 28. 09. 2009, ker je bila 27. 09. 2009 nedelja, na nedeljo pa sodni rok ne more izteči.
določitev vrednosti spornega predmeta – pritožba zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta – dopustnost pritožbe zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta
Pritožba zoper izpodbijani sklep, upoštevaje določilo 2. odstavka 31. člena ZST-1, ni dovoljena, saj se bo tožeča stranka zoper odločitev o ugotovitvi prave vrednosti spornega predmeta v obravnavanem primeru lahko pritožila v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari, oziroma v pritožbi zoper sklep o umiku tožbe, če sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje glede na novo določeno vrednost spornega predmeta ne bo plačala.
Tožnica bi tožbo morala vložiti v roku 30ih dni po izteku roka, ki ga je imela na voljo tožena stranka, da odloči o njeni zahtevi za varstvo pravic za ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi v zvezi s prevedbo in določitvijo plačnega razreda. Ker tega roka ni spoštovala, ampak je tožbo vložila po tem, ko je tožena stranka (po izteku roka) odločila o zahtevi za varstvo pravic, tožba ni dopustna. Rok za sodno varstvo iz 204. čl. ZDR je prekluzivni materialni rok, zato kasnejša odločitev delodajalca o ugovoru delavca, sprejeta po preteku 30-dnevnega roka iz 2. odst. 204. čl. ZDR, delavcu ne more odpreti novega roka za sodno varstvo.
ZPP člen 95, 95/1, 95/1-2, 98, 98/5. ZIZ člen 15, 40, 40/13.
predlog za izvršbo - smiselna uporaba določb ZPP - predložitev pooblastila - prvo pravdno dejanje - zavrženje predloga za izvršbo
Sodišče prve stopnje je upnikov predlog nepravilno zavrglo s sklicevanjem na določbe ZPP, saj se skladno s 15. členom ZIZ v postopku izvršbe in zavarovanja določbe ZPP smiselno uporabljajo le, če ni v ZIZ ali kakšnem drugem zakonu določeno drugače. V trinajstem odstavku 40. člena ZIZ, ki govori o vsebini predloga za izvršbo je določeno, če upnik vloži predlog za izvršbo po pooblaščencu, se v predlogu za izvršbo navede, da je bilo pooblastilo dano. To pa je v konkretni zadevi storil upnik, ko se je v predlogu za izvršbo skliceval na pooblastilo, dano v pravdni zadevi.
Res vtoževani stroški zavezujejo zgolj (so)lastnike nepremičnine, vendar je v konkretnem primeru tožbeni zahtevek utemeljen na obligacijskopravni podlagi (toženec je bil voden kot solastnik poslovnega prostora ter je tožeči stranki posredoval zahtevo, na podlagi katere so se vsi skupni stroški, obračunani za sporni poslovni prostor, glasili na toženčevo ime).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060132
ZOR člen 110. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 69. ZZK člen 101, 102.
nična pogodba – posledice ničnosti – neomejeno uveljavljanje ničnosti – povračilni zahtevki – izbrisna tožba – rok za vložitev izbrisne tožbe – zastaranje povračilnih zahtevkov na podlagi nične pogodbe
Pravica do uveljavljanja ničnosti res ne ugasne, vendar pa velja to pravilo le za uveljavljanje ničnosti v ožjem pomenu, ne pa tudi za uveljavljanje ničnosti v širšem pomenu. Če zaradi izpolnitev obveznosti na podlagi ničnih pogodb nastanejo povračilni (ali odškodninski) zahtevki, so takšni zahtevki podvrženi zastaralnim ali celo prekluzivnim rokom, odvisno od pravne ureditve posameznih pravnih področij.
Vprašanje pravočasnosti izbrisne tožbe je načeloma treba presojati po predpisih, ki veljajo v času oprave izpodbijane vknjižbe.
ZNP člen 37. ZPP člen 350, 350/2, 366. ZZK-1 člen 5, 9, 9/2, 120, 120/2, 150, 150/1, 161, 161/3, 161/3-2.
načelo pravnega prednika – začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo
9. člen ZZK-1 v drugem odstavku določa, da so vpisi dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se nanaša. S tem je v ZZK-1 uzakonjeno načelo (knjižnega) pravnega prednika, ki je še dodatno konkretizirano v prvem odstavku 150. člena ZZK-1, ki med drugim tudi določa določa, da je vpis dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis in če sodna odločba, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis, učinkuje proti tej osebi.
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, ne zadošča za zahtevek iz poglavja o neupravičeni pridobitvi. Za takšen zahtevek je treba izkazati korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja ter prikrajšanje na strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja.
zaznamba spora – pogoji za dovolitev zaznambe spora
Zaznamba spora se dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnica od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njene lastninske pravice, katero je na nepremičnini pridobila v skupnem premoženju z drugotožencem iz priložene tožbe. Prvotoženec pa je solastnik te parcele, katero zahteva tožnica. Ker je možno, da gre za gradnjo na tujem ali z dovoljenjem prvotoženca, zatrjuje se pa izvirni način pridobitve lastninske pravice, se zaznamuje spor tudi proti prvotožencu, čeprav ni bil s predlagateljico poročen.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZOR člen 18, 58, 538, 538/2. SPZ člen 43, 49.
določnost izreka sodbe – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – teorija realizacije
Izrek sodbe, v katerem ni opredeljeno, na katerem delu parcele se nahaja spornih 103,83 m², je nedoločen in nerazumljiv ter zato tudi neizvršljiv.
Glede na to, da darilna pogodba ni bila sklenjena v pisni obliki, toženec s tožbo na izpolnitev (t. j. izstavitev zemljiškoknjižne listine) ne bi mogel uspeti.
sodna taksa – spor o prenehanju delovnega razmerja – reparacija
Odločanje o tožbenem zahtevku, ki se nanaša na reparacijo zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ne predstavlja posebnega spora, ampak predstavlja spor o prenehanju delovnega razmerja, v katerem se sodna taksa ne plača.