nepremoženjska škoda – korežija – izvajalec - režiser dramske igre – prispevek k stvaritvi umetniškega dela
Med izvajalce se na podlagi 2. odstavka 118. člena ZASP štejejo tudi režiserji. Med pravdnima strankama je sporno, ali je tožnik ustvaril režijsko delo, kar bi mu zagotavljalo varstvo po ZASP. Priznanje sorodne pravice ni odvisno od tega, kakšen strokovni naziv ima neka oseba, temveč kakšen je njen dejanski prispevek k ustvaritvi umetniškega (gledališkega) dela. V konkretnem primeru to pomeni, če je bil prispevek tožnika le tehnične narave, v takšnem primeru ni moč tožniku priznati, da je režiser dramske igre in zato mu ne gre varstvo sorodne pravice po ZASP.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – ugotovitvena odločba ustavnega sodišča – učinek ugotovitvene odločbe ustavnega sodišča
Odločba ustavnega sodišča, s katero to ugotovi, da posamezni člen zakona ni v skladu z ustavo, in naloži državnemu zboru, da mora v določenem roku odpraviti neskladje, ustavno sodišče pa je tako odločbo izdalo zato, ker zakon določena vprašanja ureja na način, ki ne omogoča njegove razveljavitve, ima glede uporabe za razmerja, nastala pred izdajo odločbe, enake učinke, kot odločba o razveljavitvi zakona zaradi neskladnosti z ustavo.
vpis proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica – podlaga za vpis – večkratni zaporedni prenosi pravice
V konkretnem primeru sodba Okrožnega sodišča v Krškem ne učinkuje zoper zemljiškoknjižnega lastnika, saj je bil tožbeni zahtevek zoper njo zavrnjen tako, da navedena sodna odločba ni podlaga za vpis, niti se predlagatelj in sodišče prve stopnje ne more sklicevati na določbe o večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisane v zemljiški knjigi.
ZPP člen 95, 95/1, 95/1-2, 98, 98/5. ZIZ člen 15, 40, 40/13.
predlog za izvršbo - smiselna uporaba določb ZPP - predložitev pooblastila - prvo pravdno dejanje - zavrženje predloga za izvršbo
Sodišče prve stopnje je upnikov predlog nepravilno zavrglo s sklicevanjem na določbe ZPP, saj se skladno s 15. členom ZIZ v postopku izvršbe in zavarovanja določbe ZPP smiselno uporabljajo le, če ni v ZIZ ali kakšnem drugem zakonu določeno drugače. V trinajstem odstavku 40. člena ZIZ, ki govori o vsebini predloga za izvršbo je določeno, če upnik vloži predlog za izvršbo po pooblaščencu, se v predlogu za izvršbo navede, da je bilo pooblastilo dano. To pa je v konkretni zadevi storil upnik, ko se je v predlogu za izvršbo skliceval na pooblastilo, dano v pravdni zadevi.
Res vtoževani stroški zavezujejo zgolj (so)lastnike nepremičnine, vendar je v konkretnem primeru tožbeni zahtevek utemeljen na obligacijskopravni podlagi (toženec je bil voden kot solastnik poslovnega prostora ter je tožeči stranki posredoval zahtevo, na podlagi katere so se vsi skupni stroški, obračunani za sporni poslovni prostor, glasili na toženčevo ime).
ZIZ člen 15. ZPP člen 105, 105/3, 108, 108/1. ZD člen 136, 136/2, 142, 142/1, 142/2.
podpis ugovora – dopolnitev vloge – oseben podpis v pisarni vpisnika - smrt dolžnika – nadaljevanje izvršbe z dediči – dedovanje - sprejem dediščine - sprejem dednega deleža in sočasni odstop dednega deleža sodediču – solidarna odgovornost sodedičev
Iz uradnega zaznamka izhaja, da je dolžnica osebno v pisarni, dne 20.8.2004, ugovor podpisala. Dolžnica je torej ugovor ustrezno popravila, zato je sklep o zavrženju njenega ugovora v nasprotju s podatki v spisu in tako nezakonit.
L.K. in B. K. se dedovanju nista odpovedala, temveč sta se k dedovanju priglasila, svoja dedna deleža pa odstopila K.A. Takšno izjavo je po zakonu šteti za sprejem dediščine oz. dednega deleža in za sočasni odstop dednega deleža sodediču. Zapustnikovih upnikov se odstop dednega deleža ne tiče, ker pri njem niso sodelovali. Zato njim še nadalje odgovarjata tudi sodediča, torej L.K. in B.K., solidarno s sodedičem – pridobiteljem, torej K.A.
prodaja nepremičnine – sklep o poplačilu – pritožbeni razlogi
Vse pritožbene navedbe, ki jih dolžnik navaja, se ne nanašajo na izpodbijani sklep in za odločitev niso odločilne oziroma nanjo ne morejo vplivati, saj se nanašajo na predhodne postopke.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. Mednarodni sporazum o vprašanjih nasledstva člen 8.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanci - MSVN - ponovna odmera - zavrženje zahteve
O pravici do invalidske pokojnine je bilo že odločeno z odločbo tožene stranke, zoper katero tožnik ni vložil pravnega sredstva, tako da je postala dokončna in pravnomočna. Za ponovno odločanje o invalidski pokojnini (ob upoštevanju določb MSVN, ki niti niso neposredno uporabljive) ni podane pravne podlage, tako da se ponovna zahteva tožnika kot nedopustna zavrže.
ZIZ člen 272, 272/2, 273. SPZ člen 48, 48/1. ZPP člen 2.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v nepremičnino - obstoj skupnega premoženja
Glede dejstev o obstoju pogojev za izdajo začasne odredbe je sodna praksa dokaj stroga in tožnica jih mora izkazati že v samem predlogu, saj v tej fazi postopka namreč še ni kontradiktornega odločanja.
gestija – nujna gestija - nujna vzdrževalna dela - neodložljivost del - pridobitev lastninske pravice - solastnina - stroški
Ker ni šlo za nujno prenovo strehe, dela pa niso bila neodložljiva, tožeči stranki ni uspelo dokazati, da je šlo v konkretnem primeru za nujno gestijo, zato je tožbeni zahtevek v tem delu pravilno zavrnilo.
Ker je tožnik solastni delež nepremičnine pridobil na podlagi pravnega posla, očitek pritožnika o pomanjkanju pravne podlage za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ni utemeljen.
Upnik (tožnik) je predlagal zadržanje razpisnega postopka za generalnega direktorja dolžnika (tožene stranke), dokler se ne ugotovi, da izpolnjuje formalne pogoje za to delovno mesto. Tako oblikovani zahtevek iz predloga za izdajo začasne odredbe (pred začetkom pravdnega postopka) je ugotovitveni zahtevek. Ker ugotovitvena sodba ni izvršljiva, pri tožbi z ugotovitvenim zahtevkom ni mogoče izdati začasne odredbe v zavarovanje denarne ali nedenarne terjatve, ki je praviloma možna le pri dajatvenem zahtevku. Iz tega razloga ob napovedani tožbi z ugotovitvenim zahtevkom predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.
OZ člen 154, 154/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
regres – izguba zavarovalnih pravic - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - protispisnost
Bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je podana, ko sodišče v razlogih sodbe vsebini listinskega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo ima v resnici, ne pa, kadar so dokazni zaključki sodišča drugačni od (v sodbi pravilno povzetih) izpovedi.
ZOR člen 154. ZLPP člen 31. ZTuj člen 13/2. ZZT člen 6.
odškodninska odgovornost države - izbris iz evidence stalnega prebivalstva - zastaranje odškodninske terjatve izbrisanih - vzročna zveza - delovno dovoljenje - dovoljenje za začasno prebivanje – premoženjska škoda
Ker pridobitev delovnega dovoljenja ni bila vezana na vpis v evidenco stalnih prebivalcev RS, ne vzdržijo pritožbene navedbe, da tožnik zaradi odvzema osebnih dokumentov za delovno dovoljenje ni mogel zaprositi. Da bi tožnik želel pridobiti delovno dovoljenje oziroma da bi imel s tem težave, tožnik sploh ni zatrjeval. Zaključek sodišča prve stopnje, da vzročna zveza med izbrisom tožnika iz evidence stalnega prebivalstva RS in njegovo nezaposlenostjo ni podana, je tako pravilen, zaradi česar je sodišče prve stopnje zahtevek tožnika utemeljeno zavrnilo.
škoda – vzročna zveza – protipravnost – nakup in prodaja delnic – padec cene delnic – skrbno ravnanje - kršitev načela skrbnosti dobrega strokovnjaka – neskrbnost pri nakupu delnic s strani prokurista
Obveznost povračila škode lahko zajame le tisto škodo, ki je v vzročni zvezi z očitanim protipravnim ravnanjem oziroma opustitvijo. V konkretnem primeru gre za vprašanje, ali je škoda, kot jo tožeča stranka zatrjuje in ki mora biti prav tako dokazana, posledica očitanega neskrbnega in s tem protipravnega ravnanja in torej do škode ne bi prišlo, če toženčeve neskrbnosti ne bi bilo.
Zgolj dejstvo, da so se delnice po nakupu pocenile in da so bile v letu 2003 prodane po bistveno nižji ceni, še ne predstavlja škode kot elementa civilnega delikta. Takšna pocenitev sicer predstavlja pomemben indic, ni pa to dokaz o previsoki nakupni ceni.
regresni zahtevek zavarovalnice – začetek teka zamudnih obresti
Tožnica je z dnem izplačila odškodnin pridobila pravico zahtevati povračilo izplačanega zneska skupaj z obrestmi in stroški od toženca. Vendar pa to še ne pomeni, da je od takrat dalje toženec tudi v zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti (povračilom izplačane odškodnine).
Če toženec ni obveščen o tem, da je dolžan nekaj plačati, ne more priti v zamudo prej, preden tega obvestila oziroma zahtevka za plačilo ne dobi.
Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga, če so ta dejstva oziroma dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je nova dejstva še lahko navajala oziroma ko je nove dokaze še lahko predlagala. Dejstva in dokazi so torej morali v času sojenja že obstajati.
Rok za izplačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni določen, tako da je zamuda tožene stranke nastala šele z vložitvijo tožbe. Zakonske zamudne obresti je dolžna plačati šele od tega dne dalje.
ZPIZ-1 člen 143, 454. ZPP člen 7, 180, 213, 213/2, 287, 287/2. Sporazum o seznamu telesnih okvar.
invalidnina – telesna okvara
Ker se tožnikove zdravstvene težave (težave s hrbtenico) ne ujemajo z nobeno izmed telesnih okvar, določenih v Sporazumu o sezamu telesnih okvar, pri tožniku telesna okvara ne obstaja, nima pravice do invalidnine.