Zamudni sodbi ni mogoče uspešno nasprotovati z argumentom, da tožbene trditve nimajo opore v predloženih dokazih in da za določena zatrjevana dejstva tožnik ni predložil dokazov.
Opominjanje oz. pozivanje dolžnika pred pravdo ni procesna predpostavka za tožbo, zato dejstvo, da tožnik pred vložitvijo tožbe drugega toženca ni pozival k izpolnitvi solidarne obveznosti, na uspeh tožbe nima vpliva.
ZPIZ-1 člen 13, 13/1, 68, 68/2. ZMEPIZ člen 45, 45/2, 45/3, 47, 49, 49/2. ZDR člen 119, 119/1.
lastnost zavarovanca - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu - invalid I. kategorije
Ker je tožnici, ko je odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postala pravnomočna, delovno razmerje prenehalo veljati po samem zakonu, od prenehanja delovnega razmerja nima več lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
zbujanje sovraštva, razdora ali nestrpnosti - kršitev načela enakosti – opis kaznivega dejanja – izzivanje narodnostne nestrpnosti
Zakonski znak izzivanja narodnostne nestrpnosti je potrebno razumeti in tolmačiti na način, da gre pri objektu kazenskopravnega varstva tega kaznivega dejanja, ne glede na umeščenost kaznivega dejanja v sklop kaznivih dejanj zoper javni red in mir, vendarle in predvsem za zaščito določenega kroga prebivalstva v njegovem dostojanstvu oziroma v narodnostni, rasni ali verski enakopravnosti. Iz zakonskega opisa kaznivega dejanja po 1. odst. 300. člena KZ ne izhaja, da bi v opisu dejanja sploh morala biti navedena konkretna škodljiva posledica, saj je ta dovolj razvidna že iz samega izvršitvenega dejanja – v konkretnem primeru izzivanja narodnostne nestrpnosti, ki je konkretizirana v opisu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja z navedbo posameznih izjav.
Predmet nepravdnih postopkov ni uveljavljanje terjatve ene stranke proti drugi, pač pa ureditev določenih razmerij in osebnih stanj. Tudi v takih postopkih je možna izdaja t.i. regulacijske začasne odredbe, katere namen je ureditev pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe). Bistvo regulacijske začasne odredbe je v varstvu obstoječega stanja, ne pa v zavarovanju kasnejše izvršbe.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – odmera odškodnine za vsako od uveljavljanih oblik nepremoženjske škode - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – valorizacija odškodnine
Ni odločilno samo, ali je odmerjena pravična denarna odškodnina za vsako od uveljavljanih oblik nepremoženjske škode, temveč je treba presojati tudi primernost skupne odmere pravične denarne odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo.
Dejstvo, da se tožnik zaradi poškodbe nekaj mesecev ni mogel intenzivno ukvarjati s športno rekreativnimi aktivnostmi (v omejenem obsegu in z manjšo intenzivnostjo pa je sicer z vadbo pričel že mesec in pol po poškodbi), ne opravičuje dosoje odškodnine za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti.
ZIZ člen 15. ZPP člen 105, 105/3, 108, 108/1. ZD člen 136, 136/2, 142, 142/1, 142/2.
podpis ugovora – dopolnitev vloge – oseben podpis v pisarni vpisnika - smrt dolžnika – nadaljevanje izvršbe z dediči – dedovanje - sprejem dediščine - sprejem dednega deleža in sočasni odstop dednega deleža sodediču – solidarna odgovornost sodedičev
Iz uradnega zaznamka izhaja, da je dolžnica osebno v pisarni, dne 20.8.2004, ugovor podpisala. Dolžnica je torej ugovor ustrezno popravila, zato je sklep o zavrženju njenega ugovora v nasprotju s podatki v spisu in tako nezakonit.
L.K. in B. K. se dedovanju nista odpovedala, temveč sta se k dedovanju priglasila, svoja dedna deleža pa odstopila K.A. Takšno izjavo je po zakonu šteti za sprejem dediščine oz. dednega deleža in za sočasni odstop dednega deleža sodediču. Zapustnikovih upnikov se odstop dednega deleža ne tiče, ker pri njem niso sodelovali. Zato njim še nadalje odgovarjata tudi sodediča, torej L.K. in B.K., solidarno s sodedičem – pridobiteljem, torej K.A.
Sodišče je zamudno sodbo izdalo na podlagi 2. odstavka 282. člena ZPP, ki pa ga je Ustavno sodišče RS razveljavilo, saj je ocenilo, da omejitev človekove pravice tožene stranke po kontradiktornem postopku ni primerna za doseganje pospešitve in koncentracije glavne obravnave.
ZPIZ-1 člen 143, 454. ZPP člen 7, 180, 213, 213/2, 287, 287/2. Sporazum o seznamu telesnih okvar.
invalidnina – telesna okvara
Ker se tožnikove zdravstvene težave (težave s hrbtenico) ne ujemajo z nobeno izmed telesnih okvar, določenih v Sporazumu o sezamu telesnih okvar, pri tožniku telesna okvara ne obstaja, nima pravice do invalidnine.
predlog pravne osebe za oprostitev plačila sodnih taks – plačilo sodne takse iz stečajne mase – premoženje stečajnega dolžnika
Tožeča stranka navaja, da premoženja (še ni) uspela unovčiti in terjatev (še) ne izterjati ter da ni pričakovati, da bodo sredstva unovčena oziroma terjatve izterjane do celotne ocenjene višine. Ker je torej razvidno, da obstaja premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči (med drugim tudi) za kritje stroškov postopka, je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks pravilna.
zemljiškoknjižni predlog – načelo formalnosti – podlaga za vpis – pravnomočni sklep o dedovanju
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo izpolnjenost pogojev za vknjižbo lastninske pravice, kot izhaja iz pravnomočnega dodatnega sklepa o dedovanju in zato predlogu za vknjižbo ugodilo, saj ugovornih razlogov udeležencev glede deležev podedovanega premoženja ni moglo upoštevati. Te ugovore bosta morala rešiti v zapuščinskem postopku po pravnem predniku, kjer bo potrebno sanirati tudi morebitne storjene kršitve, ki jih očitata sodišču.
Regulacijska začasna odredba je dopustna le v primerih, ko je to edini možen način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Začasna odredba na razveljavitev sklepa skupščine ni edini možen način za preprečitev takšnih ravnanj. Tožeča stranka bi namreč lahko preprečila nastanek negativnih posledic sprejetja izpodbijanega sklepa, ki jih zatrjuje, z začasno odredbo, ki bi toženi stranki prepovedovala opraviti dejanja na podlagi izpodbijanega sklepa, torej dejanja, ki pomenijo realizacijo sklepa.
škoda – vzročna zveza – protipravnost – nakup in prodaja delnic – padec cene delnic – skrbno ravnanje - kršitev načela skrbnosti dobrega strokovnjaka – neskrbnost pri nakupu delnic s strani prokurista
Obveznost povračila škode lahko zajame le tisto škodo, ki je v vzročni zvezi z očitanim protipravnim ravnanjem oziroma opustitvijo. V konkretnem primeru gre za vprašanje, ali je škoda, kot jo tožeča stranka zatrjuje in ki mora biti prav tako dokazana, posledica očitanega neskrbnega in s tem protipravnega ravnanja in torej do škode ne bi prišlo, če toženčeve neskrbnosti ne bi bilo.
Zgolj dejstvo, da so se delnice po nakupu pocenile in da so bile v letu 2003 prodane po bistveno nižji ceni, še ne predstavlja škode kot elementa civilnega delikta. Takšna pocenitev sicer predstavlja pomemben indic, ni pa to dokaz o previsoki nakupni ceni.
Preizkusno obdobje že po naravi stvari ne more začeti teči pred izdajo sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti. Določitev preizkusnega obdobja za nazaj – ko tako dolžnik kot stečajni upravitelj nista opravljala še nobenih dodatnih
obveznosti po 401. in 402. členu ZFPPIPP, ki se jima sicer dodatno naložijo v času trajanja preizkusne dobe, bi bila povsem v nasprotju z namenom tega instituta.
Pri tožbi zaradi prikrajšanja nujnega deleža je treba najprej doseči razveljavitev oziroma pravno neučinkovitost darilne pogodbe proti nujnemu dediču, nato pa doseči vrnitev ustreznega dela premoženja: če je zapuščinski postopek še odprt, vrnitev v zapuščino, če ne, kot je primer v obravnavani zadevi, pa vrnitev upravičencu.
Rok za izplačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni določen, tako da je zamuda tožene stranke nastala šele z vložitvijo tožbe. Zakonske zamudne obresti je dolžna plačati šele od tega dne dalje.
regresni zahtevek zavarovalnice – začetek teka zamudnih obresti
Tožnica je z dnem izplačila odškodnin pridobila pravico zahtevati povračilo izplačanega zneska skupaj z obrestmi in stroški od toženca. Vendar pa to še ne pomeni, da je od takrat dalje toženec tudi v zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti (povračilom izplačane odškodnine).
Če toženec ni obveščen o tem, da je dolžan nekaj plačati, ne more priti v zamudo prej, preden tega obvestila oziroma zahtevka za plačilo ne dobi.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - tek zakonskih zamudnih obresti
Dokazno breme, da sta se tožnik in toženec dogovorila za podaljšanje roka vrnitve posojila, je toženčevo. Toženec teh trditev ni dokazal, njegovi izpovedi sodišče utemeljeno ni verjelo, ampak bolj prepričljivi izpovedi tožnika, ki je podprta z listinami