Dejstvo, da delavec zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi ostane brez prihodkov, ne pomeni avtomatično, da je na njegovi strani izkazana težko nadomestljiva škoda za njegovo preživljanje oziroma za preživljanje njegovih družinskih članov kot eden izmed pogojev za izdajo začasno odredbe.
ZDSS-1 člen 5. OZ člen 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4.
nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, je praviloma trajne narave. Denarna odškodnina se lahko prisodi izjemoma tudi, kadar je zmanjšanje življenjske aktivnosti začasno, vendar le, če je močnejše intenzivnosti ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM0022119
OZ člen 83, 190, 1050. ZPP člen 185, 185/2, 328, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14.
učinek sodne poravnave - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - zahtevek za plačilo uporabnine - odškodninski zahtevek - modifikacije tožbenega zahtevka - sklep o popravi
Sodna poravnava je v materialnopravnem smislu pogodba (1050. člena Obligacijskega zakonika - OZ), zato tudi zanjo veljajo pravila o razlagi pogodb (83. člen OZ). Določila pogodb se praviloma razlagajo tako, kot se glasijo, vendar pa ni potrebno izhajati iz dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč iz skupnega namena pogodbenih strank in pogodbena določila tolmačiti v luči načel obligacijskega prava.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – zmožnost za delo
Sodišče v individualnem delovnem sporu ni vezano na negativno ugotovitev organa zdravstvenega zavarovanja (o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni), temveč lahko samo ugotavlja okoliščine o upravičeno odsotnosti z dela z vidika dejanske zdravstvene zmožnosti oziroma nezmožnosti za delo. Drugačna situacija pa nastane, če je v sodnem postopku pravnomočno ugotovljeno, da delavcu iz istih razlogov, kot jih uveljavlja v individualnem delovnem sporu kot razloge za upravičen izostanek z dela, utemeljeno ni odobren bolniški stalež. V takem primeru se šteje, da delavec z dela izostane neopravičeno in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
OZ člen 201, 201/2, 201/3, 769, 769/1, 769/2. SZ-1 člen 25, 25/1.
prevzemnik naročila – odmik od naročila – poslovodstvo brez naročila – upravnik
Upravnik se je utemeljeno odmaknil od dobljenega naročila, saj je bilo to v skladu z interesi naročitelja. Zaradi potrebe po hitri menjavi strehe je nekoliko višji strošek lahko bil v interesu naročitelja, saj bi iskanje soglasij, če so bila dela že v teku, lahko delo zavrlo. Zarezniki so očitno pomenili izboljšavo.
motenje posesti – motilno dejanje – ekonomski interes za pravdo
Ker je toženka s svojim motilnim dejanjem posegla precej v notranjost ozelenelega dela površine, ki je bila pred motenjem v posesti prve tožnice in drugega tožnika, ni mogoč zaključek, da tožnika nimata ekonomskega interesa za posestno pravdo.
Tožbe z nedoločenim zahtevkom ni mogoče zavrniti, saj je popolnost tožbe procesna predpostavka in do odločanja o utemeljenosti zahtevka niti ne more priti. Nepopolno tožbo mora sodišče poslati tožeči stranki v dopolnitev, v kolikor pa je zahtevek tudi potem nedoločen, je potrebno tožbo zavreči.
Zahtevku ne prenehanje kršitev osebnostnih pravic je mogoče ugoditi samo, kolikor je grožnja kršitve določene osebne dobrine ali ponovitve kršitve dovolj konkretna.
Določba 285. člena ZPP ne daje podlage za zaključek, da bi moralo sodišče tožečo stranko poučevati, kako se pravilno oblikuje tožbeni zahtevek. Ukrepi materialno procesnega vodstva zadevajo vprašanje meritorne obravnave zahtevka, vprašanje nedoločenosti pa je šele procesna predpostavka za takšno obravnavo.
ZVCP člen 2, 23, 23/1, 31, 31/1, 31/2, 31/3, 35, 47, 52, 63, 66. OZ člen 153, 153/3.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – objektivna odgovornost – trčenje motornega vozila in kolesarja – kršitev cestnoprometnih predpisov kolesarja – ravnanje oškodovanca – soprispevek oškodovanca
Kljub upoštevanju, da predstavlja motorno vozilo nevarno stvar, ni mogoče spregledati dejstva, da je bil odločilen vzrok za nesrečo v nepravilni vožnji kolesarke (prehitevanje po desni).
OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0053371
ZPP člen 163, 163/4, 163/7. OZ člen 178, 179.
razžalitev dobrega imena in časti – denarna odškodnina – duševne bolečine zaradi razžalitve – pojem razžalitve
Za upravičenost za denarno odškodnino na podlagi 179. člena OZ mora oškodovanec dokazati poseg v njegovo osebnostno pravico – za poseg v čast in ugled potrebno žaljivost, ki se presoja objektivno. Pri tem je treba upoštevati čas, okoliščine, navade osebe, kateri je žalitev namenjena, medsebojne odnose povzročitelja škode in oškodovanca in druge okoliščine primera. Oškodovanec pa mora dokazati še svoje subjektivno trpljenje oziroma obstoj duševnih bolečin zaradi posega, pri čemer mora biti tudi presoja in vrednotenje teh okoliščin enako celovita kot presoja objektivnih okoliščin.
Oškodovanec poleg denarnega zadoščenja lahko zahteva tudi drugo sankcijo. Upoštevaje 178. člen OZ bi ta lahko obsegala tudi morebitno zahtevo po povzročiteljevem opravičilu. Vendar je izbira sodnega varstva prepuščena oškodovancu. Opustitev uveljavljanja ene oblike pa ne vpliva na manjšo ali večjo utemeljenost drugega zahtevka.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0053379
ZZK člen 5, 5/4, 102, 102/5. OZ člen 86. ZOR člen 103, 103/1.
izbrisna tožba – rok za vložitev izbrisne tožbe – slaba vera – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – razpolaganje s tujo nepremičnino – nična pogodba
Določba 5. odstavka 102. člena ZZK ne določa roka za vložitev izbrisne tožbe v primeru nedobroverne pridobitve knjižne pravice.
Toženca sta vedela, da sporna nepremičnina ni last njunih pravnih prednikov in torej pokojna A. B. oziroma prvotoženec z njo ne moreta razpolagati, zato takšno razpolaganje z nepremičnino nasprotuje moralnim normam, pogodbi, sklenjeni v nasprotju z moralnimi normami, pa sta nični.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
V individualnem delovnem sporu sodišče ne presoja, ali je bila reorganizacija oziroma zmanjšanje števila zaposlenih na določenih delovnih mestih nujna, ampak ugotavlja le, ali je zaradi reorganizacije prenehala potreba po delu določenega delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
OZ člen 33, 35, 37, 68, 87, 92. ZKZ člen 17, 17/1, 17/2, 20, 20/4, 21, 22, 22/1.
promet s kmetijskimi zemljišči - nastanek obveznosti – predpogodba – predmet obveznosti – ničnost zaradi predmeta – posledice ničnosti –– ara in odstopnina – ara kot odstopnina
Ker je promet s kmetijskimi zemljišči dopusten le po postopku in na način določen z ZKZ, je nična „pogodba o ari“, sklenjena med pravdnimi strankami, kot predpogodba, katere predmet so v pretežnem delu kmetijska zemljišča.
Ker je predmet obveznosti po pogodbi o ari kot predpogodbi nedopusten, je nemogoč tudi dogovor o ari kot odstopnini; če namreč ne obstoji obveznost skleniti glavno pogodbo, ni mogoče niti odstopiti od sklenitve pogodbe in posledično ne obstoji niti obveznost stranke, ki je aro sprejela, da mora vrniti dvojno aro.
Pravno podlago regresnega zahtevka Slovenskega zavarovalnega združenja predstavljajo določila 41. člena ZOZP in ne določila OZ o subrogaciji, torej prehodu zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico. Zato tudi ne pride v poštev določilo 6. odstavka 357. člena OZ o zastaralnih rokih pri zavarovalnih pogodbah, pa tudi ne določila OZ o zastaranju odškodninskih terjatev. Zastaranje regresnega zahtevka zavarovalnega združenja začne teči po izplačilu odškodnine in zanj velja splošni 5-letni zastaralni rok.
Vse dokler tožeča stranka svojega dolga v višini 1.075.000,00 EUR z obrestmi ne bo poravnala, obstaja možnost, da bo dogovor iz 3. člena pogodbe o načinu poravnavanja tega dolga kršila, s kršitvijo te pogodbene obveznosti pa bodo tožene stranke pridobile pravice do uveljavljanja pogodbene kazni, v zavarovanje katere so pridobile sporne menice.
Sodišče prve stopnje je sicer vpogledalo listinsko dokumentacijo v spisu in zaključilo, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno za odločitev. Ustnega dogovora pa naj toženi stranki ne bi uspelo dokazati. Pri tem pa je sodišče prve stopnje prezrlo, da v primeru zatrjevanega ustno dogovorjenega okvirnega stroška tega dogovora drugače kot z zaslišanjem strank, ki naj bi sodelovale pri sklenitvi tega dogovora, pritožnica niti ni mogla dokazati. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje z opustitvijo izvedbe dokaza z zaslišanjem prič kršilo toženčevo pravico do izjave, s čimer je podana bistvena kršitev določb pravnega postopka
pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - sprememba obtožbe - pravica do zagovora - uradni preizkus izpodbijane sodbe
Ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje v zvezi z vloženo pritožbo zagovornika obdolžene sodišče druge stopnje ugotavlja, da za njeno sojenje v nenavzočnosti, po spremembi obtožbe niso bili več izpolnjeni pogoji iz I. odst. 442 čl. ZKP na kar mora paziti po uradni dolžnosti. Na glavni obravnavi, za katero so bili ob začetku sicer izpolnjeni pogoji za sojenje obdolžene v nenavzočnosti, je prišlo do vsebinske spremembe obt. predloga, o čemer se obdolžena ni nikoli izjasnila. S tem je odpadel pogoj za sojenje v nenavzočnosti „da je bila pred tem že zaslišana“ zaradi česar sodišče prve stopnje takrat ne bi smelo zaključiti.
umik predloga za pregon – sklep o ustavitvi postopka – zavrnilna sodba
Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 8.10.2009 je razvidno, da je na njej zakoniti zastopnik mladoletne oškodovanke A.M. dejansko bil navzoč in je podal izjavo, da predlog za pregon umika. Res je šele potem in očitno po ugotovitvi, da kaznivo dejanje nasilništva ni pregonljivo na predlog, okrožna državna tožilka spremenila obtožbeni očitek tako v abstraktnem delu kot v pravni opredelitvi v kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog oškodovanca. Tudi po tej modifikaciji obtožnega akta, ki je prav tako razvidna iz že navedenega zapisnika z dne 8.10.2009, je zakoniti zastopnik izjavil,da predlog za pregon umika, takšno svojo odločitev pa tudi potrdil s podpisom.
Sodišče bi glede na to, da je že bila v teku glavna obravnava po ugotovitvi, da je predlog za pregon umaknjen, moralo izdati zavrnilno sodbo, ne pa sklep o ustavitvi postopka.
Pri določanju preživninskega bremena, ki sta ga dolžna nositi starša za preživljanje njunih skupnih otrok, je treba upoštevati vsak prejemek, ki ga dobi otrok na račun svojega preživljanja in za ta prejemek zmanjšati njuno preživninsko breme.