NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0060113
SPZ člen 77. ZNP člen 132. ZPP člen 123, 224, 262. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/2.
postopek ureditve meje - močnejša pravica - dobra vera - priposestvovanje
Tudi če bi bilo mogoče šteti, da je bilo njuno uveljavljanje močnejše pravice dovolj konkretizirano, pa je dokazni postopek pokazal, da pritožnika nista bila dobroverna posestnika.
Dejstvo, da delavec zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi ostane brez prihodkov, ne pomeni avtomatično, da je na njegovi strani izkazana težko nadomestljiva škoda za njegovo preživljanje oziroma za preživljanje njegovih družinskih članov kot eden izmed pogojev za izdajo začasno odredbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka se obveznosti, da tožnici ob ugotovitvi, da njenega dela zaradi poslovnega razloga ne potrebuje več, ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, ni mogla izogniti na tak način, da je le nekaj dni pred podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi sklenila pogodbo o zaposlitvi z drugo delavko.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog
Sprememba sistemizacije z ukinitvijo več delovnih mest (med katerimi je bilo tudi tožničino delovno mesto), ki ni bila navidezna in namenjena zgolj izpolnitvi formalnega pogoja, na podlagi katerega bi tožena stranka podala odpovedi, predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – zmožnost za delo
Sodišče v individualnem delovnem sporu ni vezano na negativno ugotovitev organa zdravstvenega zavarovanja (o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni), temveč lahko samo ugotavlja okoliščine o upravičeno odsotnosti z dela z vidika dejanske zdravstvene zmožnosti oziroma nezmožnosti za delo. Drugačna situacija pa nastane, če je v sodnem postopku pravnomočno ugotovljeno, da delavcu iz istih razlogov, kot jih uveljavlja v individualnem delovnem sporu kot razloge za upravičen izostanek z dela, utemeljeno ni odobren bolniški stalež. V takem primeru se šteje, da delavec z dela izostane neopravičeno in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora – pogoji za vpis
O vpisu vknjižbe lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora zemljiškoknjižno sodišče odloča glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora, takšna vknjižba pa se dovoli le na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila izdana v postopku, v zvezi s katerim je bil zaznamovan spor in s katero je bilo toženemu zahtevku ugodeno.
protipravno ravnanje – pretrganje vzročne zveze – teorija ratio legis - odškodninska odgovornost države - izterjava izrečene denarne kazni
Med opustitvenim ravnanjem Upravne enote A. (ne-izterjava izrečene denarne kazni) in nastalo pravno posledico (neizpolnitev odločbe o stikih) je podana vzročna zveza na podlagi teorije ratio legis. Šteje se, da je Upravna enota A. odgovorna, da ni prišlo do stikov med tožnikoma, ker ni poskrbela, da bi se odločba Centra za socialno delo o stikih izvršila z izterjavo izrečene denarne kazni.
ZDSS-1 člen 5. OZ člen 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4.
nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, je praviloma trajne narave. Denarna odškodnina se lahko prisodi izjemoma tudi, kadar je zmanjšanje življenjske aktivnosti začasno, vendar le, če je močnejše intenzivnosti ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
Tožbe z nedoločenim zahtevkom ni mogoče zavrniti, saj je popolnost tožbe procesna predpostavka in do odločanja o utemeljenosti zahtevka niti ne more priti. Nepopolno tožbo mora sodišče poslati tožeči stranki v dopolnitev, v kolikor pa je zahtevek tudi potem nedoločen, je potrebno tožbo zavreči.
Zahtevku ne prenehanje kršitev osebnostnih pravic je mogoče ugoditi samo, kolikor je grožnja kršitve določene osebne dobrine ali ponovitve kršitve dovolj konkretna.
Določba 285. člena ZPP ne daje podlage za zaključek, da bi moralo sodišče tožečo stranko poučevati, kako se pravilno oblikuje tožbeni zahtevek. Ukrepi materialno procesnega vodstva zadevajo vprašanje meritorne obravnave zahtevka, vprašanje nedoločenosti pa je šele procesna predpostavka za takšno obravnavo.
ZD člen 29, 46, 133, 133/2, 133/4, 140, 210, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2.
napotitev na pravdo – spor med dediči zaradi vračunavanja darila v dedni delež – izločanje skupnega premoženja iz zapuščine – verjetnejša pravica – nujno sosporništvo na pasivni strani – odstop dednega deleža – skupno premoženje
Čeprav sta dediča sodedinji odstopila svoja dedna deleža, nista izgubila statusa zakonitih dedičev, saj nista izjavila, da se odpovedujeta dedovanju. Zato sta v pravdi zaradi izločitve premoženja iz zapuščine oz. ugotovitve, da se premoženje ne vračunava v dedni delež dedinje nujna sospornika na pasivni strani.
Sicer obsežna adaptacijska in obnovitvena dela sama po sebi še ne predstavljajo takšnega prispevka, da bi bilo mogoče trditi, da je pritožnica s svojimi prispevki v zapustnikovo posebno premoženje ustvarila novo stvar in s tem pridobila lastninski delež na predmetnem premoženju. Pridobitve stvarnopravnega zahtevka na spornem premoženju tudi sama po sebi ne omogoča pomoč pokojnemu in njegovi materi v času njune bolezni in pritožničino vodenje gospodinjstva.
razlaga pogodbe - pogodbena kazen za nastalo škodo – sklepčnost tožbe
Ob dani situaciji, ko sta pogodbeni stranki pogojili uveljavljanje pravice do pogodbene kazni z nastankom škode, ne gre spregledati definicije škode, ki sta jo stranki določili s to isto pogodbo.
Ker pa niti zakon, niti pogodba ne predvideva odgovornosti tožene stranke za stroške, ki bi tožeči stranki nastali tudi v primeru, če tožena stranka ne bi kršila pogodbe, je sodišče prve stopnje ocenilo, da vtoževani stroški niso škoda.
motenje posesti – motilno dejanje – ekonomski interes za pravdo
Ker je toženka s svojim motilnim dejanjem posegla precej v notranjost ozelenelega dela površine, ki je bila pred motenjem v posesti prve tožnice in drugega tožnika, ni mogoč zaključek, da tožnika nimata ekonomskega interesa za posestno pravdo.
ZVCP člen 2, 23, 23/1, 31, 31/1, 31/2, 31/3, 35, 47, 52, 63, 66. OZ člen 153, 153/3.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – objektivna odgovornost – trčenje motornega vozila in kolesarja – kršitev cestnoprometnih predpisov kolesarja – ravnanje oškodovanca – soprispevek oškodovanca
Kljub upoštevanju, da predstavlja motorno vozilo nevarno stvar, ni mogoče spregledati dejstva, da je bil odločilen vzrok za nesrečo v nepravilni vožnji kolesarke (prehitevanje po desni).
OZ člen 33, 35, 37, 68, 87, 92. ZKZ člen 17, 17/1, 17/2, 20, 20/4, 21, 22, 22/1.
promet s kmetijskimi zemljišči - nastanek obveznosti – predpogodba – predmet obveznosti – ničnost zaradi predmeta – posledice ničnosti –– ara in odstopnina – ara kot odstopnina
Ker je promet s kmetijskimi zemljišči dopusten le po postopku in na način določen z ZKZ, je nična „pogodba o ari“, sklenjena med pravdnimi strankami, kot predpogodba, katere predmet so v pretežnem delu kmetijska zemljišča.
Ker je predmet obveznosti po pogodbi o ari kot predpogodbi nedopusten, je nemogoč tudi dogovor o ari kot odstopnini; če namreč ne obstoji obveznost skleniti glavno pogodbo, ni mogoče niti odstopiti od sklenitve pogodbe in posledično ne obstoji niti obveznost stranke, ki je aro sprejela, da mora vrniti dvojno aro.
ZPP člen 286. ZNP člen 5, 5/2, 6, 132. SPZ člen 19, 44, 44/1, 77, 77/4, 77/5.
mejni spor – zadnja mirna posest – pravična ocena – javno dobro – stroški izvedenca – prekluzija – nepravdni postopek
Pojem mirne posesti izključuje vse tiste situacije, ko enemu od lastnikov ni znano, na kakšen način drug lastnik mejnega zemljišča uporablja sporni prostor.
Na javnem dobrem je posest izključena, zato meje med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti ni mogoče urediti po zadnji mirni posesti. Na nepremičnini, ki je javno dobro, tudi ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Pri določitvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je zato potrebno upoštevati stanje v katastru.
stroški postopka – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov – nepristop na narok - umik tožbe – ustavitev postopka
Če stranka na naroku za glavno obravnavo, na katerem je sodišče v njeni odsotnosti zaključilo obravnavanje zadeve, ni navzoča, izgubi pravico do povračila stroškov, ki jih je nameravala uveljaviti.
umik predloga za pregon – sklep o ustavitvi postopka – zavrnilna sodba
Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 8.10.2009 je razvidno, da je na njej zakoniti zastopnik mladoletne oškodovanke A.M. dejansko bil navzoč in je podal izjavo, da predlog za pregon umika. Res je šele potem in očitno po ugotovitvi, da kaznivo dejanje nasilništva ni pregonljivo na predlog, okrožna državna tožilka spremenila obtožbeni očitek tako v abstraktnem delu kot v pravni opredelitvi v kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog oškodovanca. Tudi po tej modifikaciji obtožnega akta, ki je prav tako razvidna iz že navedenega zapisnika z dne 8.10.2009, je zakoniti zastopnik izjavil,da predlog za pregon umika, takšno svojo odločitev pa tudi potrdil s podpisom.
Sodišče bi glede na to, da je že bila v teku glavna obravnava po ugotovitvi, da je predlog za pregon umaknjen, moralo izdati zavrnilno sodbo, ne pa sklep o ustavitvi postopka.
Sodišče prve stopnje je sicer vpogledalo listinsko dokumentacijo v spisu in zaključilo, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno za odločitev. Ustnega dogovora pa naj toženi stranki ne bi uspelo dokazati. Pri tem pa je sodišče prve stopnje prezrlo, da v primeru zatrjevanega ustno dogovorjenega okvirnega stroška tega dogovora drugače kot z zaslišanjem strank, ki naj bi sodelovale pri sklenitvi tega dogovora, pritožnica niti ni mogla dokazati. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje z opustitvijo izvedbe dokaza z zaslišanjem prič kršilo toženčevo pravico do izjave, s čimer je podana bistvena kršitev določb pravnega postopka
stečajni postopek – postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije – razmerje med stečajnim in izvršilnim postopkom
Subjekt vpisa ima v postopku izbrisa do poteka roka za ugovor čas, da vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti (stečaja), s čimer se izogne izbrisu. V primeru, da subjekt vpisa takšnega predloga do poteka roka za ugovor iz 436. člena ZFPPIPP ne stori, o predlogu za začetek postopka zaradi insolventnosti ni mogoče meritorno odločati.
Funkcija likvidacijskega ali stečajnega upravitelja sama po sebi ne pomeni tolikšne povezanosti s sodnico, da bi bil to zadosten razlog za njeno izločitev. Drugačni neprimerni stiki med upraviteljem oz. upraviteljico in sodnico pa niso ne opredeljeni ne dokazani.
Oteževanje postopka z nenehnimi zahtevami za izločitev pomeni izkoriščanje procesnih pravic v nasprotju z namenom, za katerega so predvidene. Ker so procesna ravnanja, ki pomenijo zlorabo procesnih pravic, protipravna in zato nična, jih sodišče ne sme upoštevati.
Nestrinjanje z sodničinimi odločitvami in vodenjem postopka samo po sebi ni izločitveni razlog. To so razlogi za izpodbijanje odločb s predpisanimi pravnimi sredstvi in se njihova utemeljenost presoja v postopkih v zvezi s temi sredstvi.
Načeloma praksa in teorija izenačujeta vrednost in učinke cesionarjevega obvestila z naznanitvijo. Učinke pa zavračata, če iz okoliščin izhaja, da se na cesionarjevo obvestilo ni mogoče zanesti. Prav za takšno situacijo gre v tem primeru. Dolžnik se na cesionarjevo obvestilo s priloženo pogodbo brez datuma, žiga in navedbe, kdo jo je za cesionarja sploh podpisal, ni mogel zanesti. Zato je njegova izpolnitev cedentu veljavna. Terjatev pa je zaradi izpolnitve prenehala (1. odstavek 270. člena OZ).
V 1. odstavku 12. člena ZOdv je določeno, da lahko stranka pooblastilo ob vsakem času prekliče, odvetnik pa ga lahko ob vsakem času odpove. Pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom, je nična (1. odstavek 86. člena OZ). Zato je pogodba št. 02/EM/GP nična v delu, v katerem se je dolžnik zavezal, da odvetniku E. M. ne bo preklical pooblastila, na podlagi 249. člena OZ pa je ničen tudi dogovor o pogodbeni kazni, ki ima pravno usodo obveznosti, na katero se nanaša.