regresni zahtevek zavarovalnice – začetek teka zamudnih obresti
Tožnica je z dnem izplačila odškodnin pridobila pravico zahtevati povračilo izplačanega zneska skupaj z obrestmi in stroški od toženca. Vendar pa to še ne pomeni, da je od takrat dalje toženec tudi v zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti (povračilom izplačane odškodnine).
Če toženec ni obveščen o tem, da je dolžan nekaj plačati, ne more priti v zamudo prej, preden tega obvestila oziroma zahtevka za plačilo ne dobi.
Kadar se eden izmed zakoncev (ki sta solastnika stanovanja) prostovoljno izseli iz stanovanja, tedaj vrednotna podstat zahtevka za plačilo uporabnine načeloma ni podana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0062844
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2, 59.
skupno premoženje zakoncev – obseg skupnega premoženja – poslovni delež na družbi – obveznost poplačila posojila – vlaganja v nepremičnino tretjega
Ni mogoče, da bi imela partnerja drugačen delež na pasivni kot na aktivi strani, to pa tudi pomeni, da je ob upoštevanju polovičnega deleža na skupnem premoženju polovičen tudi njun delež, ki se nanaša na poplačilo posojila.
Da bi tožnica lahko pridobila stvarno pravico, bi morala izkazati dogovor o skupni gradnji, kar pa ne pomeni zgolj dogovora o tem, da bosta stranki investirali v izgradnjo podstrešnega stanovanja v soglasju z lastniki nepremičnine, temveč tudi, da bosta na podlagi takšnega dogovora nato vlagatelja pridobila ustrezen stvarnopravni delež.
Nedopustno je stališče sodišča, da se zaradi majhne vrednosti opravljenih vlaganj ta lahko poračunajo z večletnim brezplačnim bivanjem v stanovanju. V danem primeru namreč ne pridejo v poštev določbe o neopravičeni obogatitvi, temveč je potrebno zahtevek na vrnitev vlaganj (tako vrednosti fizične pomoči pri gradnji kot plačil za material in delo), ki so bila opravljena v času izvenzakonske skupnosti, obravnavati z vidika pravice do izplačila deležev vlaganja po 59. členu ZZZDR.
Res vtoževani stroški zavezujejo zgolj (so)lastnike nepremičnine, vendar je v konkretnem primeru tožbeni zahtevek utemeljen na obligacijskopravni podlagi (toženec je bil voden kot solastnik poslovnega prostora ter je tožeči stranki posredoval zahtevo, na podlagi katere so se vsi skupni stroški, obračunani za sporni poslovni prostor, glasili na toženčevo ime).
Pri tožbi zaradi prikrajšanja nujnega deleža je treba najprej doseči razveljavitev oziroma pravno neučinkovitost darilne pogodbe proti nujnemu dediču, nato pa doseči vrnitev ustreznega dela premoženja: če je zapuščinski postopek še odprt, vrnitev v zapuščino, če ne, kot je primer v obravnavani zadevi, pa vrnitev upravičencu.
umik tožbe – preklic umika tožbe - privolitev v umik
V navedeni zadevi je bistveno, da je tožeča stranka dne 23.12.2008 tožbo umaknila. Umik tožbe je neposredno učinkujoče procesno dejanje, zato umika tožnik ne more več preklicati kot tudi ne more biti pogojen. Stališče pravne teorije je, da od vložitve umika tožbe naprej tožnik ne more več preprečiti njegovega učinka, razen če tožena stranka vanj ne bi privolila. Samo dejstvo, da se je tožena stranka tekom postopka premislila in kasneje svojo izjavo o nestrinjanju umika spremenila tako, da je v umik tožbe privolila, na drugačno odločitev ne more vplivati. Tožeča stranka namreč svojega umika tožbe ne more preklicati, niti se njen umik zaradi prvotnega nestrinjanja tožene stranke z njim ne more šteti in razumeti kot preklic umika tožbe. Od trenutka umika tožbe dalje je vse pač odvisno od tožene stranke, ki lahko bodisi v umik tožbe privoli ali pa ne, lahko pa kasneje tudi svojo izjavo o strinjanju ali nestrinjanju umika spremeni in se umik upošteva.
SPZ člen 9, 28. ZKZ člen 3, 3/2. ZPP člen 212. ZZad člen 74, 74/2. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine, člen 1, 5.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - zadruga - priposestvovanje - kmetijska zemljišča - neodplačnost - dokazno breme
Pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona. Opravičljiva zmota ne more temeljiti na nepoznavanju prava.
ZFPPIPP člen 386. ZPP člen 205, 205/4, 208, 208/1.
osebni stečaj - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - pravdna sposobnost - ugotovitveni nedenarni zahtevek
Tožena stranka kot fizična oseba z uvedbo osebnega stečaja ni prenehala obstojati. Še vedno je procesno sposobna, njena poslovna sposobnost pa je, ker je v osebnem stečaju, omejena zgolj v smislu določbe 386. člen ZFPPIPP. V konkretnem primeru se tožbeni zahtevek nanaša na ugotovitveni nedenarni zahtevek (ugotovitev ničnosti pogodbe o odsvojitvi deleža in izstopu iz družbe), zato predmetna tožba ne sodi v dejanja, za katera je poslovna sposobnost toženca skladno s 386. členom ZFPPIPP omejena.
PRAVO DRUŽB – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0062005
OZ člen 22, 125, 125/1, 846, 846/1.
družba z omejeno odgovornostjo – pooblastilo za zastopanje – poslovodja – zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo – pogodba o posredovanju – plačilo provizije – pasivna legitimacija – ekonomski interes finančne skupine – učinek ponudbe – sprejem ponudbe
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo provizije po posredniški pogodbi zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije. Obrazložilo je, da tožena stranka ni sklenila pogodbe o posredovanju s tožečo stranko, saj njen zakoniti zastopnik ni izrazil volje za sklenitev takšne pogodbe. Tega namesto njega ni mogla storiti niti R. P., predsednica uprave krovne družbe P, d.d.. Pooblastilo za sklenitev pogodbe v imenu d.o.o. ima namreč le njen poslovodja (direktor), kateri je bil v spornem obdobju S.B.. R.P. ni bila direktorica tožene stranke in tudi, če bi v njenem imenu sklenila kakšno pogodbo, ta tožene stranke ne bi zavezovala, razen, če bi jo naknadno odobrila po svojem direktorju, kar pa prav tako ni izkazano.
Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na obstoj ekonomskega interesa finančne skupine, v katero sodi tožena stranka, saj ta ne zadošča. Le pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki. Prav tako je irelevantno sklicevanje pritožnice na določilo 1. odst. 846. člena OZ, po katerem ima posrednik pravico do plačila tudi, če ni bilo dogovorjeno. Plačilo lahko stranka zahteva le od pogodbeno dogovorjenega zavezanca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – STVARNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0061994
ZGD-1 člen 247, 247/1, 247/4.
fiduciarni pravni posel – prodaja delnic – fiduciarna lastnina – numerus clausus stvarnih pravic – lastne delnice
Pritožnica ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki sklenili fiduciarni pravni posel. Za fiduciarni posel pa je značilno, da določena oseba prenese svojo pravico na drugo osebo, ta pa jo mora pod določenimi pogoji obdržati in jo pozneje vrniti oziroma prenesti na tretjo osebo. Upnik je poln lastnik z zgolj obligatorno obvezo vrniti stvar ob izpolnitvi razveznega pogoja. Zaradi takšne pogodbene obveze mora fiduciar sopogodbeniku (odtujitelju oziroma fiduciantu) omogočiti, da uresniči svoja upravičena glede delnic, toda le, če so izpolnjeni posebni pogoji, to je pogodbeni ali pa tudi zakonski pogoji, kakršnega na primer določa 1. odstavek 247. člena ZGD-1. Ne glede na fiduciarno naravo posla iz pogodbe izhaja, da je tožena stranka veljavno formalno pravno pridobila lastninsko pravico na delnicah, zato je logično, da mora ob predvideni povratni prodaji delnic tožeči stranki ta izpolnjevati tudi zakonsko določene pogoje za takšno pridobitev. Na podlagi pogodbe, sklenjene med strankama, je namreč tožena stranka postala stvarno pravni lastnik delnic. Za ponovni prenos lastninske pravice na delnicah na tožečo stranko se ni mogoče izogniti zakonskim pogojem za takšen prenos.
pogodba o naročilu - pravica do plačila – delna izpolnitev naročila
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka naročila ni izpolnila v celoti, saj je skušala pridobiti le dovoljenje za zaposlitev. Za to delno izpolnitev naročila pa bi bila tožeča stranka upravičena do sorazmernega dela plačila skladno z 2. odst. 779. člena OZ le, če bi brez svoje krivde naročilo opravila le deloma.
stroški postopka – zavrženje tožbe – prijava terjatve v stečaju – pravni interes za tožbo – uspeh v pravdi
S stališča tožene stranke pomeni uspeh po 154. členu ZPP zavrnilna sodba oziroma sklep o zavrženju tožbe. Čeprav je torej tožeča stranka ob vložitvi tožbe zanjo imela pravni interes, se je kasneje izkazalo, da ga zaradi prijave in priznanja
njene terjatve v stečajnem postopku nad toženo stranko, nima več. Prvostopno sodišče je zato tožbo zavrglo, tožeči stranki pa je pravilno naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke, saj je tožeča stranka v pravdi popolnoma propadla. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se, ne glede na razlog zavrženja tožbe, šteje, da je tožena stranka v pravdi uspela, tožeča stranka pa v celoti propadla.
zavrženje pritožbe – nezadostno število prilog - obvezne sestavine pritožbe
Z zavrženjem pritožbe sodišče stranki odreče sodno varstvo; konkretno varstvo v pritožbenem postopku, ki je tudi ustavnopravno varovano. Zato je potrebno
procesna pravila razlagati restriktivno in v skladu z namenom, ki ga je mogoče izluščiti iz takšne pozitivnopravne ureditve.
nepremoženjska škoda - odgovornost drugih za mladoletnika - dolžna skrbnost - pretep - huda telesna poškodba - odškodnina - pravnomočna obsodilna sodba
1. Zahteva po stalni neposredni navzočnosti vzgojitelja na hodniku pred sobami dijakov prvega letnika je pretirana. Ni si namreč mogoče predstavljati preprečitve možnosti prihoda dijaka višjega letnika v nižji trakt in v sobo dijaka prvega letnika drugače kot z neprestanim in neposrednim nadzorom, to je varovanjem ali zaklepanjem. Taka zahteva pa je nedvomno pretirana in presega obveznosti, ki jo za izvajanje nadzorstva nad dijaki v domu predvidevata domski red in pravilnik.
2. Stališče, da je pravdno sodišče vezano glede dejanskega stanja le na pravnomočno obsodilno sodbo, ne pa tudi na sklep, s katerim je bil v obravnavanem primeru drugemu tožencu izrečen vzgojni ukrep, je zmotno. Vezanost pomeni, da sodba pravdnega sodišča glede obstoja civilnopravne obveznosti ne sme vsebovati ugotovitev, ki so v nasprotju z ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne sodbe v kazenskem postopku. S pravnomočno odločbo kazenskega sodišča Km 1 je bil drugemu tožencu izrečen vzgojni ukrep na podlagi ugotovitve sodišča o storjenem kaznivem dejanju, ki ga je drugemu tožencu očitalo Okrožno državno tožilstvo v predlogu za izrek vzgojnega ukrepa. Prvostopenjsko sodišče je zato povsem pravilno navedeno odločbo v svoji sodbi upoštevalo.
izbris obsodbe iz kazenske evidence – datum storitve novega kaznivega dejanja
Obsodba se izbriše iz kazenske evidence v določenem roku, od takrat, ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja. Za izbris sodbe tako ni relevanten datum izreka nove sodbe, ampak zgolj in izključno datum, ko je bilo kaznivo dejanje po novi obsodbi storjeno.
ZP-1 člen 22, 22/3, 44, 44/1, 44/2, 44/3, 207, 207/4.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – vodenje skupne evidence kazenskih točk – izbris kazenskih točk – zastaranje izvršitve sankcij – izobrazba
Smiselno uporabo določb tega zakona o zastaranju izvršitve sankcije, navedeno v 3. odstavku 22. člena ZP-1, je treba razlagati tako, da izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni več dopusten, ko potečeta dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je voznik dosegel ali presegel osemnajst kazenskih točk.
Vozniško dovoljenje daje le pravico upravljati z nevarnim sredstvom in ga pravno ni mogoče enačiti z izobrazbo in s tem torej kot poseg v pridobljeno pravico.
plačilo sodne takse – izdaja plačilnega naloga – rok za plačilo sodne takse
Morebitni ugovor zoper plačilni nalog iz 5. odstavka 34. člena ZST-1 ne zadrži izvršitve plačilnega naloga v smislu podaljšanja roka za plačilo dolžne takse.
Morebitno nepravilnost odmere sodne takse v plačilnem nalogu in plačilo takse po njem, v primeru utemeljenega ugovora taksnega zavezanca zoper plačilni nalog, je mogoče sanirati z vrnitvijo preveč plačane sodne takse skladno s 1. odstavkom 36. člena ZST-1.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI
VSL0066540
ZVCP-1 člen 30, 30/1, 30/2. ZP-1 člen 67, 67/1, 121, 157, 157/3.
neprilagojena hitrost vožnje – ovira – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – izvedenstvo – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – nova dejstva in dokazi – odgovornost vzdrževalca ceste
Ni mogoče sprejeti pritožbenega dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca cestnoprometne stroke, saj pritožnik v nasprotju s 3. odstavkom 157. člena ZP-1 ne navede utemeljenih razlogov, zakaj obdolženec tega dokaznega predloga brez svoje krivde ni mogel podati že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Zgolj navedba, da je obdolženec pravni laik in da ne razume posameznih pravnih poukov, ob tem, da je bil pred zaslišanjem pred sodiščem prve stopnje poučen o tem, da si lahko vzame zagovornika in da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih kasneje v postopku ne bo mogel več uveljavljati, ter ob dejstvu, da je po tem pouku izjavil, da ga razume in da se bo zagovarjal sam ter to tudi podpisal, namreč ne utemeljuje zaključka, da obdolženec tega dokaznega predloga brez svoje krivde ni mogel uveljaviti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Določilo 30. člena ZVCP-1 zahteva od voznika, da ves čas prilagaja hitrost svoje vožnje v tem členu navedenim okoliščinam, tako da vozilo ves čas obvladuje in da ga lahko še pravočasno ustavi pred oviro ali da se izogne drugi nevarnosti, katere pojav lahko pričakuje na cestišču. Od voznikov v cestnem prometu se tako zahteva, da se izognejo tudi tistim oviram in nevarnostim, ki niso označene z ustreznimi prometnimi znaki na cestišču, ob pogoju, da jih glede na konkretno situacijo voznik lahko predvidi in pričakuje, pri tem pa okoliščina, da voznik vozi v okviru dovoljene hitrosti vožnje, ni pomembna.
Glede v pritožbi izpostavljene odgovornosti vzdrževalca ceste, ker je opustil dolžno ravnanje, kar naj bi bil vzrok obravnavane prometne nezgode, višje sodišče le pripominja, da ta okoliščina, ki sicer v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila ugotovljena, tudi v primeru, če bi bila ugotovljena kot okoliščina, ki je soprispevala k nastanku prometne nezgode, lahko predstavlja le okoliščino za odmero sankcij.