Postopek na podlagi tožbe zaradi ugotovitve ničnosti oziroma neveljavnosti pogodbe ni sodni postopek, ki bi izpolnjeval pogoje 1. odstavka 79. člena ZZK-1 za zaznambo spora.
ZP-1 člen 139, 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/5. ZVCP-1 člen 138, 138/1, 138/1-3, 138/1-5, 138/7, 138/8.
odvzem predmetov – odmera sankcij – obrazložitev sodbe o prekršku – razlogi o odločilnih dejstvih – vozniško dovoljenje
Razlogi o subjektivnem elementu prekrška predstavljajo odločilna dejstva za ugotovitev odgovornosti za storjeni prekršek in so pomembni pri odmeri sankcij. Iz obrazložitve sodbe o prekršku mora biti razvidno, kako so bile upoštevane okoliščine konkretne zadeve, ki jih ZP-1 določa kot pomembne za odmero sankcij.
ZPP člen 94, 95, 96, 97, 328, 452, 453, 453.a. ZGD-1 člen 4, 32.
veljavnost pooblastila – pooblastilo pravne osebe – spor majhne vrednosti – sodba na podlagi pripoznave – poprava sodbe
Pooblastilo, ki ga daje pravna oseba kot pravdna stranka je veljavno in popolno, če je podpisano in če iz njega izhaja, da ga daje pravna oseba, ki je stranka v postopku.
Pooblastilo je veljavno, četudi je na njem navedeno, da zastopa toženo stranko tisti, za katerega se ugotovi, da v času podpisa pooblastila ni bil več zakoniti zastopnik.
V dvomu glede pristnosti pisnega pooblastila, se sme odrediti le, da se predloži overjeno pooblastilo.
S sklepom o popravi se ne odloča o tožbenem zahtevku oziroma o delu tožbenega zahtevka, saj ZPP dopušča popravo sodbe le, če gre za popravo napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom.
ZPP člen 481, 481/1, 481/1-1. ZDR člen 137, 137/3, 137/4. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2, 58, 63, 63/1, 69, 73, 73/1. ZZVZZ člen 29, 84. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 137, 137/1, 229, 229/1, 229/2, 229/4.
stvarna pristojnost – pravica iz obveznega zavarovanja
Pravica do nadomestila med začasno zadržanostjo z dela je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pri uveljavljanju katere so udeležene tri stranke: zavarovanec oziroma delavec, nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja in delodajalec. Toženec (zavod) je zahtevo tožnika (delodajalca) za povračilo nadomestila za polni delovni čas zavrnil z dokončno odločbo, zato spor o povračilu nadomestila ni gospodarski, temveč socialni spor.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3. ZOFVI člen 115, 124.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - vzgoja in izobraževanje - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka ob dejstvu manjšega vpisa dijakov in študentov v tekoče šolsko leto ni bila dolžna zmanjšati učne obveze drugemu učitelju, da bi tožniku zagotovila nekaj ur pouka skupaj z dopolnjevanjem učne obveze pri drugem zavodu. Ob ugotovitvi, da je prenehala potreba po delu enega učitelja športne vzgoje, je tožniku zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96, 96/1, 116, 116/3. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja Slovenije člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vzgoja in izobraževanje - kriteriji za izbiro - rok za podajo odpovedi - bolniški stalež
Na podlagi navedb tožnice, da je bila ves čas sodnega spora v bolniškem staležu (ki jim tožena stranka ni oporekala, tako da štejejo za resnične), je sodišče prve stopnje v okviru tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, reparacijo in reintegracijo in ob ugotovitvi, da je odpoved zakonita, tožnici pravilno prisodilo obstoj delovnega razmerja in reparacijo za čas 6 mesecev po izteku odpovednega roka .
dokazno breme – škoda – vzročna zveza – dokazna ocena – umik dokaznega predloga - tromboza
Ker bi tožeča stranka morala dokazati, da je zatrjevana tromboza v veni leve goleni posledica škodnega dogodka, pa je umaknila dokazni predlog z izvedencem internistom, iz izvedenskega mnenja izvedenca kirurga pa to dejstvo ni izhajalo, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožeča stranka navedenega dejstva ni dokazala.
priobalno zemljišče – krušenje skal - odškodninska odgovornost upravitelja zemljišča, ki je javno dobro – skrb za varnost in zdravje – opozorilne table za nevarnost
Za škodo iz predmetnega javnega dobra je po ZV-1 odgovoren upravljavec priobalnega zemljišča. Na podlagi teh ugotovitev je za škodo, ki je nastala tožnici, kot upravitelj zemljišča, ki je javno dobro, po določilu 4. člena ZV-1 odgovorna drugotožena stranka (RS), za odgovornost prvotožene stranke (občina Piran) pa ni pravne podlage.
Javno dobro so v okviru splošne rabe upravičeni uporabljati vsi, pri čemer pa je položaj upravljavca javnega dobra (na katerem sicer pridobitev lastninske pravice ni možna) podoben lastniškemu in iz njega izhajajo tudi dolžnosti, bremena in odgovornosti in ne zgolj pravice. Med njimi je tudi skrb za varnost in zdravje uporabnikov določenega javnega dobra.
Odgovornost drugotožene stranke (RS) je podana že iz razloga, ker ni sprejela najnujnejših ukrepov za zavarovanje uporabnikov javnega dobra, saj ni ustrezno postavila opozorilnih tabel za informiranje o trajni nevarnosti padanja kamenja, kar je najmanj, kar bi morala storiti.
Določba 1. odstavka 63. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, po kateri spremstva ni mogoče odrediti med bolnišničnim ali zdraviliškim zdravljenjem, ni le razčlenila določbe 1. odstavka 43. člena ZZVZZ, po kateri ima pravico do povračila potnih stroškov (ki po 4. odstavku 39. člena ZZVZZ obsega tudi stroške nastanitve med potovanjem in bivanjem v drugem kraju) tudi spremljevalec zavarovane osebe, če tako odloči osebni zdravnik ali zdravniška komisija, temveč je samostojno določila, da spremstva v navedenih primerih sploh ni mogoče odrediti in je s tem izničila določbo 1. odstavka 43. člena ZZVZZ. V takšnem primeru je sodišče dolžno upoštevati, da je sodnik vezan na ustavo in zakon, in določila podzakonskega akta, ki je v nasprotju z zakonom, ne more uporabiti.
Za presojo aktivne legitimacije upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom je odločilno, ali ima upnik terjatev do dolžnika prav na dan vložitve predloga. Kasnejša pridobitev terjatve za presojo aktivne legitimacije ni relevantnega pomena.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2. ZZDej člen 1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1.
povračilo stroškov zdravljenja – nekonvencionalno zdravljenje v tujini
Ker terapija, ki jo je tožnica opravila v tujini (v Avstriji), predstavlja nekonvencionalno zdravljenje, ki ni zajeto med pravicami iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, tožnica ni upravičena do povračila stroškov zdravstvenih storitev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Tožnica je tožbo za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga vložila po poteku roka 30 dni. Ker je ta rok prekluzivne narave, tožnica zaradi zamude roka nima pravice do sodnega varstva. Njena tožba se zavrže.
Odškodnina po določbi 2. odst. 112. čl. ZDR, po kateri je delavec v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in do odškodnine najmanj v višini plačila za čas odpovednega roka, zapade v plačilo z dnem podaje odpovedi (saj odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn člen 12.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za izbiro
Ker tožena stranka pri določitvi presežnih delavcev ni ravnala skladno s programom razreševanja presežnih delavcev, ki ga je sama sprejela (tožena stranka se pri izbiri ni držala kriterijev oziroma pravil, ki jih je določila), redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku iz poslovnega razloga, ni zakonita.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – subrogacija – soodgovornost za nezgodo
Voznik si mora pred prehitevanjem ogledati, kaj se dogaja na cestišču pred njim in za njim. Zato je pritrditi prvostopnemu sodišču, da bi F. moral, glede na to, da se mu je P. vozilo približevalo od zadaj, z občutno višjo hitrostjo od njegove, predvideti, da bo začelo prehitevati in da bo pri tem bistveno hitrejše od njega.
Tožena stranka je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje tista, ki bi morala dokazati, da tožnica ni bila diskriminirana oziroma da ni bila neenako obravnavana zaradi zdravstvenega stanja. Ker tega ni storila, ampak je bilo ugotovljeno, da je njen zakoniti zastopnik na tožnico naslavljal očitke v zvezi s pogostimi odsotnostmi z dela zaradi bolezni, je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije utemeljen (po temelju).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 96, 100. ZPP člen 285, 362.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - večje število delavcev - kriteriji za izbiro - ponovljeni postopek pred sodiščem - materialno procesno vodstvo
Delodajalec je samo v primeru, če gre za večje število delavcev, katerih delo v zakonsko določenem roku zaradi poslovnih razlogov postane nepotrebno, dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev. Med presežne delavce ni mogoče šteti delavcev, ki jim pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha zaradi izteka časa, niti delavcev, zaposlenih pri drugem delodajalcu, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Če ne gre za večje število presežnih delavcev, gre za tako imenovane individualne odpuste (redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga). V takem primeru ni treba izdelati posebnega programa ali uporabiti kriterijev za določitev presežnih delavcev.
prijava terjatev v stečaju - napotitev na pravdo za ugotovitev terjatve – terjatev utemeljena na izvršljivem notarskem zapisu
Obe terjatvi je upnik utemeljeval na priloženem izvršljivem notarskem zapisu. Pritožnik zato utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno sledilo predlogu stečajnega upravitelja, ko je na vložitev tožbe na ugotovitev prerekanega dela terjatve napotilo upnika.
izvršilni stroški - pravočasnost zahteve za povračilo stroškov
Namen izvršilnega postopka je, da pride upnik do poplačila svoje terjatve brez nepotrebnega odlašanja. Namen določbe VII. odst. 38. čl. ZIZ je zato v tem, da se izvršba ne zavlačuje, ker je upnik odlašal s priglasitvijo stroškov, zato jih mora priglasiti takoj, ko je to mogoče, oz. v skrajnem roku 30 dni po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oz. zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala. Če upnik ne ravna po tej določbi, se stroški ne priznajo.