ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 96, 100. ZPP člen 285, 362.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - večje število delavcev - kriteriji za izbiro - ponovljeni postopek pred sodiščem - materialno procesno vodstvo
Delodajalec je samo v primeru, če gre za večje število delavcev, katerih delo v zakonsko določenem roku zaradi poslovnih razlogov postane nepotrebno, dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev. Med presežne delavce ni mogoče šteti delavcev, ki jim pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha zaradi izteka časa, niti delavcev, zaposlenih pri drugem delodajalcu, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Če ne gre za večje število presežnih delavcev, gre za tako imenovane individualne odpuste (redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga). V takem primeru ni treba izdelati posebnega programa ali uporabiti kriterijev za določitev presežnih delavcev.
prijava terjatev v stečaju - napotitev na pravdo za ugotovitev terjatve – terjatev utemeljena na izvršljivem notarskem zapisu
Obe terjatvi je upnik utemeljeval na priloženem izvršljivem notarskem zapisu. Pritožnik zato utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno sledilo predlogu stečajnega upravitelja, ko je na vložitev tožbe na ugotovitev prerekanega dela terjatve napotilo upnika.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn člen 12.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za izbiro
Ker tožena stranka pri določitvi presežnih delavcev ni ravnala skladno s programom razreševanja presežnih delavcev, ki ga je sama sprejela (tožena stranka se pri izbiri ni držala kriterijev oziroma pravil, ki jih je določila), redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku iz poslovnega razloga, ni zakonita.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 231, 232, 234, 234/1, 241, 241/2.
bolniški stalež – odločitev imenovanega zdravnika
Odločitev imenovanega zdravnika skladno s 1. odstavkom 234. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, razen v primerih iz 232. člena pravil (bolnišnično zdravljenje, bolezen v tujini in drugi utemeljeni razlog), lahko velja le za naprej. Iz tega razloga je nezakonita odločitev imenovanega zdravnika, sprejeta na predlog zavarovančevega delodajalca, da za nazaj odpravi s strani osebnega zdravnika že odobren bolniški stalež.
dokazno breme – škoda – vzročna zveza – dokazna ocena – umik dokaznega predloga - tromboza
Ker bi tožeča stranka morala dokazati, da je zatrjevana tromboza v veni leve goleni posledica škodnega dogodka, pa je umaknila dokazni predlog z izvedencem internistom, iz izvedenskega mnenja izvedenca kirurga pa to dejstvo ni izhajalo, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožeča stranka navedenega dejstva ni dokazala.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSC0002644
Uredba Evropskega parlamenta in sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.4.2004 o uvedbi Evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 3/1-b, 3/1-c.
pogoji za potrditev evropskega naloga za izvršbo - nespornost zahtevka
V postopku potrditve evropskega naloga za izvršbo ni več možno zatrjevati, da odgovor na tožbo v pravdnem postopku ni bil obrazložen.
V (našem) pravdnem postopku pred sodišči splošne pristojnosti ni predvidena sodba zaradi izostanka z naroka in je slovenska procesna ureditev ne pozna.
izvršilni stroški - pravočasnost zahteve za povračilo stroškov
Namen izvršilnega postopka je, da pride upnik do poplačila svoje terjatve brez nepotrebnega odlašanja. Namen določbe VII. odst. 38. čl. ZIZ je zato v tem, da se izvršba ne zavlačuje, ker je upnik odlašal s priglasitvijo stroškov, zato jih mora priglasiti takoj, ko je to mogoče, oz. v skrajnem roku 30 dni po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oz. zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala. Če upnik ne ravna po tej določbi, se stroški ne priznajo.
uporaba slovenskega prava - ugotavljanje prave volje - jamčevanje za napake - razdrtje pogodbe zaradi neodprave napake - odstop od pogodbe – izjava o odstopu od pogodbe – odstopno upravičenje kupca zaradi napak na stvari
Za ugotovitev prave vsebine volje je pri razlagi spornih določil pogodbe v skladu z 2. odstavkom 82. člena OZ potrebno ugotavljati tudi skupen namen pogodbenikov in upoštevaje splošna načela obligacijskega prava. Takšen namen sklenitve pogodbe je lahko izražen tako v nezapisanih ustno dogovorjenih pogojih ob sami sklenitvi pogodbe ali pa je takšna vsebina pogodbe rezultat dolgotrajnejšega usklajevanja med pogodbenima strankama, ki ob sklenitvi pogodbe ni bila izrecno zapisana, je bila pa s strani pogodbenih strank očitno usklajena.
Če je kupec pri uveljavljanju pravilne izpolnitve dal prodajalcu dodaten rok za odpravo pomanjkljivosti, je v enem in drugem primeru skladno s 471. členom OZ podana zakonska domneva, da je ob neodpravi pomanjkljivosti z iztekom dodatnega roka kupec odstopil od pogodbe. To pomeni, da za odstop od pogodbe
ni potrebna posebna izjava volje kupca, saj ima tak učinek že iztek dodatnega roka za pravilno izpolnitev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – reintegracija
Tožnik je po prejemu pravnomočne sodbe, s katero je imel priznano pravico do reintegracije k toženi stranki, toženo stranko obvestil, da se ima namen vrniti na delo in da je za določen čas zaposlen pri drugem delodajalcu. Ker je imel obveznosti tudi do drugega delodajalca in ker ni bil dolžan samovoljno prekiniti pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka, dejstvo, da se ni takoj vrnil na delo k toženi stranki, ne predstavlja neupravičenega izostanka z dela. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni zakonita.
invalid I. kategorije - datum nastanka invalidnosti
Kljub temu, da je pri tožnici invalidnost I. kategorije nastala šele po izdaji prvostopne odločbe toženca, sodišče prve stopnje ni ravnalo nezakonito s tem, ko je to odločbo odpravilo, saj s prvostopno odločbo toženca ni bilo odločeno o pravicah tožnice iz invalidskega zavarovanja, ampak je bila njena zahteva zavrnjena.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 164, 165. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov (1972) člen 8, 17.
zavarovalna doba – čas, prebit v starostnem zavarovanju kmetov – čas opravljanja kmetijske dejavnosti
Ker tožnik ni bil lastnik kmetijskega zemljišča, velikega vsaj en hektar, ni mogoče šteti, da je opravljal kmetijsko dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic, poleg tega pa tudi ni bil solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča in tudi ni bil zavezanec davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Ker ni bil zavarovanec starostnega zavarovanja kmetov, mu te dobe kot časa, prebitega v starostnem zavarovanju kmetov, tudi ni mogoče všteti kot zavarovalne dobe v pokojninsko dobo.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – subrogacija – soodgovornost za nezgodo
Voznik si mora pred prehitevanjem ogledati, kaj se dogaja na cestišču pred njim in za njim. Zato je pritrditi prvostopnemu sodišču, da bi F. moral, glede na to, da se mu je P. vozilo približevalo od zadaj, z občutno višjo hitrostjo od njegove, predvideti, da bo začelo prehitevati in da bo pri tem bistveno hitrejše od njega.
Tožena stranka je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje tista, ki bi morala dokazati, da tožnica ni bila diskriminirana oziroma da ni bila neenako obravnavana zaradi zdravstvenega stanja. Ker tega ni storila, ampak je bilo ugotovljeno, da je njen zakoniti zastopnik na tožnico naslavljal očitke v zvezi s pogostimi odsotnostmi z dela zaradi bolezni, je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije utemeljen (po temelju).
Določba 1. odstavka 63. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, po kateri spremstva ni mogoče odrediti med bolnišničnim ali zdraviliškim zdravljenjem, ni le razčlenila določbe 1. odstavka 43. člena ZZVZZ, po kateri ima pravico do povračila potnih stroškov (ki po 4. odstavku 39. člena ZZVZZ obsega tudi stroške nastanitve med potovanjem in bivanjem v drugem kraju) tudi spremljevalec zavarovane osebe, če tako odloči osebni zdravnik ali zdravniška komisija, temveč je samostojno določila, da spremstva v navedenih primerih sploh ni mogoče odrediti in je s tem izničila določbo 1. odstavka 43. člena ZZVZZ. V takšnem primeru je sodišče dolžno upoštevati, da je sodnik vezan na ustavo in zakon, in določila podzakonskega akta, ki je v nasprotju z zakonom, ne more uporabiti.
izbris gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije - pritožba družbenika - družbenik pravne osebe, nad katero se vodi postopek izbrisa - legitimacija za vložitev pritožbe - nedovoljenost pritožbe - sklep o začetku postopka izbrisa - udeleženci postopka izbrisa - sklep o obstoju izbrisnega razloga
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa ni bil vložen, pritožnik pa te ugotovitve niti ne izpodbija, zato nima legitimacije za vložitev pritožbe.
odgovornost upravljalca smučišča - dolžnosti upravljalca smučišča - nesreča na smučišču - snežna gruda – smučanje - skrbnost smučarja - običajni riziko smučanja - narivek južnega snega - južni sneg - spomladanska smuka - splošno znano dejstvo - pravno vprašanje - dejansko vprašanje
Kaj je „drugo nevarno mesto“ na smučišču, je pravno in ne dejansko vprašanje, zato je stvar sodišča in ne izvedenca. Narivek južnega snega ni takšno mesto, saj sodi v običajne rizike, ki so lastni smučanju na urejenih smučiščih.
Južni sneg na pomladanski smuki je splošno znano dejstvo.
Za zaznambo sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke je edini pogoj obvestilo izvršilnega sodišča, kateremu je priložen sklep o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino.
začasna odredba v zavarovanje zahteve za denacionalizacijo – vlaganja v nepremičnino – razpolaganje z denacionaliziranim premoženjem - oblike vrnitve podržavljenega premoženja
Nepremičnina, katere vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala (povečanje nad 30% vrednosti nepremičnine), se po izbiri upravičenca ne vrne ali se na njej vzpostavi lastninski delež do višine prvotne vrednosti nepremičnine ali pa se vrne pod pogojem, da za razliko v vrednosti plača odškodnino. Tako ne vzdrži pritožbeni očitek, da vlaganja pritožnika na obliko vrnitve nimajo vpliva.
stroški – stroški predloga za izvršbo pri avtomatiziranem izvršilnem postopku - stroški detektiva
Stroške detektiva je mogoče opredeliti kot potrebne le v primerih, ko upnik do podatkov, katere je pridobil s pomočjo detektiva, ne bi mogel priti na drug način.