Odškodnina po določbi 2. odst. 112. čl. ZDR, po kateri je delavec v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in do odškodnine najmanj v višini plačila za čas odpovednega roka, zapade v plačilo z dnem podaje odpovedi (saj odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode).
Zaradi upokojitve odvetnika – pooblaščenca tožeče stranke pooblastilno razmerje po ZPP ni prenehalo. Iz tega razloga se pisanja, ki se na tožečo stranko nanašajo, vročajo upokojenemu odvetniku kot univerzitetnemu diplomiranemu pravniku z opravljenim pravniškim državnim izpitom in ne avtomatično odvetniku – prevzemniku pisarne.
Če poda s strani sodišča določeni sodni izvedenec logično in prepričljivo mnenje o vzrokih za zdravstvene težave, določitev drugega izvedenca iste stroke ni potrebna, četudi se stranka s podanim mnenjem ne strinja.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2. ZZDej člen 1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1.
povračilo stroškov zdravljenja – nekonvencionalno zdravljenje v tujini
Ker terapija, ki jo je tožnica opravila v tujini (v Avstriji), predstavlja nekonvencionalno zdravljenje, ki ni zajeto med pravicami iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, tožnica ni upravičena do povračila stroškov zdravstvenih storitev.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev
Tožniku je bila z novo pogodbo o zaposlitvi ponujena ustrezna zaposlitev, saj se je za delovno mesto, na katero se je nanašala, zahtevala ista stopnja strokovne izobrazbe kot za delovno mesto, na katerem je delal pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Pri presoji ustreznosti zaposlitve nadalje ni bistveno, da se je za ponujeno delovno mesto zahtevala alternativno tudi nižja stopnja strokovne izobrazbe in da je način dela drugačen, kot je bil na prejšnjem delovnem mestu.
uporaba slovenskega prava - ugotavljanje prave volje - jamčevanje za napake - razdrtje pogodbe zaradi neodprave napake - odstop od pogodbe – izjava o odstopu od pogodbe – odstopno upravičenje kupca zaradi napak na stvari
Za ugotovitev prave vsebine volje je pri razlagi spornih določil pogodbe v skladu z 2. odstavkom 82. člena OZ potrebno ugotavljati tudi skupen namen pogodbenikov in upoštevaje splošna načela obligacijskega prava. Takšen namen sklenitve pogodbe je lahko izražen tako v nezapisanih ustno dogovorjenih pogojih ob sami sklenitvi pogodbe ali pa je takšna vsebina pogodbe rezultat dolgotrajnejšega usklajevanja med pogodbenima strankama, ki ob sklenitvi pogodbe ni bila izrecno zapisana, je bila pa s strani pogodbenih strank očitno usklajena.
Če je kupec pri uveljavljanju pravilne izpolnitve dal prodajalcu dodaten rok za odpravo pomanjkljivosti, je v enem in drugem primeru skladno s 471. členom OZ podana zakonska domneva, da je ob neodpravi pomanjkljivosti z iztekom dodatnega roka kupec odstopil od pogodbe. To pomeni, da za odstop od pogodbe
ni potrebna posebna izjava volje kupca, saj ima tak učinek že iztek dodatnega roka za pravilno izpolnitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063418
ZPP člen 286b, 337, 337/1.
prepozne pripombe na izvedeniško mnenje – odstop od pogodbe brez odpovednega roka
Tožeča stranka bi morala sama pravočasno ugovarjati ugotovitvam izvedenca takoj, ko je bilo to mogoče, v pravnih sredstvih pa le, če slednjega ni mogla prej uveljavljati brez lastne krivde. Tožeča stranka je mnenje izvedenca, skupaj z dvema dopolnitvama v postopku pred sodiščem prve stopnje v celoti sprejela, v pritožbi pa niti ne zatrjuje, da izvedeniškemu mnenju ni mogla ugovarjati prej.
v obravnavanem primeru je šlo za pogodbo z večimi zaporednimi obveznostmi, ki so se na začetku poslovnega sodelovanja redno izpolnjevale, dokler tožnica ni prenehala z izpolnjevanjem svojih obveznosti in jo je zato tožena stranka večkrat pisno pozvala ter se z njo celo dogovorila v maju 2005 o poravnavi zapadlih obveznosti. Tožeča stranka se dogovorjenega ni držala, vsled česar je tožena stranka upravičeno pričakovala, da obveznosti tudi v prihodnje ne bodo izpolnjene ter utemeljeno izkoristila pravico iz 2. odstavka 11. člena pogodbe o odpovedi pogodbe brez odpovednega roka.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 231, 232, 234, 234/1, 241, 241/2.
bolniški stalež – odločitev imenovanega zdravnika
Odločitev imenovanega zdravnika skladno s 1. odstavkom 234. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, razen v primerih iz 232. člena pravil (bolnišnično zdravljenje, bolezen v tujini in drugi utemeljeni razlog), lahko velja le za naprej. Iz tega razloga je nezakonita odločitev imenovanega zdravnika, sprejeta na predlog zavarovančevega delodajalca, da za nazaj odpravi s strani osebnega zdravnika že odobren bolniški stalež.
prijava terjatev v stečaju - napotitev na pravdo za ugotovitev terjatve – terjatev utemeljena na izvršljivem notarskem zapisu
Obe terjatvi je upnik utemeljeval na priloženem izvršljivem notarskem zapisu. Pritožnik zato utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno sledilo predlogu stečajnega upravitelja, ko je na vložitev tožbe na ugotovitev prerekanega dela terjatve napotilo upnika.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 96, 100. ZPP člen 285, 362.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - večje število delavcev - kriteriji za izbiro - ponovljeni postopek pred sodiščem - materialno procesno vodstvo
Delodajalec je samo v primeru, če gre za večje število delavcev, katerih delo v zakonsko določenem roku zaradi poslovnih razlogov postane nepotrebno, dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev. Med presežne delavce ni mogoče šteti delavcev, ki jim pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha zaradi izteka časa, niti delavcev, zaposlenih pri drugem delodajalcu, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Če ne gre za večje število presežnih delavcev, gre za tako imenovane individualne odpuste (redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga). V takem primeru ni treba izdelati posebnega programa ali uporabiti kriterijev za določitev presežnih delavcev.
priobalno zemljišče – krušenje skal - odškodninska odgovornost upravitelja zemljišča, ki je javno dobro – skrb za varnost in zdravje – opozorilne table za nevarnost
Za škodo iz predmetnega javnega dobra je po ZV-1 odgovoren upravljavec priobalnega zemljišča. Na podlagi teh ugotovitev je za škodo, ki je nastala tožnici, kot upravitelj zemljišča, ki je javno dobro, po določilu 4. člena ZV-1 odgovorna drugotožena stranka (RS), za odgovornost prvotožene stranke (občina Piran) pa ni pravne podlage.
Javno dobro so v okviru splošne rabe upravičeni uporabljati vsi, pri čemer pa je položaj upravljavca javnega dobra (na katerem sicer pridobitev lastninske pravice ni možna) podoben lastniškemu in iz njega izhajajo tudi dolžnosti, bremena in odgovornosti in ne zgolj pravice. Med njimi je tudi skrb za varnost in zdravje uporabnikov določenega javnega dobra.
Odgovornost drugotožene stranke (RS) je podana že iz razloga, ker ni sprejela najnujnejših ukrepov za zavarovanje uporabnikov javnega dobra, saj ni ustrezno postavila opozorilnih tabel za informiranje o trajni nevarnosti padanja kamenja, kar je najmanj, kar bi morala storiti.
Kljub temu, da se nista mogla toženca brez svoje krivde vključiti v novi način zbiranja odpadkov zaradi sporne služnostne poti, se ne moreta izogniti obvezni uporabi storitev javne službe, ki jo za povzročitelje komunalnih odpadkov narekuje Odlok.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3. ZOFVI člen 115, 124.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - vzgoja in izobraževanje - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka ob dejstvu manjšega vpisa dijakov in študentov v tekoče šolsko leto ni bila dolžna zmanjšati učne obveze drugemu učitelju, da bi tožniku zagotovila nekaj ur pouka skupaj z dopolnjevanjem učne obveze pri drugem zavodu. Ob ugotovitvi, da je prenehala potreba po delu enega učitelja športne vzgoje, je tožniku zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZZVZZ člen 39, 81, 81/1, 81/5, 82, 85. ZUP člen 113, 113/1, 114, 125, 126, 126/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 174, 174/1, 235.
ugotovitev začasne nezmožnosti za delo – stroški upravnega postopka
Ker se postopek za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo ni pričel po uradni dolžnosti, temveč na tožnikovo zahtevo, tožnik ni upravičen do povračila stroškov upravnega postopka (stroški pravnega zastopanja), čeprav je uspel s pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo toženca.
ZPIZVZ člen1, 2, 19, 22. ZPIZ-1 člen 177. ZPIZ člen 171.
starostna pokojnina – bivši vojaški zavarovanci
Čeprav je tožnik na dan 18. 10. 1991 dopolnil 37 let pokojninske dobe, tako da mu je do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine manjkalo največ 5 let pokojninske dobe, nima pravice do starostne pokojnine po ZPIZVZ, ker je bil še po 18. 10. 1991 in vse do 16. 6. 1997 zaposlen pri JLA in je bil ves ta čas zavarovanec tujega nosilca zavarovanja.
izvršilni stroški - pravočasnost zahteve za povračilo stroškov
Namen izvršilnega postopka je, da pride upnik do poplačila svoje terjatve brez nepotrebnega odlašanja. Namen določbe VII. odst. 38. čl. ZIZ je zato v tem, da se izvršba ne zavlačuje, ker je upnik odlašal s priglasitvijo stroškov, zato jih mora priglasiti takoj, ko je to mogoče, oz. v skrajnem roku 30 dni po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oz. zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala. Če upnik ne ravna po tej določbi, se stroški ne priznajo.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0002684
ZPPSL člen 159 – 156. OZ člen 25, 28, 65. ZIP člen 337, 339.
zbiranje ponudb za prodajo v stečajnem postopku – varščina – sklenitev pogodbe – zahtevek na vračilo varščine
Pravno odločilni okoliščini pri sklepanju pogodbe na podlagi javnega vabila k dajanju ponudb sta dve pravni dejstvi:
da je tožena stranka kot stečajni dolžnik po stečajnem upravitelju na odpiranju prispelih ponudb na podlagi javnega povabila sprejela ponudbo tožeče stranke (kot edinega ponudnika) za nakup predmeta prodaje in da je istega dne k sklenitvi pogodbe dal soglasje predsednik stečajnega senata ter da je obvestila tožečo stranko, da njeno ponudbo sprejema;
da tožeča stranka ni, ne glede na poziv tožene stranke, da mora skladno z razpisnimi pogoji do vključno 16.10.2007 podpisati kupoprodajno pogodbo, pristopila k podpisu pogodbe.
Varščina, kot jo je bila dolžna vplačati tožeča stranka, kot pogoj za veljavnost ponudbe, je znesek, ki ga je vplačala za utrditev njene obveznosti,da bo sklenila pogodbo, če bo izbrana v postopku zbiranja ponudb. Za varščino se uporabljajo smiselno določbe o ari iz OZ, saj ZPPSL nima posebnih določb o varščini. Ker je tožeča stranka odklonila sklenitev kupoprodajne pogodbe, je tožena stranka utemeljeno zadržala vplačano varščino v korist njene stečajne mase.
Toženca sta po določitvi nujne poti v nepravdnem postopku opustila vsakršno poseganje v zemljišče tožeče stranke izven določene trase nujne poti, zaradi česar negatorna tožba ni upravičena, saj z njo zahtevata prepoved poseganja v lastninsko pravico, čeprav takšnih ravnanj toženca nesporno več ne izvajata.
odškodninska odgovornost – krivda – vzdrževalna dela na nepremičnini – vzpostavitev prejšnjega stanja
Lastnik nepremičnine, ki zaradi uporabe in izkoriščanja svoje nepremičnine zahteva izvedbo del na sosednji nepremičnini, je dolžan po posegu vzpostaviti prejšnje stanje. Z vidika lastnika sosednje nepremičnine so stroški vzpostavitve prejšnjega stanja škoda, do katere je upravičen ne glede na krivdo povzročitelja.