Domneva se, da obveznost podlago ima; pogodba bi bila nična le v primeru, da podlage ne bi bilo ali bi bila ta nedopustna. Če tega nobena od strank ne zatrjuje, sodišče preveri obstoj toženčeve obveznosti na osnovi podlage (cause), ki jo stranki zatrjujeta.
odgovornost upravljalca smučišča - dolžnosti upravljalca smučišča - nesreča na smučišču - snežna gruda – smučanje - skrbnost smučarja - običajni riziko smučanja - narivek južnega snega - južni sneg - spomladanska smuka - splošno znano dejstvo - pravno vprašanje - dejansko vprašanje
Kaj je „drugo nevarno mesto“ na smučišču, je pravno in ne dejansko vprašanje, zato je stvar sodišča in ne izvedenca. Narivek južnega snega ni takšno mesto, saj sodi v običajne rizike, ki so lastni smučanju na urejenih smučiščih.
Južni sneg na pomladanski smuki je splošno znano dejstvo.
skupno premoženje – nastanek skupnega premoženja – delitev skupnega premoženja – lastninska pravica – državljanstvo kot pogoj za pridobitev lastninske pravice
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da za nastanek skupnega premoženja ni pomembno, ali pogodbo skleneta oba zakonca ali le eden od njiju. Posel lahko sklene le eden, vendar pa učinkuje proti obema. Na ta način nepremičnina preide v skupno premoženje. Skupno premoženje zakoncev pomeni skupnost vseh premoženjskih, torej vrednostno ocenljivih pravic, ki pripadajo obema zakoncema skupaj v nedoločenih deležih. Dejstvo, da nepremičnina spada v skupno premoženje, pomeni, da sta nosilca lastninske pravice oba zakonca skupaj kot kolektiv (kot enota). Za veljavnost prenosa lastninske pravice na stanovanju iz premoženja prodajalca v skupno premoženje zadošča, da posebne pogoje za pridobitev lastninske pravice (med katere sodi tudi slovensko državljanstvo) izpolnjuje tisti zakonec, ki sklepa pogodbo. Državljanstvo drugega zakonca za veljavnost prenosa lastninske pravice v skupno premoženje ne more biti odločilno.
Če želi zakonec z delitvijo skupnega premoženja pridobiti lastninsko oziroma solastninsko pravico na nepremičnini, mora izpolnjevati pogoj državljanstva. To pomeni, da državljanstvo lahko vpliva na način delitve skupnega premoženja, ne pa tudi na to, ali nepremičnina spada v skupno premoženje.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - identifikacijski znak zemljiške parcele - predmet izvršbe
Vrednost nepremičnine je potrebno ugotoviti za vsako nepremičnino posebej, pri tem pa ni mogoče upoštevati le nedoločen „del nepremičnine“ oziroma posamezne parcelne številke. Identifikacijski znak posamezne zemljiške parcele je oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja in parcelna številka, kot je vpisana v zemljiški knjigi oziroma, ki je vpisana v katastru stavb. Predmet pravnega prometa pa tudi prisilne izvršbe je lahko le nepremičnina kot celota ali posamezno točno opredeljen solastninski del posamezne nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057111
ZOZP člen 7. AO-95 člen 3, 3/3.
obvezno avtomobilsko zavarovanje – regresna pravica zavarovalnice – pogodbena odškodninska odgovornost – izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – zavarovanje odgovornosti zavarovalca – zavarovanje odgovornosti upravljavca vozila – ugovori upravljavca – seznanjenost s splošnimi pogoji zavarovanja
Zavarovanje odgovornosti za škodo povzročeno tretjim osebam je vezano na vozilo in zato poleg zavarovanja odgovornosti sklenitelja zavarovanja (zavarovalca), vključuje tudi zavarovanje odgovornosti tistega, ki vozilo upravlja po volji zavarovalca (zavarovanca). Takšna pravica zavarovalnice temelji na Splošnih pogojih zavarovanja, ki predstavlja del pogodbenega statuta strank zavarovalne pogodbe. V skladu z ZOZP pa takšna pravica temelji tudi na zakonu in jo zato glede na vsebino 7. člena ZOZP zavarovalnica lahko uveljavlja tudi zoper zavarovanca.
ZZZDR člen 123, 123/1, 129, 129a, 129a/2. ZPP člen 216.
določitev preživnine – potrebe otroka
Pri določitvi preživnine gre predvsem za oceno otrokovih potreb in ne za goli matematični izračun, ki bi predstavljal vsoto zneskov po predloženih računih. Natančne višine posameznega stroška tako niti ni potrebno ugotoviti, glede na to, da mesečno variirajo in da se včasih pojavijo tudi nepredvideni stroški, pa jih dejansko tudi ni mogoče ugotoviti z matematično natančnostjo.
odgovornost izdajatelja in odgovornega urednika – razvid medijev –odgovornost delodajalca
Na podlagi 12. člena ZMed mora izdajatelj pred začetkom izvajanja dejavnosti priglasiti medij pri pristojnem ministrstvu zaradi vpisa v razvid. Izdajatelj mora v razvid medijev priglasiti tudi odgovorno osebo izdajatelja in odgovornega urednika. Iz navedenega razloga je splošno znano dejstvo, ki ga ni potrebno ugotavljati, kdo je izdajatelj in kdo odgovorni urednik, saj je to razvidno iz razvida medijev. Na ta način so določeni subjekti, ki so odgovorni za programsko vsebino medija.
ZP-1 člen 46, 46/1, 67, 67/2, 200, 200/1, 202, 202/5. ZIKS-1 člen 124, 139. ZKP člen 133. ZUP člen 87.
izvršitev odločbe – prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – vročanje – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku – predlog za razveljavitev klavzule izvršljivosti – dopustnost predloga za razveljavitev klavzule izvršljivosti
V skladu z določbami ZUP je vročitev sodbe sodišča druge stopnje veljala za opravljeno z dnem 17. 2. 2010, ko je tudi začel teči tridesetdnevni rok za izvršitev odločbe, ki je tako postala izvršljiva 19. 3. 2010, kot je pravilno navedeno v odredbi sodišča prve stopnje upravni enoti za vpis prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, priloženi prepisu pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje. Tako opremljena odločba sodišča je izvršilni naslov, na podlagi katerega se izvede postopek za izvršitev izrečenih sankcij, ki se sicer v zadevah prekrškov izvršujejo po različnih organih in predpisih (glej 202. člen ZP-1).
Potrdilo o izvršljivosti je procesna predpostavka za začetek postopka za izvršitev izrečene sankcije za prekršek, za katerega izdajo je pristojen organ, ki je odločbo izdal, v obravnavanem primeru torej sodišče, pri čemer v primeru izvrševanja sankcij, ki jih sodišče izreče v kazenskem postopku, ZKP v 133. členu izrecno določa, da v primeru, če nastopi dvom o dovoljenosti izvršitve sodne odločbe, o tem odloči predsednik senata sodišča, ki je sodilo na prvi stopnji, s posebnim sklepom, pritožba pa ne zadrži izvršitve sklepa, razen če sodišče odloči drugače. Tudi v skladu s 46. členom ZP-1 o vprašanjih postopka odloči sodišče z odločbo, zoper katero so dopustna pravna sredstva. Pritožbeno sodišče zato ne vidi razlogov, zakaj predlog za razveljavitev klavzule izvršljivosti ne bi bil dovoljen.
smotrnost spremembe tožbe – sprememba stvarne pristojnosti – uveljavitev ZPP-D
Za presojo, ali je sprememba tožbe smotrna (in v tem okviru ali bi zaradi spremembe tožbe prišlo do spremembe stvarne pristojnosti), ni odločilen trenutek, ko sodišče dejansko odloča o spremembi tožbe, pač pa trenutek, ko je toženec podal izjavo, da s spremembo tožbe ne soglaša. S trenutkom, ko toženec spremembi tožbe nasprotuje, se vzpostavi situacija, glede na katero mora sodišče odločiti, ali je sprememba tožbe smotrna. Pri tem na odločitev ne more vplivati sprememba procesnega zakona, ki je začela veljati kasneje, ko so nastopili vsi pogoji, od katerih je odvisna odločitev sodišča.
odškodninska odgovornost – krivda – vzdrževalna dela na nepremičnini – vzpostavitev prejšnjega stanja
Lastnik nepremičnine, ki zaradi uporabe in izkoriščanja svoje nepremičnine zahteva izvedbo del na sosednji nepremičnini, je dolžan po posegu vzpostaviti prejšnje stanje. Z vidika lastnika sosednje nepremičnine so stroški vzpostavitve prejšnjega stanja škoda, do katere je upravičen ne glede na krivdo povzročitelja.
pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - res iudicata v izvršilnem postopku - negativna procesna predpostavka - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - objektivne meje pravnomočnosti - čista procesna teorija - sporni predmet - zavrženje predloga za izvršbo
Ni v nasprotju s pravico do sodnega varstva, če sodišče prepoved ponovnega odločanja o isti stvari upošteva tudi v izvršilnem postopku v primeru, ko je bil prejšnji izvršilni postopek s sklepom pravnomočno ustavljen in predlog za izvršbo v presežnem delu zavrnjen prav zaradi popolnega poplačila terjatve, in sicer niti v primeru, da je pravnomočna odločitev nezakonita oziroma napačna.
Solastninski delež je na podlagi 65. člena SPZ določen v sorazmerju s celoto (idealni del), etažna lastnina pa predstavlja izključno lastninsko pravico na posameznem delu stavbe in solastnino skupnih delov. Omenjeni obliki lastninske pravice torej nista kompatibilni in torej ne moreta sobivati na isti nepremičnini.
Določbe 508. čl. OZ, po katerem mora predkupni upravičenec ob sprejemu ponudbe hkrati plačati tudi kupnino, pri prodaji kmetijskih zemljišč ni mogoče avtomatično uporabiti. Navedeno pa ne pomeni, da takšen pogoj, v kolikor ga prodajalec postavi v ponudbi, ni dopusten.
ZPP člen 81, 81/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 136, 136/1, 171, 171/1.
psihična bolezen - procesna sposobnost – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – možnost obravnavanja pred sodiščem
Strankina pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišče tako zavrne dokazni predlog, če je nedopusten, neprimeren, prepozen ali nepotreben; v vsakem primeru pa mora svojo odločitev o tem ustrezno obrazložiti. Zakaj sodišče prve stopnje ni ugodilo toženčevemu predlogu za izvedbo dokaza z izvedencem psihiatrom, v izpodbijani sodbi ni pojasnjeno. Toženec se zato upravičeno sklicuje na procesno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP .
stroški – stroški predloga za izvršbo pri avtomatiziranem izvršilnem postopku - stroški detektiva
Stroške detektiva je mogoče opredeliti kot potrebne le v primerih, ko upnik do podatkov, katere je pridobil s pomočjo detektiva, ne bi mogel priti na drug način.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – prepoved odtujitve in obremenitve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena
Pavšalna trditev, da je nepremičnina, katere prepoved obremenitve in odtujitve se zahteva, dolžnikovo edino premoženje, ne zadošča za uspeh predloga za izdajo začasne odredbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053412
ZPP člen 181, 181/3, 185, 185/2, 188, 188/2. ZOR člen 70, 295. OZ člen 52, 55.
dejanski lastnik – zemljiškoknjižni lastnik – dobra vera – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – lastninska tožba – zemljiškoknjižno dovolilo - obligacijski zahtevek – stvarnopravni zahtevek – sklep o dovolitvi spremembe tožbe
Če tožena stranka ne nasprotuje spremembi tožbe, sodišče po uveljavljenem stališču sodne prakse ni dolžno izdati posebnega sklepa o dovolitvi spremembe tožbe.
Tožnica lahko kot dejanska solastnica nepremičnine do ½ proti obema toženkama kot nedobrovernima pridobiteljicama (toženki sta vedeli, da se izvenknjižno stanje teh nepremičnin ne ujema z zemljiškoknjižnim stanjem) uveljavlja vse pravice, ki po civilnem pravu preprečujejo nastanek stvarne pravice nedobrovernega pridobitelja. V obravnavani zadevi gre za primer lastninske tožbe, s katero tožnica zahteva pravno izročitev svoje stvari, in sicer izstavitev zemljiškoknjižne listine.
predhodno vprašanje – priposestvovanje – mejni spor
Če je vrednost spornega območja takšna, da neposredno sodišče ne more odločati na podlagi kriterija močnejše pravice, potem pravdnega postopka, v katerem se uveljavlja priposestvovanje, ni mogoče prekiniti iz razloga, da gre za čakanje na rešitev predhodnega vprašanja.