Toženca sta po določitvi nujne poti v nepravdnem postopku opustila vsakršno poseganje v zemljišče tožeče stranke izven določene trase nujne poti, zaradi česar negatorna tožba ni upravičena, saj z njo zahtevata prepoved poseganja v lastninsko pravico, čeprav takšnih ravnanj toženca nesporno več ne izvajata.
ZEKon člen 164, 164/1. ZTeM člen 155. ZOR člen 210, 217. OZ člen 190, 196.
neupravičena obogatitev - raba tuje stvari - uporaba tuje nepremičnine za namestitev bazne postaje na RTV pretvorniku
Tožnik (kot lastnik zemljišča) ni dal soglasja za namestitev GSM bazne postaje na RTV pretvornik. Iz tehničnega vidika gre le za delitev lokacije, kjer R. odstopa svoj prostor na stolpu operaterju M. in je vseeno, ali se na enem antenskem stolpu nahaja večje število različnih oddajnikov. Tožnik ne zatrjuje, v čem je njegovo prikrajšanje. Toženi stranki uporabljata prav toliko zemljišča tožnika kot pred priklopom M., torej toliko, kot je po pogodbi. Tožnik tudi ne pove natančno, kakšno korist ima od tega prvotožena stranka. M. namreč plačuje najemnino, a po trditvah, ki jih tožnik ni prerekal, izključno za uporabo prostora na antenskem stolpu.
ZPP člen 81, 81/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 136, 136/1, 171, 171/1.
psihična bolezen - procesna sposobnost – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – možnost obravnavanja pred sodiščem
Strankina pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišče tako zavrne dokazni predlog, če je nedopusten, neprimeren, prepozen ali nepotreben; v vsakem primeru pa mora svojo odločitev o tem ustrezno obrazložiti. Zakaj sodišče prve stopnje ni ugodilo toženčevemu predlogu za izvedbo dokaza z izvedencem psihiatrom, v izpodbijani sodbi ni pojasnjeno. Toženec se zato upravičeno sklicuje na procesno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP .
pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – plačilo sodnih taks iz stečajne mase – obročno plačilo sodnih taks
Tožeča stranka sicer navaja, da premoženja (še ni) uspela unovčiti ter da ni pričakovati, da bodo sredstva unovčena do celotne ocenjene višine, kot tudi, da terjatev (še ni) uspela izterjati, ne trdi pa, da stečajne mase sploh ne bo mogoče unovčiti. Ker je torej razvidno, da obstaja premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči (med drugim tudi) za kritje stroškov postopka je bila odločitev sodišča prve stopnje o neugoditvi predlogu za oprostitev plačila taks pravilna.
odgovornost upravljalca smučišča - dolžnosti upravljalca smučišča - nesreča na smučišču - snežna gruda – smučanje - skrbnost smučarja - običajni riziko smučanja - narivek južnega snega - južni sneg - spomladanska smuka - splošno znano dejstvo - pravno vprašanje - dejansko vprašanje
Kaj je „drugo nevarno mesto“ na smučišču, je pravno in ne dejansko vprašanje, zato je stvar sodišča in ne izvedenca. Narivek južnega snega ni takšno mesto, saj sodi v običajne rizike, ki so lastni smučanju na urejenih smučiščih.
Južni sneg na pomladanski smuki je splošno znano dejstvo.
Domneva se, da obveznost podlago ima; pogodba bi bila nična le v primeru, da podlage ne bi bilo ali bi bila ta nedopustna. Če tega nobena od strank ne zatrjuje, sodišče preveri obstoj toženčeve obveznosti na osnovi podlage (cause), ki jo stranki zatrjujeta.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0002684
ZPPSL člen 159 – 156. OZ člen 25, 28, 65. ZIP člen 337, 339.
zbiranje ponudb za prodajo v stečajnem postopku – varščina – sklenitev pogodbe – zahtevek na vračilo varščine
Pravno odločilni okoliščini pri sklepanju pogodbe na podlagi javnega vabila k dajanju ponudb sta dve pravni dejstvi:
da je tožena stranka kot stečajni dolžnik po stečajnem upravitelju na odpiranju prispelih ponudb na podlagi javnega povabila sprejela ponudbo tožeče stranke (kot edinega ponudnika) za nakup predmeta prodaje in da je istega dne k sklenitvi pogodbe dal soglasje predsednik stečajnega senata ter da je obvestila tožečo stranko, da njeno ponudbo sprejema;
da tožeča stranka ni, ne glede na poziv tožene stranke, da mora skladno z razpisnimi pogoji do vključno 16.10.2007 podpisati kupoprodajno pogodbo, pristopila k podpisu pogodbe.
Varščina, kot jo je bila dolžna vplačati tožeča stranka, kot pogoj za veljavnost ponudbe, je znesek, ki ga je vplačala za utrditev njene obveznosti,da bo sklenila pogodbo, če bo izbrana v postopku zbiranja ponudb. Za varščino se uporabljajo smiselno določbe o ari iz OZ, saj ZPPSL nima posebnih določb o varščini. Ker je tožeča stranka odklonila sklenitev kupoprodajne pogodbe, je tožena stranka utemeljeno zadržala vplačano varščino v korist njene stečajne mase.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062855
ZPP člen 13, 194, 194/3, 333, 333/3, 338, 338/3. ZOR člen 200, 206, 372, 372/1, 376, 376/1, 377, 377/1, 377/2.
izsiljevanje – solidarna odgovornost – prispevek oškodovanca – pobotni ugovor – zavrženje pobotnega ugovora – litispendenca v pobot uveljavljanega zahtevka – vezanost na kazensko sodbo – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti – posttravmatska stresna motnja – strah – razžalitev
O istem zahtevku, o katerem že teče pravda, se ne more začeti nova pravda med istimi strankami. Z novim zahtevkom je izenačen tudi zahtevek, ki ga prvotožena stranka ugovarja v pobot.
Do streljanja je prišlo po krivdi prvega toženca, ki je tožnika spravil v stanje, da je streljal in zato ravnanja tožnika (uporaba strelnega orožja) ni mogoče oceniti kot prispevka k nastanku tožnikove škode.
Tožniku pripada odškodnina za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, kamor lahko kot posredne telesne bolečine uvrstimo težave, ki so nastale v okviru posttravmatske stresne motnje: motnje spanja, bolečine v trebuhu, tesnobnost, anksioznost, nemir, preobčutljivost, nočne more, podoživljanje stresnega dogodka ter hude strahove ob srečanju oseb, ki so ga spominjale na prvega toženca, umik iz družbe in precejšnja socialna izolacija.
O razžalitvi govorimo takrat, če gre za formalno žalitev, psovke, izraze omalovaževanja, žaljive vrednostne sodbe ipd. Zadostuje že zavest, da je dejanje objektivno žaljivo in sposobno, da žali čast in dobro ime ter voljo storilca storiti to dejanje kot pri vsaki drugi nepremoženjski škodi je tudi pri tej odločilen kriterij njena intenzivnost.
smotrnost spremembe tožbe – sprememba stvarne pristojnosti – uveljavitev ZPP-D
Za presojo, ali je sprememba tožbe smotrna (in v tem okviru ali bi zaradi spremembe tožbe prišlo do spremembe stvarne pristojnosti), ni odločilen trenutek, ko sodišče dejansko odloča o spremembi tožbe, pač pa trenutek, ko je toženec podal izjavo, da s spremembo tožbe ne soglaša. S trenutkom, ko toženec spremembi tožbe nasprotuje, se vzpostavi situacija, glede na katero mora sodišče odločiti, ali je sprememba tožbe smotrna. Pri tem na odločitev ne more vplivati sprememba procesnega zakona, ki je začela veljati kasneje, ko so nastopili vsi pogoji, od katerih je odvisna odločitev sodišča.
skupno premoženje – nastanek skupnega premoženja – delitev skupnega premoženja – lastninska pravica – državljanstvo kot pogoj za pridobitev lastninske pravice
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da za nastanek skupnega premoženja ni pomembno, ali pogodbo skleneta oba zakonca ali le eden od njiju. Posel lahko sklene le eden, vendar pa učinkuje proti obema. Na ta način nepremičnina preide v skupno premoženje. Skupno premoženje zakoncev pomeni skupnost vseh premoženjskih, torej vrednostno ocenljivih pravic, ki pripadajo obema zakoncema skupaj v nedoločenih deležih. Dejstvo, da nepremičnina spada v skupno premoženje, pomeni, da sta nosilca lastninske pravice oba zakonca skupaj kot kolektiv (kot enota). Za veljavnost prenosa lastninske pravice na stanovanju iz premoženja prodajalca v skupno premoženje zadošča, da posebne pogoje za pridobitev lastninske pravice (med katere sodi tudi slovensko državljanstvo) izpolnjuje tisti zakonec, ki sklepa pogodbo. Državljanstvo drugega zakonca za veljavnost prenosa lastninske pravice v skupno premoženje ne more biti odločilno.
Če želi zakonec z delitvijo skupnega premoženja pridobiti lastninsko oziroma solastninsko pravico na nepremičnini, mora izpolnjevati pogoj državljanstva. To pomeni, da državljanstvo lahko vpliva na način delitve skupnega premoženja, ne pa tudi na to, ali nepremičnina spada v skupno premoženje.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – prepoved odtujitve in obremenitve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena
Pavšalna trditev, da je nepremičnina, katere prepoved obremenitve in odtujitve se zahteva, dolžnikovo edino premoženje, ne zadošča za uspeh predloga za izdajo začasne odredbe.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/2. ZUP člen 87, 87/4. ZKP člen 88, 88/4.
redni postopek – vročanje – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku – roki – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku
Če naslovnika ni najti na naslovu, nastopi pravna domneva, da je bila vročitev opravljena s potekom petnajstdnevnega roka od dneva, ko vročevalec pusti obvestilo.
Nedelja in drugi dela prosti dnevi nimajo vpliva na tek roka, temveč le na iztek pritožbenega roka.
odškodninska odgovornost – krivda – vzdrževalna dela na nepremičnini – vzpostavitev prejšnjega stanja
Lastnik nepremičnine, ki zaradi uporabe in izkoriščanja svoje nepremičnine zahteva izvedbo del na sosednji nepremičnini, je dolžan po posegu vzpostaviti prejšnje stanje. Z vidika lastnika sosednje nepremičnine so stroški vzpostavitve prejšnjega stanja škoda, do katere je upravičen ne glede na krivdo povzročitelja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053412
ZPP člen 181, 181/3, 185, 185/2, 188, 188/2. ZOR člen 70, 295. OZ člen 52, 55.
dejanski lastnik – zemljiškoknjižni lastnik – dobra vera – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – lastninska tožba – zemljiškoknjižno dovolilo - obligacijski zahtevek – stvarnopravni zahtevek – sklep o dovolitvi spremembe tožbe
Če tožena stranka ne nasprotuje spremembi tožbe, sodišče po uveljavljenem stališču sodne prakse ni dolžno izdati posebnega sklepa o dovolitvi spremembe tožbe.
Tožnica lahko kot dejanska solastnica nepremičnine do ½ proti obema toženkama kot nedobrovernima pridobiteljicama (toženki sta vedeli, da se izvenknjižno stanje teh nepremičnin ne ujema z zemljiškoknjižnim stanjem) uveljavlja vse pravice, ki po civilnem pravu preprečujejo nastanek stvarne pravice nedobrovernega pridobitelja. V obravnavani zadevi gre za primer lastninske tožbe, s katero tožnica zahteva pravno izročitev svoje stvari, in sicer izstavitev zemljiškoknjižne listine.
Za zaznambo sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke je edini pogoj obvestilo izvršilnega sodišča, kateremu je priložen sklep o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino.
stroški – stroški predloga za izvršbo pri avtomatiziranem izvršilnem postopku - stroški detektiva
Stroške detektiva je mogoče opredeliti kot potrebne le v primerih, ko upnik do podatkov, katere je pridobil s pomočjo detektiva, ne bi mogel priti na drug način.
Od stopnje nevarnosti oboroženega ropa je odvisno, kakšni varnostni ukrepi so (bili) potrebni za vzpostavitev varnih delovnih pogojev. Delodajalec je (krivdno) odgovoren za škodni dogodek takrat, ko ni izvedel pričakovanih ukrepov za preprečevanje škode in če nevarnost škodnega dogodka odstopa od nevarnosti, s katero se posamezniki srečujemo v vsakdanjem življenju. Ugotovljene dejanske okoliščine sodišča prve stopnje potrjujejo, da so bili roparski napadi pričakovani zato, ker so poštna vozila vsakodnevno prevažala poštnim enotam poleg običajne pošte tudi vrednostne pakete (pisma) in denar, zato je obstajala nevarnost roparskega napada ob vsakem prevozu, ker se ni vedelo, kakšna je vrednost tovora, ki se prevaža.