STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0002684
ZPPSL člen 159 – 156. OZ člen 25, 28, 65. ZIP člen 337, 339.
zbiranje ponudb za prodajo v stečajnem postopku – varščina – sklenitev pogodbe – zahtevek na vračilo varščine
Pravno odločilni okoliščini pri sklepanju pogodbe na podlagi javnega vabila k dajanju ponudb sta dve pravni dejstvi:
da je tožena stranka kot stečajni dolžnik po stečajnem upravitelju na odpiranju prispelih ponudb na podlagi javnega povabila sprejela ponudbo tožeče stranke (kot edinega ponudnika) za nakup predmeta prodaje in da je istega dne k sklenitvi pogodbe dal soglasje predsednik stečajnega senata ter da je obvestila tožečo stranko, da njeno ponudbo sprejema;
da tožeča stranka ni, ne glede na poziv tožene stranke, da mora skladno z razpisnimi pogoji do vključno 16.10.2007 podpisati kupoprodajno pogodbo, pristopila k podpisu pogodbe.
Varščina, kot jo je bila dolžna vplačati tožeča stranka, kot pogoj za veljavnost ponudbe, je znesek, ki ga je vplačala za utrditev njene obveznosti,da bo sklenila pogodbo, če bo izbrana v postopku zbiranja ponudb. Za varščino se uporabljajo smiselno določbe o ari iz OZ, saj ZPPSL nima posebnih določb o varščini. Ker je tožeča stranka odklonila sklenitev kupoprodajne pogodbe, je tožena stranka utemeljeno zadržala vplačano varščino v korist njene stečajne mase.
skupno premoženje – nastanek skupnega premoženja – delitev skupnega premoženja – lastninska pravica – državljanstvo kot pogoj za pridobitev lastninske pravice
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da za nastanek skupnega premoženja ni pomembno, ali pogodbo skleneta oba zakonca ali le eden od njiju. Posel lahko sklene le eden, vendar pa učinkuje proti obema. Na ta način nepremičnina preide v skupno premoženje. Skupno premoženje zakoncev pomeni skupnost vseh premoženjskih, torej vrednostno ocenljivih pravic, ki pripadajo obema zakoncema skupaj v nedoločenih deležih. Dejstvo, da nepremičnina spada v skupno premoženje, pomeni, da sta nosilca lastninske pravice oba zakonca skupaj kot kolektiv (kot enota). Za veljavnost prenosa lastninske pravice na stanovanju iz premoženja prodajalca v skupno premoženje zadošča, da posebne pogoje za pridobitev lastninske pravice (med katere sodi tudi slovensko državljanstvo) izpolnjuje tisti zakonec, ki sklepa pogodbo. Državljanstvo drugega zakonca za veljavnost prenosa lastninske pravice v skupno premoženje ne more biti odločilno.
Če želi zakonec z delitvijo skupnega premoženja pridobiti lastninsko oziroma solastninsko pravico na nepremičnini, mora izpolnjevati pogoj državljanstva. To pomeni, da državljanstvo lahko vpliva na način delitve skupnega premoženja, ne pa tudi na to, ali nepremičnina spada v skupno premoženje.
pogodba o trgovskem zastopanju – razlaga pogodbe – provizija – pravica do plačila provizije po prenehanju pogodbe
Tožena stranka je bila dolžna plačevati 3 % provizijo v času veljavnosti Dogovora in Aneksa, kar je tudi storila. Če ni zahtevala vrnitve iz naslova jamstva in je bila pripravljena tožniku še eno leto plačevati 1 % provizijo, je to stvar njene poslovne odločitve in ne more predstavljati priznanja tožene stranke, da je tožnik upravičen zahtevati provizijo tudi po prenehanju veljavnosti Dogovora, ki po vsebini predstavlja pogodbo o trgovskem zastopanju v smislu določb 790. člena in naslednjih ZOR.
odškodninska odgovornost – krivda – vzdrževalna dela na nepremičnini – vzpostavitev prejšnjega stanja
Lastnik nepremičnine, ki zaradi uporabe in izkoriščanja svoje nepremičnine zahteva izvedbo del na sosednji nepremičnini, je dolžan po posegu vzpostaviti prejšnje stanje. Z vidika lastnika sosednje nepremičnine so stroški vzpostavitve prejšnjega stanja škoda, do katere je upravičen ne glede na krivdo povzročitelja.
Toženca sta po določitvi nujne poti v nepravdnem postopku opustila vsakršno poseganje v zemljišče tožeče stranke izven določene trase nujne poti, zaradi česar negatorna tožba ni upravičena, saj z njo zahtevata prepoved poseganja v lastninsko pravico, čeprav takšnih ravnanj toženca nesporno več ne izvajata.
Za zaznambo sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke je edini pogoj obvestilo izvršilnega sodišča, kateremu je priložen sklep o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino.
Domneva se, da obveznost podlago ima; pogodba bi bila nična le v primeru, da podlage ne bi bilo ali bi bila ta nedopustna. Če tega nobena od strank ne zatrjuje, sodišče preveri obstoj toženčeve obveznosti na osnovi podlage (cause), ki jo stranki zatrjujeta.
ZP-1 člen 46, 46/1, 67, 67/2, 200, 200/1, 202, 202/5. ZIKS-1 člen 124, 139. ZKP člen 133. ZUP člen 87.
izvršitev odločbe – prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – vročanje – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku – predlog za razveljavitev klavzule izvršljivosti – dopustnost predloga za razveljavitev klavzule izvršljivosti
V skladu z določbami ZUP je vročitev sodbe sodišča druge stopnje veljala za opravljeno z dnem 17. 2. 2010, ko je tudi začel teči tridesetdnevni rok za izvršitev odločbe, ki je tako postala izvršljiva 19. 3. 2010, kot je pravilno navedeno v odredbi sodišča prve stopnje upravni enoti za vpis prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, priloženi prepisu pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje. Tako opremljena odločba sodišča je izvršilni naslov, na podlagi katerega se izvede postopek za izvršitev izrečenih sankcij, ki se sicer v zadevah prekrškov izvršujejo po različnih organih in predpisih (glej 202. člen ZP-1).
Potrdilo o izvršljivosti je procesna predpostavka za začetek postopka za izvršitev izrečene sankcije za prekršek, za katerega izdajo je pristojen organ, ki je odločbo izdal, v obravnavanem primeru torej sodišče, pri čemer v primeru izvrševanja sankcij, ki jih sodišče izreče v kazenskem postopku, ZKP v 133. členu izrecno določa, da v primeru, če nastopi dvom o dovoljenosti izvršitve sodne odločbe, o tem odloči predsednik senata sodišča, ki je sodilo na prvi stopnji, s posebnim sklepom, pritožba pa ne zadrži izvršitve sklepa, razen če sodišče odloči drugače. Tudi v skladu s 46. členom ZP-1 o vprašanjih postopka odloči sodišče z odločbo, zoper katero so dopustna pravna sredstva. Pritožbeno sodišče zato ne vidi razlogov, zakaj predlog za razveljavitev klavzule izvršljivosti ne bi bil dovoljen.
odgovornost upravljalca smučišča - dolžnosti upravljalca smučišča - nesreča na smučišču - snežna gruda – smučanje - skrbnost smučarja - običajni riziko smučanja - narivek južnega snega - južni sneg - spomladanska smuka - splošno znano dejstvo - pravno vprašanje - dejansko vprašanje
Kaj je „drugo nevarno mesto“ na smučišču, je pravno in ne dejansko vprašanje, zato je stvar sodišča in ne izvedenca. Narivek južnega snega ni takšno mesto, saj sodi v običajne rizike, ki so lastni smučanju na urejenih smučiščih.
Južni sneg na pomladanski smuki je splošno znano dejstvo.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - identifikacijski znak zemljiške parcele - predmet izvršbe
Vrednost nepremičnine je potrebno ugotoviti za vsako nepremičnino posebej, pri tem pa ni mogoče upoštevati le nedoločen „del nepremičnine“ oziroma posamezne parcelne številke. Identifikacijski znak posamezne zemljiške parcele je oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja in parcelna številka, kot je vpisana v zemljiški knjigi oziroma, ki je vpisana v katastru stavb. Predmet pravnega prometa pa tudi prisilne izvršbe je lahko le nepremičnina kot celota ali posamezno točno opredeljen solastninski del posamezne nepremičnine.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/2. ZUP člen 87, 87/4. ZKP člen 88, 88/4.
redni postopek – vročanje – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku – roki – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku
Če naslovnika ni najti na naslovu, nastopi pravna domneva, da je bila vročitev opravljena s potekom petnajstdnevnega roka od dneva, ko vročevalec pusti obvestilo.
Nedelja in drugi dela prosti dnevi nimajo vpliva na tek roka, temveč le na iztek pritožbenega roka.
Od stopnje nevarnosti oboroženega ropa je odvisno, kakšni varnostni ukrepi so (bili) potrebni za vzpostavitev varnih delovnih pogojev. Delodajalec je (krivdno) odgovoren za škodni dogodek takrat, ko ni izvedel pričakovanih ukrepov za preprečevanje škode in če nevarnost škodnega dogodka odstopa od nevarnosti, s katero se posamezniki srečujemo v vsakdanjem življenju. Ugotovljene dejanske okoliščine sodišča prve stopnje potrjujejo, da so bili roparski napadi pričakovani zato, ker so poštna vozila vsakodnevno prevažala poštnim enotam poleg običajne pošte tudi vrednostne pakete (pisma) in denar, zato je obstajala nevarnost roparskega napada ob vsakem prevozu, ker se ni vedelo, kakšna je vrednost tovora, ki se prevaža.
Določbe 508. čl. OZ, po katerem mora predkupni upravičenec ob sprejemu ponudbe hkrati plačati tudi kupnino, pri prodaji kmetijskih zemljišč ni mogoče avtomatično uporabiti. Navedeno pa ne pomeni, da takšen pogoj, v kolikor ga prodajalec postavi v ponudbi, ni dopusten.
ZPP člen 81, 81/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 136, 136/1, 171, 171/1.
psihična bolezen - procesna sposobnost – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – možnost obravnavanja pred sodiščem
Strankina pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišče tako zavrne dokazni predlog, če je nedopusten, neprimeren, prepozen ali nepotreben; v vsakem primeru pa mora svojo odločitev o tem ustrezno obrazložiti. Zakaj sodišče prve stopnje ni ugodilo toženčevemu predlogu za izvedbo dokaza z izvedencem psihiatrom, v izpodbijani sodbi ni pojasnjeno. Toženec se zato upravičeno sklicuje na procesno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP .
ZEKon člen 164, 164/1. ZTeM člen 155. ZOR člen 210, 217. OZ člen 190, 196.
neupravičena obogatitev - raba tuje stvari - uporaba tuje nepremičnine za namestitev bazne postaje na RTV pretvorniku
Tožnik (kot lastnik zemljišča) ni dal soglasja za namestitev GSM bazne postaje na RTV pretvornik. Iz tehničnega vidika gre le za delitev lokacije, kjer R. odstopa svoj prostor na stolpu operaterju M. in je vseeno, ali se na enem antenskem stolpu nahaja večje število različnih oddajnikov. Tožnik ne zatrjuje, v čem je njegovo prikrajšanje. Toženi stranki uporabljata prav toliko zemljišča tožnika kot pred priklopom M., torej toliko, kot je po pogodbi. Tožnik tudi ne pove natančno, kakšno korist ima od tega prvotožena stranka. M. namreč plačuje najemnino, a po trditvah, ki jih tožnik ni prerekal, izključno za uporabo prostora na antenskem stolpu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057111
ZOZP člen 7. AO-95 člen 3, 3/3.
obvezno avtomobilsko zavarovanje – regresna pravica zavarovalnice – pogodbena odškodninska odgovornost – izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – zavarovanje odgovornosti zavarovalca – zavarovanje odgovornosti upravljavca vozila – ugovori upravljavca – seznanjenost s splošnimi pogoji zavarovanja
Zavarovanje odgovornosti za škodo povzročeno tretjim osebam je vezano na vozilo in zato poleg zavarovanja odgovornosti sklenitelja zavarovanja (zavarovalca), vključuje tudi zavarovanje odgovornosti tistega, ki vozilo upravlja po volji zavarovalca (zavarovanca). Takšna pravica zavarovalnice temelji na Splošnih pogojih zavarovanja, ki predstavlja del pogodbenega statuta strank zavarovalne pogodbe. V skladu z ZOZP pa takšna pravica temelji tudi na zakonu in jo zato glede na vsebino 7. člena ZOZP zavarovalnica lahko uveljavlja tudi zoper zavarovanca.
stroški – stroški predloga za izvršbo pri avtomatiziranem izvršilnem postopku - stroški detektiva
Stroške detektiva je mogoče opredeliti kot potrebne le v primerih, ko upnik do podatkov, katere je pridobil s pomočjo detektiva, ne bi mogel priti na drug način.