skupno premoženje – nastanek skupnega premoženja – delitev skupnega premoženja – lastninska pravica – državljanstvo kot pogoj za pridobitev lastninske pravice
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da za nastanek skupnega premoženja ni pomembno, ali pogodbo skleneta oba zakonca ali le eden od njiju. Posel lahko sklene le eden, vendar pa učinkuje proti obema. Na ta način nepremičnina preide v skupno premoženje. Skupno premoženje zakoncev pomeni skupnost vseh premoženjskih, torej vrednostno ocenljivih pravic, ki pripadajo obema zakoncema skupaj v nedoločenih deležih. Dejstvo, da nepremičnina spada v skupno premoženje, pomeni, da sta nosilca lastninske pravice oba zakonca skupaj kot kolektiv (kot enota). Za veljavnost prenosa lastninske pravice na stanovanju iz premoženja prodajalca v skupno premoženje zadošča, da posebne pogoje za pridobitev lastninske pravice (med katere sodi tudi slovensko državljanstvo) izpolnjuje tisti zakonec, ki sklepa pogodbo. Državljanstvo drugega zakonca za veljavnost prenosa lastninske pravice v skupno premoženje ne more biti odločilno.
Če želi zakonec z delitvijo skupnega premoženja pridobiti lastninsko oziroma solastninsko pravico na nepremičnini, mora izpolnjevati pogoj državljanstva. To pomeni, da državljanstvo lahko vpliva na način delitve skupnega premoženja, ne pa tudi na to, ali nepremičnina spada v skupno premoženje.
Določbe 508. čl. OZ, po katerem mora predkupni upravičenec ob sprejemu ponudbe hkrati plačati tudi kupnino, pri prodaji kmetijskih zemljišč ni mogoče avtomatično uporabiti. Navedeno pa ne pomeni, da takšen pogoj, v kolikor ga prodajalec postavi v ponudbi, ni dopusten.
odgovornost izdajatelja in odgovornega urednika – razvid medijev –odgovornost delodajalca
Na podlagi 12. člena ZMed mora izdajatelj pred začetkom izvajanja dejavnosti priglasiti medij pri pristojnem ministrstvu zaradi vpisa v razvid. Izdajatelj mora v razvid medijev priglasiti tudi odgovorno osebo izdajatelja in odgovornega urednika. Iz navedenega razloga je splošno znano dejstvo, ki ga ni potrebno ugotavljati, kdo je izdajatelj in kdo odgovorni urednik, saj je to razvidno iz razvida medijev. Na ta način so določeni subjekti, ki so odgovorni za programsko vsebino medija.
smotrnost spremembe tožbe – sprememba stvarne pristojnosti – uveljavitev ZPP-D
Za presojo, ali je sprememba tožbe smotrna (in v tem okviru ali bi zaradi spremembe tožbe prišlo do spremembe stvarne pristojnosti), ni odločilen trenutek, ko sodišče dejansko odloča o spremembi tožbe, pač pa trenutek, ko je toženec podal izjavo, da s spremembo tožbe ne soglaša. S trenutkom, ko toženec spremembi tožbe nasprotuje, se vzpostavi situacija, glede na katero mora sodišče odločiti, ali je sprememba tožbe smotrna. Pri tem na odločitev ne more vplivati sprememba procesnega zakona, ki je začela veljati kasneje, ko so nastopili vsi pogoji, od katerih je odvisna odločitev sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057111
ZOZP člen 7. AO-95 člen 3, 3/3.
obvezno avtomobilsko zavarovanje – regresna pravica zavarovalnice – pogodbena odškodninska odgovornost – izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – zavarovanje odgovornosti zavarovalca – zavarovanje odgovornosti upravljavca vozila – ugovori upravljavca – seznanjenost s splošnimi pogoji zavarovanja
Zavarovanje odgovornosti za škodo povzročeno tretjim osebam je vezano na vozilo in zato poleg zavarovanja odgovornosti sklenitelja zavarovanja (zavarovalca), vključuje tudi zavarovanje odgovornosti tistega, ki vozilo upravlja po volji zavarovalca (zavarovanca). Takšna pravica zavarovalnice temelji na Splošnih pogojih zavarovanja, ki predstavlja del pogodbenega statuta strank zavarovalne pogodbe. V skladu z ZOZP pa takšna pravica temelji tudi na zakonu in jo zato glede na vsebino 7. člena ZOZP zavarovalnica lahko uveljavlja tudi zoper zavarovanca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062855
ZPP člen 13, 194, 194/3, 333, 333/3, 338, 338/3. ZOR člen 200, 206, 372, 372/1, 376, 376/1, 377, 377/1, 377/2.
izsiljevanje – solidarna odgovornost – prispevek oškodovanca – pobotni ugovor – zavrženje pobotnega ugovora – litispendenca v pobot uveljavljanega zahtevka – vezanost na kazensko sodbo – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti – posttravmatska stresna motnja – strah – razžalitev
O istem zahtevku, o katerem že teče pravda, se ne more začeti nova pravda med istimi strankami. Z novim zahtevkom je izenačen tudi zahtevek, ki ga prvotožena stranka ugovarja v pobot.
Do streljanja je prišlo po krivdi prvega toženca, ki je tožnika spravil v stanje, da je streljal in zato ravnanja tožnika (uporaba strelnega orožja) ni mogoče oceniti kot prispevka k nastanku tožnikove škode.
Tožniku pripada odškodnina za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, kamor lahko kot posredne telesne bolečine uvrstimo težave, ki so nastale v okviru posttravmatske stresne motnje: motnje spanja, bolečine v trebuhu, tesnobnost, anksioznost, nemir, preobčutljivost, nočne more, podoživljanje stresnega dogodka ter hude strahove ob srečanju oseb, ki so ga spominjale na prvega toženca, umik iz družbe in precejšnja socialna izolacija.
O razžalitvi govorimo takrat, če gre za formalno žalitev, psovke, izraze omalovaževanja, žaljive vrednostne sodbe ipd. Zadostuje že zavest, da je dejanje objektivno žaljivo in sposobno, da žali čast in dobro ime ter voljo storilca storiti to dejanje kot pri vsaki drugi nepremoženjski škodi je tudi pri tej odločilen kriterij njena intenzivnost.
odgovornost upravljalca smučišča - dolžnosti upravljalca smučišča - nesreča na smučišču - snežna gruda – smučanje - skrbnost smučarja - običajni riziko smučanja - narivek južnega snega - južni sneg - spomladanska smuka - splošno znano dejstvo - pravno vprašanje - dejansko vprašanje
Kaj je „drugo nevarno mesto“ na smučišču, je pravno in ne dejansko vprašanje, zato je stvar sodišča in ne izvedenca. Narivek južnega snega ni takšno mesto, saj sodi v običajne rizike, ki so lastni smučanju na urejenih smučiščih.
Južni sneg na pomladanski smuki je splošno znano dejstvo.
ZIZ člen 24, 197, 198, 208. ZZK-1 člen 6. OZ člen 280, 280/1.
zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - odstop terjatve (cesija) - prenos hipoteke na cesionarja - vknjižba hipoteke na cesionarja - izvršba na nepremičnine - vrstni red poplačila upnikov
Sodišče je tisto, ki mora spoštovati procesne določbe glede vrstnega reda poplačila, 208. člen pa mu nalaga, da opravi narok, ki je bil tudi opravljen in da se ob tem upošteva stanje, kot izhaja iz spisov in iz zemljiške knjige, ter stanje, ki je ugotovljeno na naroku. Seveda zakon vseh možnih situacij ne more predvideti, če je sodišče ugotovilo, da je prišlo do prenehanja družbe kot pravne osebe, bi lahko vpogledalo v javno knjigo, register, saj je njegova dolžnost, da upnika, ki ima prednostno pravico do poplačila, tudi poplača.
ZZK-1 člen 22, 22/1, 22/1-5, 79, 79/1, 79/1-1, 79/2, 79/3, 79/4, 146, 148. ZZZDR člen 51, 51/2.
zaznamba spora – nasprotna tožba – ugotovitev obsega skupnega premoženja
Sodni postopek, ki je skladno z določili 79. člena ZZK-1 lahko podlaga za zaznambo spora, se je v zvezi z nepremičnino vl. št. ..., del stavbe z identif. št. 1.E k.o. Lovrenc na Dravskem polju (stanovanje v etažni lastnini), začel šele z nasprotno tožbo z dne ..., s katero predlagatelj zoper toženo stranko v zadevi P ... uveljavlja ugotovitev, da je po pravilih o pridobivanju skupnega premoženja zakoncev, oziroma v danem primeru zunajzakonskih partnerjev, pridobil solastninsko pravico na predmetnem stanovanju, katerega izključna zemljiškoknjižna lastnica je sicer toženka. Zahtevek predlagatelja iz nasprotne tožbe je namreč povsem samostojni tožbeni zahtevek, ki ustvarja vse učinke vložene in vročene tožbe, le da se iz razloga, ker so izpolnjeni pogoji iz 183. člena ZPP, obravnava v istem pravdnem postopku (P ...) kot zahtevek po tožbi ..., sicer pa bi se lahko, če pustimo ob strani razloge smotrnosti, obravnaval tudi samostojno, v posebnem pravdnem postopku.
prisilna poravnava – prerekanje terjatev - odločanje o preizkusu terjatev – ugovor zoper dopolnjeni seznam terjatev - pritožba zoper sklep v končnem seznamu o preizkusu terjatev
Tako popravek kot dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev sta priznano in prerekano terjatev pritožnika upnika obravnavala enako kot v osnovnem seznamu. Zato bi moral pritožnik, če se z dopolnjenim seznamom ni strinjal, saj je zanj enak kot osnovni seznam glede sporne terjatve, vložiti zoper dopolnjeni seznam ugovor. Ker tako ni ravnal, njegova pritožba zoper sklep v končnem seznamu o preizkusu terjatev ni dovoljena.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - poškodba na delu - poškodba pri sestopu z delovnega stroja - objektivna odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - odškodnina
Strojne metle, na kateri je tožnik delal, ni mogoče šteti glede na predvideni način vstopa in sestopa za nevarno stvar, kot tudi ni mogoče trditi, da sestopanje z vozila stroja predstavlja nevarno dejavnost.
Po mnenju pritožbenega sodišča je zato pri odgovoru na vprašanje, ali ima zaznamba pri osnovnem vložku učinke tudi pri podvložkih, potrebno poleg zemljiškoknjižnih pravil upoštevati tudi določbi prvega odstavka 105. in 112. člena SPZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0062000
ZPP člen 286b.
trditveno in dokazno breme - pravdni stroški - pogodba v korist tretjega - prevalitev dokaznega bremena - uspeh v pravdi - pravočasno grajanje procesnih napak - konkretne trditve - pogodba o sofinanciranju izobraževanj - proračunska sredstva
V podkrepitev svoje odločitve je sodišče prve stopnje pravilno navedlo tudi, da bi morebitno drugačno tolmačenje 4. člena pogodbe pomenilo, da bi imela omenjena pogodba naravo pogodbe v korist tretjega, česar pa iz razloga, ker gre za proračunska sredstva ne more imeti.
Sodišče tožeči stranki ni priznalo nagrade iz naslova „dostava potrdila o plačilu sodne takse, dostava pooblastila, dostava soglasja za udeležbo v postopku mediacije“, ker so takšne „dostave“ strošek, ki se priznava v okviru drugih osnovnih postavk zastopanja ter prijavljenih materialnih stroškov, ki nimajo podlage v 3. odstavku 13. člena OT.
Po 3. točki prvega odstavka 318. člena ZPP je bistveno, da dokazi niso v nasprotju z dejanskimi trditvami, in ne gre za to, da bi jih potrjevali. Pri zamudni sodbi sodišče ne ocenjuje dokazov, ampak jih presoja le toliko, da ugotovi, ali so v nasprotju s trditvami. V nadaljevanju obrazložitve je sodišče prve sodbe v nasprotju z določbo 318. člena ZPP ocenjevalo dokaze, ki jih je predložil tožnik, in na podlagi ocene dokazov prišlo do zaključka, da zahtevek ni utemeljen. Tak način odločanja, kadar toženec ne odgovori na tožbo, je napačen. Sodišče bi moralo iz tožbe izluščiti pravno odločilna dejstva in na njihovi podlagi (ne da bi se spuščalo v presojo, ali so ta dejstva s predlaganimi dokazi izkazana, saj se šteje, da jih toženec priznava) ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za nastanek odškodninske odgovornosti tožene stranke. Poenostavljeno povedano, ali bi sodišče zahtevku moralo (vsaj delno) ugoditi, če držijo vsa dejstva, ki so navedena v tožbi. Le če bi se pri tem izkazalo, da zahtevku ne bi bilo mogoče ugoditi, bi lahko izdalo zavrnilno zamudno sodbo.
Obtoženi je glede na izvedene dokaze pripeljal z motornim kolesom, na katerem je sedel še sedaj pokojni prijatelj, po klancu navzdol, v oster nepregledni ovinek. Prav nobenega razloga ni za dvom v izračun izvedenca cestno prometne stroke, da je bila hitrost njegove vožnje, upoštevaje lastnosti in stanje cestišča tolikšna, da z njo ne bi mogel opraviti varnega srečanja z nasproti, izza ovinka pravilno vozečim avtomobilom. Vzrok za nastalo posledico je torej vožnja obtoženega v nasprotju z določili II. odst. 30. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa, kar je sodišče prve stopnje pravilno, skladno dokazom v razlogih izpodbijane sodbe tudi obrazložilo.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – nezmožnost izpodbijanja ugotovitve dejanskega stanja - uveljavljanje kršitve določb pravdnega postopka
Tako ugotavljanje dejstev kot ocena izvedenih dokazov spadata na področje ugotavljanja dejanskega stanja, le v primeru nerazumljive, nasprotujoče si ali nelogične argumentacije preraste v bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Ker je torej prva tožnica po sporazumu z dolžnikom, to je drugo toženko, sprejela nekaj drugega namesto tistega, kar ji je druga toženka po sporazumu iz leta 2002 dolgovala, je obveznost prenehala (prim. 283. člen OZ). Predmet obveznosti druge toženke se je po dogovoru nadomestil z drugim predmetom.
redna vzdrževalna dela na skupnih delih večstanovanjske stavbe – aktivna legitimacija upravnika – sklep etažnih lastnikov – pooblastilo za izvedbo rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti - čiščenje žlebov – odmašitev skupnega stranišča – pluženje snega in posipanje
Po 51. členu SZ-1 ima upravnik pooblastilo za izvedbo rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti brez sklepa etažnih lastnikov. Gre za pravni standard, katerega vsebino mora v vsakem konkretnem primeru zapolniti sodišče, upoštevajoč vse okoliščine primera, zlasti merila običajnega ravnanja upravnika. Sodišče prve stopnje je razlagalo preozko, kaj vse so redna vzdrževalna dela manjše vrednosti, ki jih lahko upravnik opravi brez sklepa etažnih lastnikov in pri tem ni upoštevalo, da ima upravnik že po zakonu pooblastilo, da skrbi za vzdrževanje in obratovanje stavbe.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno presodilo, da upravnik ni aktivno legitimiran za izterjavo obratovalnih in vzdrževalnih stroškov, ki jih je pred tem poravnal iz lastnih sredstev, na temelju neupravičene obogatitve. Sodna praksa je zavzela stališče, da v takšnem primeru prenos materialnopravnih upravičenj etažnih lastnikov na upravnika temelji na določilu 218. člena ZOR oziroma sedaj 197. člena OZ. 71. člen SZ-1, v konkretnem primeru ni uporabljiv, saj ureja razmerje med etažnimi lastniki in tretjimi osebami, ne pa med etažnimi lastniki in