začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – prepoved odtujitve in obremenitve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena
Pavšalna trditev, da je nepremičnina, katere prepoved obremenitve in odtujitve se zahteva, dolžnikovo edino premoženje, ne zadošča za uspeh predloga za izdajo začasne odredbe.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0002684
ZPPSL člen 159 – 156. OZ člen 25, 28, 65. ZIP člen 337, 339.
zbiranje ponudb za prodajo v stečajnem postopku – varščina – sklenitev pogodbe – zahtevek na vračilo varščine
Pravno odločilni okoliščini pri sklepanju pogodbe na podlagi javnega vabila k dajanju ponudb sta dve pravni dejstvi:
da je tožena stranka kot stečajni dolžnik po stečajnem upravitelju na odpiranju prispelih ponudb na podlagi javnega povabila sprejela ponudbo tožeče stranke (kot edinega ponudnika) za nakup predmeta prodaje in da je istega dne k sklenitvi pogodbe dal soglasje predsednik stečajnega senata ter da je obvestila tožečo stranko, da njeno ponudbo sprejema;
da tožeča stranka ni, ne glede na poziv tožene stranke, da mora skladno z razpisnimi pogoji do vključno 16.10.2007 podpisati kupoprodajno pogodbo, pristopila k podpisu pogodbe.
Varščina, kot jo je bila dolžna vplačati tožeča stranka, kot pogoj za veljavnost ponudbe, je znesek, ki ga je vplačala za utrditev njene obveznosti,da bo sklenila pogodbo, če bo izbrana v postopku zbiranja ponudb. Za varščino se uporabljajo smiselno določbe o ari iz OZ, saj ZPPSL nima posebnih določb o varščini. Ker je tožeča stranka odklonila sklenitev kupoprodajne pogodbe, je tožena stranka utemeljeno zadržala vplačano varščino v korist njene stečajne mase.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053412
ZPP člen 181, 181/3, 185, 185/2, 188, 188/2. ZOR člen 70, 295. OZ člen 52, 55.
dejanski lastnik – zemljiškoknjižni lastnik – dobra vera – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – lastninska tožba – zemljiškoknjižno dovolilo - obligacijski zahtevek – stvarnopravni zahtevek – sklep o dovolitvi spremembe tožbe
Če tožena stranka ne nasprotuje spremembi tožbe, sodišče po uveljavljenem stališču sodne prakse ni dolžno izdati posebnega sklepa o dovolitvi spremembe tožbe.
Tožnica lahko kot dejanska solastnica nepremičnine do ½ proti obema toženkama kot nedobrovernima pridobiteljicama (toženki sta vedeli, da se izvenknjižno stanje teh nepremičnin ne ujema z zemljiškoknjižnim stanjem) uveljavlja vse pravice, ki po civilnem pravu preprečujejo nastanek stvarne pravice nedobrovernega pridobitelja. V obravnavani zadevi gre za primer lastninske tožbe, s katero tožnica zahteva pravno izročitev svoje stvari, in sicer izstavitev zemljiškoknjižne listine.
Določbe 508. čl. OZ, po katerem mora predkupni upravičenec ob sprejemu ponudbe hkrati plačati tudi kupnino, pri prodaji kmetijskih zemljišč ni mogoče avtomatično uporabiti. Navedeno pa ne pomeni, da takšen pogoj, v kolikor ga prodajalec postavi v ponudbi, ni dopusten.
pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - res iudicata v izvršilnem postopku - negativna procesna predpostavka - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - objektivne meje pravnomočnosti - čista procesna teorija - sporni predmet - zavrženje predloga za izvršbo
Ni v nasprotju s pravico do sodnega varstva, če sodišče prepoved ponovnega odločanja o isti stvari upošteva tudi v izvršilnem postopku v primeru, ko je bil prejšnji izvršilni postopek s sklepom pravnomočno ustavljen in predlog za izvršbo v presežnem delu zavrnjen prav zaradi popolnega poplačila terjatve, in sicer niti v primeru, da je pravnomočna odločitev nezakonita oziroma napačna.
začasna odredba v zavarovanje zahteve za denacionalizacijo – vlaganja v nepremičnino – razpolaganje z denacionaliziranim premoženjem - oblike vrnitve podržavljenega premoženja
Nepremičnina, katere vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala (povečanje nad 30% vrednosti nepremičnine), se po izbiri upravičenca ne vrne ali se na njej vzpostavi lastninski delež do višine prvotne vrednosti nepremičnine ali pa se vrne pod pogojem, da za razliko v vrednosti plača odškodnino. Tako ne vzdrži pritožbeni očitek, da vlaganja pritožnika na obliko vrnitve nimajo vpliva.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - identifikacijski znak zemljiške parcele - predmet izvršbe
Vrednost nepremičnine je potrebno ugotoviti za vsako nepremičnino posebej, pri tem pa ni mogoče upoštevati le nedoločen „del nepremičnine“ oziroma posamezne parcelne številke. Identifikacijski znak posamezne zemljiške parcele je oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja in parcelna številka, kot je vpisana v zemljiški knjigi oziroma, ki je vpisana v katastru stavb. Predmet pravnega prometa pa tudi prisilne izvršbe je lahko le nepremičnina kot celota ali posamezno točno opredeljen solastninski del posamezne nepremičnine.
ZZK-1 člen 22, 22/1, 22/1-5, 79, 79/1, 79/1-1, 79/2, 79/3, 79/4, 146, 148. ZZZDR člen 51, 51/2.
zaznamba spora – nasprotna tožba – ugotovitev obsega skupnega premoženja
Sodni postopek, ki je skladno z določili 79. člena ZZK-1 lahko podlaga za zaznambo spora, se je v zvezi z nepremičnino vl. št. ..., del stavbe z identif. št. 1.E k.o. Lovrenc na Dravskem polju (stanovanje v etažni lastnini), začel šele z nasprotno tožbo z dne ..., s katero predlagatelj zoper toženo stranko v zadevi P ... uveljavlja ugotovitev, da je po pravilih o pridobivanju skupnega premoženja zakoncev, oziroma v danem primeru zunajzakonskih partnerjev, pridobil solastninsko pravico na predmetnem stanovanju, katerega izključna zemljiškoknjižna lastnica je sicer toženka. Zahtevek predlagatelja iz nasprotne tožbe je namreč povsem samostojni tožbeni zahtevek, ki ustvarja vse učinke vložene in vročene tožbe, le da se iz razloga, ker so izpolnjeni pogoji iz 183. člena ZPP, obravnava v istem pravdnem postopku (P ...) kot zahtevek po tožbi ..., sicer pa bi se lahko, če pustimo ob strani razloge smotrnosti, obravnaval tudi samostojno, v posebnem pravdnem postopku.
Nezadostno trditveno podlago za dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno
strokovno znanje, s katerim stranka ne razpolaga, se lahko v določeni meri tolerira, če stranka predlaga dokaze, s katerimi se bodo ta dejstva lahko v pravdi ugotovila. V kolikšni meri, je odvisno od okoliščin primera in ne nazadnje tudi od presoje sodišča, pri čemer pa je sodišče, če odloči, da teh dejstev v dokaznem postopku ne bo ugotavljalo zaradi pomanjkljivih trditev o njih, dolžno stranko na to opozoriti in jo pozvati k dopolnitvi navedb.
Procesni ugovor pobota je treba uveljaviti s procesno izjavo o pobotu, ki je lahko bolj ali manj formalna, vendar mora biti jasna in določna. Ne zadostuje torej zgolj trditvena podlaga o obstoju in utemeljenosti terjatve, pač pa mora stranka zahtevek, ki ga uveljavlja v zvezi s to terjatvijo, ustrezno procesuirati.
nepopolna vloga – zavrženje tožbe – pravica do sodnega varstva
Zavrženje tožbe po 2. odstavku 108. člena ZPP zaradi očitne napake pri oblikovanju petita je nesorazmerno in prestrogo glede na težo posledic. Pomeni tudi prekomeren poseg v pravico do sodnega varstva.
Tožba za razveljavitev sodne poravnave v zakonu urejena kot posebno izredno pravno sredstvo in ne kot tožba v navadnem civilnopravnem sporu, zato so pogoji za vložitev take tožbe strožji in se zahteva strožje obravnavanje vsebine take tožbe, predvsem na podlagi določila drugega odstavka 397. člena ZPP. Sklenjeno sodno poravnavo izpodbijajo s tožbo za razveljavitev sodne poravnave le stranke, ki so takšno poravnavo sklenile. Za stranko nikakor ni moč šteti tožnika, ki je bil, kot je že navedeno, pooblaščenec predlagajoče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0062000
ZPP člen 286b.
trditveno in dokazno breme - pravdni stroški - pogodba v korist tretjega - prevalitev dokaznega bremena - uspeh v pravdi - pravočasno grajanje procesnih napak - konkretne trditve - pogodba o sofinanciranju izobraževanj - proračunska sredstva
V podkrepitev svoje odločitve je sodišče prve stopnje pravilno navedlo tudi, da bi morebitno drugačno tolmačenje 4. člena pogodbe pomenilo, da bi imela omenjena pogodba naravo pogodbe v korist tretjega, česar pa iz razloga, ker gre za proračunska sredstva ne more imeti.
Sodišče tožeči stranki ni priznalo nagrade iz naslova „dostava potrdila o plačilu sodne takse, dostava pooblastila, dostava soglasja za udeležbo v postopku mediacije“, ker so takšne „dostave“ strošek, ki se priznava v okviru drugih osnovnih postavk zastopanja ter prijavljenih materialnih stroškov, ki nimajo podlage v 3. odstavku 13. člena OT.
krajevna pristojnost - prenos pristojnosti na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče – pritožba zoper sklep pravosodne uprave – prekluzija glede napak v vlogah
Do predložitve predmetne zadeve v odločanje Okrožnemu sodišču v Krškem (ki ni sodišče splošne pristojnosti po sedežu toženca) je prišlo na podlagi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. Su 132/2009 z dne 18.2.2009. Gre za sklep sodne uprave, ki je bil izdan na podlagi 105.a člena ZS, ki določa, da lahko predsednik skupno neposredno višjega sodišča na predlog predsednika sodišča, ki ima sodne zaostanke, odloči, da se pristojnost za sojenje v določenem številu zadev prenese na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče na svojem območju. V postopku odločanja o zadevah pravosodne uprave se uporabljajo določila ZUP in bi se tožena stranka lahko po določilih citiranega zakona prenosu pristojnosti uprla takoj, ko je bila o njem obveščena, to pa je bila s prejemom vabila na narok. V pritožbi zoper glavno stvar pa tega razloga ne more več z uspehom uveljavljati.
Določila o prekluziji navedb in dokazov se ne nanašajo na popravke pomotnih navedb in tipkarskih napak v vlogah.
prosti preudarek – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti
Pri uporabi 216. člena ZPP gre za način ugotavljanja pravno relevantnih dejstev in torej za dejansko vprašanje, ki pa v sporih majhne vrednosti ne more biti predmet pritožbenega preizkusa.
Obtoženi je glede na izvedene dokaze pripeljal z motornim kolesom, na katerem je sedel še sedaj pokojni prijatelj, po klancu navzdol, v oster nepregledni ovinek. Prav nobenega razloga ni za dvom v izračun izvedenca cestno prometne stroke, da je bila hitrost njegove vožnje, upoštevaje lastnosti in stanje cestišča tolikšna, da z njo ne bi mogel opraviti varnega srečanja z nasproti, izza ovinka pravilno vozečim avtomobilom. Vzrok za nastalo posledico je torej vožnja obtoženega v nasprotju z določili II. odst. 30. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa, kar je sodišče prve stopnje pravilno, skladno dokazom v razlogih izpodbijane sodbe tudi obrazložilo.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - poškodba na delu - poškodba pri sestopu z delovnega stroja - objektivna odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - odškodnina
Strojne metle, na kateri je tožnik delal, ni mogoče šteti glede na predvideni način vstopa in sestopa za nevarno stvar, kot tudi ni mogoče trditi, da sestopanje z vozila stroja predstavlja nevarno dejavnost.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – nezmožnost izpodbijanja ugotovitve dejanskega stanja - uveljavljanje kršitve določb pravdnega postopka
Tako ugotavljanje dejstev kot ocena izvedenih dokazov spadata na področje ugotavljanja dejanskega stanja, le v primeru nerazumljive, nasprotujoče si ali nelogične argumentacije preraste v bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
prisilna poravnava – prerekanje terjatev - odločanje o preizkusu terjatev – ugovor zoper dopolnjeni seznam terjatev - pritožba zoper sklep v končnem seznamu o preizkusu terjatev
Tako popravek kot dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev sta priznano in prerekano terjatev pritožnika upnika obravnavala enako kot v osnovnem seznamu. Zato bi moral pritožnik, če se z dopolnjenim seznamom ni strinjal, saj je zanj enak kot osnovni seznam glede sporne terjatve, vložiti zoper dopolnjeni seznam ugovor. Ker tako ni ravnal, njegova pritožba zoper sklep v končnem seznamu o preizkusu terjatev ni dovoljena.