pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - res iudicata v izvršilnem postopku - negativna procesna predpostavka - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - objektivne meje pravnomočnosti - čista procesna teorija - sporni predmet - zavrženje predloga za izvršbo
Ni v nasprotju s pravico do sodnega varstva, če sodišče prepoved ponovnega odločanja o isti stvari upošteva tudi v izvršilnem postopku v primeru, ko je bil prejšnji izvršilni postopek s sklepom pravnomočno ustavljen in predlog za izvršbo v presežnem delu zavrnjen prav zaradi popolnega poplačila terjatve, in sicer niti v primeru, da je pravnomočna odločitev nezakonita oziroma napačna.
Solastninski delež je na podlagi 65. člena SPZ določen v sorazmerju s celoto (idealni del), etažna lastnina pa predstavlja izključno lastninsko pravico na posameznem delu stavbe in solastnino skupnih delov. Omenjeni obliki lastninske pravice torej nista kompatibilni in torej ne moreta sobivati na isti nepremičnini.
Določbe 508. čl. OZ, po katerem mora predkupni upravičenec ob sprejemu ponudbe hkrati plačati tudi kupnino, pri prodaji kmetijskih zemljišč ni mogoče avtomatično uporabiti. Navedeno pa ne pomeni, da takšen pogoj, v kolikor ga prodajalec postavi v ponudbi, ni dopusten.
ZEKon člen 164, 164/1. ZTeM člen 155. ZOR člen 210, 217. OZ člen 190, 196.
neupravičena obogatitev - raba tuje stvari - uporaba tuje nepremičnine za namestitev bazne postaje na RTV pretvorniku
Tožnik (kot lastnik zemljišča) ni dal soglasja za namestitev GSM bazne postaje na RTV pretvornik. Iz tehničnega vidika gre le za delitev lokacije, kjer R. odstopa svoj prostor na stolpu operaterju M. in je vseeno, ali se na enem antenskem stolpu nahaja večje število različnih oddajnikov. Tožnik ne zatrjuje, v čem je njegovo prikrajšanje. Toženi stranki uporabljata prav toliko zemljišča tožnika kot pred priklopom M., torej toliko, kot je po pogodbi. Tožnik tudi ne pove natančno, kakšno korist ima od tega prvotožena stranka. M. namreč plačuje najemnino, a po trditvah, ki jih tožnik ni prerekal, izključno za uporabo prostora na antenskem stolpu.
začasna odredba v zavarovanje zahteve za denacionalizacijo – vlaganja v nepremičnino – razpolaganje z denacionaliziranim premoženjem - oblike vrnitve podržavljenega premoženja
Nepremičnina, katere vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala (povečanje nad 30% vrednosti nepremičnine), se po izbiri upravičenca ne vrne ali se na njej vzpostavi lastninski delež do višine prvotne vrednosti nepremičnine ali pa se vrne pod pogojem, da za razliko v vrednosti plača odškodnino. Tako ne vzdrži pritožbeni očitek, da vlaganja pritožnika na obliko vrnitve nimajo vpliva.
skupno premoženje – nastanek skupnega premoženja – delitev skupnega premoženja – lastninska pravica – državljanstvo kot pogoj za pridobitev lastninske pravice
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da za nastanek skupnega premoženja ni pomembno, ali pogodbo skleneta oba zakonca ali le eden od njiju. Posel lahko sklene le eden, vendar pa učinkuje proti obema. Na ta način nepremičnina preide v skupno premoženje. Skupno premoženje zakoncev pomeni skupnost vseh premoženjskih, torej vrednostno ocenljivih pravic, ki pripadajo obema zakoncema skupaj v nedoločenih deležih. Dejstvo, da nepremičnina spada v skupno premoženje, pomeni, da sta nosilca lastninske pravice oba zakonca skupaj kot kolektiv (kot enota). Za veljavnost prenosa lastninske pravice na stanovanju iz premoženja prodajalca v skupno premoženje zadošča, da posebne pogoje za pridobitev lastninske pravice (med katere sodi tudi slovensko državljanstvo) izpolnjuje tisti zakonec, ki sklepa pogodbo. Državljanstvo drugega zakonca za veljavnost prenosa lastninske pravice v skupno premoženje ne more biti odločilno.
Če želi zakonec z delitvijo skupnega premoženja pridobiti lastninsko oziroma solastninsko pravico na nepremičnini, mora izpolnjevati pogoj državljanstva. To pomeni, da državljanstvo lahko vpliva na način delitve skupnega premoženja, ne pa tudi na to, ali nepremičnina spada v skupno premoženje.
stroški – stroški predloga za izvršbo pri avtomatiziranem izvršilnem postopku - stroški detektiva
Stroške detektiva je mogoče opredeliti kot potrebne le v primerih, ko upnik do podatkov, katere je pridobil s pomočjo detektiva, ne bi mogel priti na drug način.
Domneva se, da obveznost podlago ima; pogodba bi bila nična le v primeru, da podlage ne bi bilo ali bi bila ta nedopustna. Če tega nobena od strank ne zatrjuje, sodišče preveri obstoj toženčeve obveznosti na osnovi podlage (cause), ki jo stranki zatrjujeta.
ureditev meje - močnejša pravica - sporna meja - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - skica zamejničenja - sestavni del sklepa - pravnomočnost sklepa
Po določbi 138. člena ZNP mora biti v postopku ureditve meje skica zamejničenja z izmeritvenimi podatki sestavni del sklepa (v praksi je to na podlagi 8. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin – elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru). Določba, da bo po pravnomočnosti sklepa izdelan elaborat, ki bo postal sestavni del sklepa, pa je sploh nezakonita. Pravnomočnost sklepa se namreč ne more raztezati na kasneje izdelan elaborat.
Nezadostno trditveno podlago za dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno
strokovno znanje, s katerim stranka ne razpolaga, se lahko v določeni meri tolerira, če stranka predlaga dokaze, s katerimi se bodo ta dejstva lahko v pravdi ugotovila. V kolikšni meri, je odvisno od okoliščin primera in ne nazadnje tudi od presoje sodišča, pri čemer pa je sodišče, če odloči, da teh dejstev v dokaznem postopku ne bo ugotavljalo zaradi pomanjkljivih trditev o njih, dolžno stranko na to opozoriti in jo pozvati k dopolnitvi navedb.
Procesni ugovor pobota je treba uveljaviti s procesno izjavo o pobotu, ki je lahko bolj ali manj formalna, vendar mora biti jasna in določna. Ne zadostuje torej zgolj trditvena podlaga o obstoju in utemeljenosti terjatve, pač pa mora stranka zahtevek, ki ga uveljavlja v zvezi s to terjatvijo, ustrezno procesuirati.
Po 3. točki prvega odstavka 318. člena ZPP je bistveno, da dokazi niso v nasprotju z dejanskimi trditvami, in ne gre za to, da bi jih potrjevali. Pri zamudni sodbi sodišče ne ocenjuje dokazov, ampak jih presoja le toliko, da ugotovi, ali so v nasprotju s trditvami. V nadaljevanju obrazložitve je sodišče prve sodbe v nasprotju z določbo 318. člena ZPP ocenjevalo dokaze, ki jih je predložil tožnik, in na podlagi ocene dokazov prišlo do zaključka, da zahtevek ni utemeljen. Tak način odločanja, kadar toženec ne odgovori na tožbo, je napačen. Sodišče bi moralo iz tožbe izluščiti pravno odločilna dejstva in na njihovi podlagi (ne da bi se spuščalo v presojo, ali so ta dejstva s predlaganimi dokazi izkazana, saj se šteje, da jih toženec priznava) ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za nastanek odškodninske odgovornosti tožene stranke. Poenostavljeno povedano, ali bi sodišče zahtevku moralo (vsaj delno) ugoditi, če držijo vsa dejstva, ki so navedena v tožbi. Le če bi se pri tem izkazalo, da zahtevku ne bi bilo mogoče ugoditi, bi lahko izdalo zavrnilno zamudno sodbo.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 47.
nagrada izvedencu - odmera nagrade izvedencu - zbiranje dokumentacije - oprava ogleda - pisna izdelava izvedenskega mnenja - tarifa
Zahtevnost zbiranja dokumentacije in oprave ogleda, kar je izvedenec sam ocenil za manj zahtevno, ne kaže nujno na to, da je tudi sama izdelava (pisnega) mnenja manj zahtevna.
Po mnenju pritožbenega sodišča je zato pri odgovoru na vprašanje, ali ima zaznamba pri osnovnem vložku učinke tudi pri podvložkih, potrebno poleg zemljiškoknjižnih pravil upoštevati tudi določbi prvega odstavka 105. in 112. člena SPZ.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – nezmožnost izpodbijanja ugotovitve dejanskega stanja - uveljavljanje kršitve določb pravdnega postopka
Tako ugotavljanje dejstev kot ocena izvedenih dokazov spadata na področje ugotavljanja dejanskega stanja, le v primeru nerazumljive, nasprotujoče si ali nelogične argumentacije preraste v bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
nepopolna vloga – zavrženje tožbe – pravica do sodnega varstva
Zavrženje tožbe po 2. odstavku 108. člena ZPP zaradi očitne napake pri oblikovanju petita je nesorazmerno in prestrogo glede na težo posledic. Pomeni tudi prekomeren poseg v pravico do sodnega varstva.
prisilna poravnava – prerekanje terjatev - odločanje o preizkusu terjatev – ugovor zoper dopolnjeni seznam terjatev - pritožba zoper sklep v končnem seznamu o preizkusu terjatev
Tako popravek kot dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev sta priznano in prerekano terjatev pritožnika upnika obravnavala enako kot v osnovnem seznamu. Zato bi moral pritožnik, če se z dopolnjenim seznamom ni strinjal, saj je zanj enak kot osnovni seznam glede sporne terjatve, vložiti zoper dopolnjeni seznam ugovor. Ker tako ni ravnal, njegova pritožba zoper sklep v končnem seznamu o preizkusu terjatev ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0062000
ZPP člen 286b.
trditveno in dokazno breme - pravdni stroški - pogodba v korist tretjega - prevalitev dokaznega bremena - uspeh v pravdi - pravočasno grajanje procesnih napak - konkretne trditve - pogodba o sofinanciranju izobraževanj - proračunska sredstva
V podkrepitev svoje odločitve je sodišče prve stopnje pravilno navedlo tudi, da bi morebitno drugačno tolmačenje 4. člena pogodbe pomenilo, da bi imela omenjena pogodba naravo pogodbe v korist tretjega, česar pa iz razloga, ker gre za proračunska sredstva ne more imeti.
Sodišče tožeči stranki ni priznalo nagrade iz naslova „dostava potrdila o plačilu sodne takse, dostava pooblastila, dostava soglasja za udeležbo v postopku mediacije“, ker so takšne „dostave“ strošek, ki se priznava v okviru drugih osnovnih postavk zastopanja ter prijavljenih materialnih stroškov, ki nimajo podlage v 3. odstavku 13. člena OT.
vročanje pisanj - odklonitev sprejema - vročanje naslovniku v tujini - dejanski naslov
Od splošnega pravila, da se vroča podnevi od 6. do 22. ure, in sicer v stanovanju ali na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroči pisanje, sodišče lahko odstopi, če vročitev na ta način ni mogoča. Ob ugotovitvi sodišča o rednem dolžnikovem prečkanju meje, da pride na naslov svojega bivališča na Š. 75 je sodišče v skladu s tretjim odstavkom 139. člena ZPP odredilo vročitev preko Ministrstva za notranje zadeve, Postaje mejne policije. Ni šlo torej za vročanje v tujini, temveč v Sloveniji.
Ker je torej prva tožnica po sporazumu z dolžnikom, to je drugo toženko, sprejela nekaj drugega namesto tistega, kar ji je druga toženka po sporazumu iz leta 2002 dolgovala, je obveznost prenehala (prim. 283. člen OZ). Predmet obveznosti druge toženke se je po dogovoru nadomestil z drugim predmetom.