delna invalidska pokojnina - izplačevanje - pogoj pričetka dela
Čeprav je imel tožnik z izvršljivo odločbo priznano pravico do dela s skrajšanim delovnim časom in do delne invalidske pokojnine, pogoj za izplačevanje delne invalidske pokojnine ni bil izpolnjen, ker na delu s skrajšanim delovnim časom zaradi ugotovljene začasne nezmožnosti za delo niti ni mogel niti ni bil dolžan pričeti delati. Delna invalidska pokojnina se izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom in vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.
naročniško razmerje za telefon - zavrnitev računa - odgovornost operaterja - zagotavljanje varnosti omrežja oziroma storitev - zloraba prek spletnega klicalnika - klicni program (avtodeal) - dolžnost operaterja preprečiti zlorabe preko spletnih klicalnikov
Tožeča stranka ni zagotovila varnosti svojega omrežja, kot ji to nalaga 102. člena ZEKom, predvsem pa ni pravilno obvestila svojih uporabnikov o možnih zlorabah, kar je bila njena dolžnost, saj je vedela za problem zlorab preko spletnih klicalnikov. Tožeča stranka je ravnala neskrbno, saj je vedela za možnost zlorab preko klicnih programov, vendar ni storila zadostnih ukrepov, da bi takšne zlorabe preprečila, saj takšen program deluje prav preko omrežja tožeče stranke, s katerim tožeča stranka nastopa na trgu kot ponudnik.
stalno prebivališče - dodatek za pomoč in postrežbo
Tožnik, čeprav je uživalec invalidske pokojnine (v Sloveniji), ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, ker v Sloveniji nima stalnega prebivališča, oziroma nima dovoljenja za stalno prebivanje.
Če je pritožbene trditve razumeti kot očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo trditev in dokazov, ki sta jih pravdni stranki podajali v tem postopku pred prekinitvijo postopka in ki se nanašajo na predhodno vprašanje, to je ničnosti pogodbe z dne 05. 10. 1996, so takšni pritožbeni očitki neutemeljeni. V posledici učinka pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VII Pg 365/97, z dne 13. 12. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 381/2005, je bilo prvostopenjsko sodišče na ugotovitev ničnosti pogodbe z dne 05. 10. 1996 vezano, zato to vprašanje ni več predstavljalo predhodnega vprašanja, ki bi bilo predmet reševanja v okviru tega postopka.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0063446
ZIL-1 člen 123, 123/2, 123/5. ZIZ člen 272, 275, 275/2.
pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - reverzibilnost začasne odredbe
Določila 123. člena ZIL-1 je potrebno razumeti v tej smeri, da bo predlagatelj regulacijsko začasno odredbo v smislu pogojev iz 2. odstavka 123. člena ZIL-1 lahko utemeljeval le z izkazovanjem točke b), to je s potrebnostjo izdaje začasne odredbe za preprečitev nastanka težko nadomestljive škode, ali z utemeljitvijo točke c), to je z nenastankom hujših neugodnih posledic na strani dolžnika v primeru kasneje izkazane neutemeljenosti začasne odredbe od posledic upnika v primeru neizdaje začasne odredbe.
lastnost zavarovanca – poslovodna oseba – pogoj dohodka
Ker tožnikova osnova za obračun dohodnine v obdobju od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2000 ni dosegala najmanj zneska minimalne plače, v tem obdobju niso bili izpolnjeni pogoji za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje poslovodne osebe, ki ni zavarovana na drugi podlagi.
pogodba o indirektnem finančnem leasingu – odtujitev predmeta leasinga – zavarovalnina za primer tatvine
Splošno izhodišče je, da naj nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja (odtujitev stvari je pojmovno blizu uničenju ali poškodovanju) bremeni tistega, ki ima gospodarsko korist od stvari, tistega, ki ima stvar v posesti in jo izkorišča. Leasingojemalec po izročitvi predmeta leasinga prevzame rizik njegovega naključnega uničenja ali poškodovanja. To pomeni, da nosi tudi rizik izgube ali kraje predmeta leasinga, celo če mu ni mogoče očitati odgovornosti v zvezi s tem.
V obravnavanem primeru ni razloga za to, da bi bil leasingojemalec zaradi uničenja oziroma odtujitve predmeta leasinga (katerega rizik, kot je bilo zgoraj pojasnjeno, nosi on), prost svojih obveznosti - nasprotno.
začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – pristojnost za zavarovanja terjatve – pristojnost za izvršbo – nepremičnina v tujini
Določba o izključni pristojnosti sodišča, pri katerem teče postopek, se nanaša le na krajevno, ne pa tudi na mednarodno pristojnost sodišča. Določba o atrakciji pristojnosti za odločitev o ukrepu zavarovanja z začasno odredbo se lahko uporabi le v primeru, ko je tako za odločitev v sporu, kot tudi za odreditev in opravo izvršbe pristojno slovensko sodišče, ne pa tudi v primeru, ko sta ta dva postopka v pristojnosti različnih držav.
Predhoden preizkus tožbe traja samo, dokler tožba ni vročena toženi stranki. Ko je tožba vročena toženi stranki, sodišče ne more več zavreči tožbe, ki je bila vložena prepozno.
začasna odredba - denarna terjatev – subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena – skupno premoženje zakoncev
Zgolj dejstvo, da je drugotoženec zakonec prvotožene stranke, ki naj bi v preteklosti že ravnala s takim namenom in dejstvo, da naj bi nepremičnina, na kateri se naj bi prepovedala odtujitev in obremenitev, predstavljala njuno skupno premoženje, ne predstavlja zahtevane podlage za izdajo začasne odredbe.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – objava sklepa na straneh AJPES – rok za pritožbo zoper objavljen sklep
Registrsko sodišče se je glede vročitve sklepa družbi pravilno poslužilo določbe 2. odst. 430 člena ZFPPIPP, ko je opravilo vročitev sklepa z objavo na spletnih straneh AJPESa, saj le-tega družbi ni bilo mogoče vročiti na njen registrski naslov. Hkrati pa je registrsko sodišče spregledalo, da se po določbi 2. odst. 430. člena ZFPPIPP šteje vročitev za opravljeno, ko poteče osem dne od objave sklepa.
sosedsko pravo – nujna pot – določitev nujne poti – trasa nujne poti – smotrnost poteka nujne poti – presoja smotrnosti poteka nujne poti
Nujno pot je mogoče ustanoviti le za redno izkoriščanje nepremičnine, ne pa za bodoče izredne potrebe, še posebej, ko ni gotovo, kdaj (če sploh) bodo te nastopile.
Ni treba, da je nujna pot najkrajša povezava z javno cesto, biti pa mora najsmotrnejša. Za presojo o tem ne zadošča zgolj primerjava stroškov za izdelavo poti po različnih variantah, ampak je treba oceniti, kakšna korist bo z ustanovitvijo nujne poti nastala za gospodujočo nepremičnino in kakšno škodo bo s tem utrpela služeča nepremičnina, vključno z njeno morebitno okrnjeno funkcionalnostjo in zmanjšano tržno vrednostjo.
izbrisna tožba – stvarna legitimacija za vložitev izbrisne tožbe
Ker tožeča stranka ni mogla postati lastnica obravnavanega nepremičnega premoženja, ji s sklenitvijo pogodbe med pravno prednico tožencev in T, d.d., B in na tej podlagi izvedeno vknjižbo niso bile kršene njene pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. To pa pomeni, da tožeča stranka nima stvarne legitimacije za vložitev izbrisne tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0057473
ZPP člen 458, 458/1. SPZ člen 65, 65/2, 68.
spor majhne vrednosti – solastnina – skupna lastnina – stroški upravljanja in vzdrževanja
Skupna lastnina lahko nastane le z izpolnitvijo okoliščin na podlagi zakona, s pogodbo pa le v primerih, predvidenih z zakonom (na primer dogovor etažnih lastnikov o zbiranju neobveznega rezervnega sklada). Nastanek skupne lastnine zakon predvideva le v skupnosti zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, v dediščinski skupnosti in v skupnosti etažnih lastnikov. Skupna lastnina pa so tudi mejna znamenja.
ZPIZ-1 člen 275, 275/1, 275/3. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 191. ZOR člen 210, 210/1, 210/4, 211.
verzija - vrnitev preplačila
Ker od 1. 7. 1998 dalje glede na dokončno in pravnomočno odločbo toženca, da tožnica nima pravice do denarnega nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo od 1. 7. 1998 dalje, ni bilo pravnega temelja za izplačevanje nadomestila, je tožnica, ki je to nadomestilo prejemala, dolžna preplačilo vrniti tožencu.
Določba 211. člena ZOR (enako 191. člena OZ), po kateri kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili, v primerih vrnitve preplačila ni uporabljiva, ker se nanaša na kondikcijske, ne pa tudi na verzijske zahtevke, in tudi zato, ker pomeni, da prikrajšanec, ki ve, da za dolg, ki ga izpolnjuje, ni zavezan, in torej ni v zmoti glede obstoja obveznosti, izpolnitve ne more zahtevati nazaj, razen v primeru, da si je pridržal pravico zahtevati nazaj, oziroma v primeru, da je plačal, da bi se izognil sili.