neupravičena pridobitev – subvencija zaradi predčasne prekinitve pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev brezposelne osebe – nemožnost izpolnitve
Tožena stranka bi morala za ohranitev pravice do subvencije zaposliti delavce v soglasju s tožečo stranko (zavodom). Na temelju pogodbe ni bila upravičena sama izbirati, katere brezposelne osebe bo vključila v zaposlitveni program po pogodbi, pa čeprav bi te osebe ustrezale kriteriju „težje zaposljivih oseb“ iz 2. člena pogodbe.
Dolžnost, da tožeča stranka (zavod) toženi stranki (izvajalcu) napoti drugo brezposelno osebo, mogoče razumeti zgolj kot sodelovalno dolžnost tožeče stranke. Opustitev te dolžnosti sicer lahko povzroči nemožnost izpolnitve preostale pogodbene obveznosti tožene stranke (zaposlitev brezposelnih oseb). Vendar pa ugasnitev obveznosti tožene stranke še ne pomeni, da tožena stranka ni dolžna vrniti sorazmernega dela sredstev, ki jih je po pogodbi prejela.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202.A. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Zaradi neažurnega poslovanja organov je bilo storilcu danih več pravic, kot bi mu jih sicer šlo, saj je ministrstvo storilca napotilo na program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, čeprav pogojev za napotitev na dan 6.1.2010 ni izpolnjeval. To pa ne spremeni dejstva, da je storilec že 29.12.2009 presegel 18 kazenskih točk, saj se kazenske točke dosežejo s pravnomočnostjo odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene in ne šele z njenim vpisom v skupno evidenco kazenskih točk. Poleg tega pa ima storilec kljub opravljenemu programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo in izbrisu 4 kazenskih točk, v skupni evidenci kazenskih točk še vedno vpisanih 19 kazenskih točk.
nepristop tožeče stranke na poznejši narok za glavno obravnavo – domneva umika tožbe – ponovno odprtje obravnave – ustavna odločba – opustitev sodelovalne dolžnosti tožeče stranke – pravica do sodnega varstva
Sankcija, ki je predpisana v 4. odstavku 282. člena ZPP za nepristop tožeče stranke na poznejši narok, ima za posledico le neizpodbojno domnevo o umiku tožbe. Posledično pa to pomeni, da sodišče meritorno ne bo odločalo o tožbenem zahtevku tožeče stranke, razen če temu nasprotuje tožena stranka. Opustitev sodelovalne dolžnosti tožeče stranke na naroku za glavno obravnavo ima zato za posledico, da prepusti toženi stranki iniciativo o tem, ali bo sodišče sploh meritorno odločalo o tožbenem zahtevku tožeče stranke.
Če je pritožbene trditve razumeti kot očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo trditev in dokazov, ki sta jih pravdni stranki podajali v tem postopku pred prekinitvijo postopka in ki se nanašajo na predhodno vprašanje, to je ničnosti pogodbe z dne 05. 10. 1996, so takšni pritožbeni očitki neutemeljeni. V posledici učinka pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VII Pg 365/97, z dne 13. 12. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 381/2005, je bilo prvostopenjsko sodišče na ugotovitev ničnosti pogodbe z dne 05. 10. 1996 vezano, zato to vprašanje ni več predstavljalo predhodnega vprašanja, ki bi bilo predmet reševanja v okviru tega postopka.
procesna legitimacija za pritožbo – konec stečajnega postopka – legitimacija stečajnega upravitelja
O končanju stečajnega postopka odloča sodišče na predlog upravitelja. Vendar pa zakon ne daje izrecne procesne legitimacije stečajnemu upravitelju za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče odločilo o predlogu stečajnega upravitelja, kar glede na 2. odstavek 126. člena ZFPPIPP pomeni, da stečajni upravitelj nima pravice do lastne pritožbe zoper tovrsten sklep sodišča. Ker je iz pritožbenih navedb razvidno, da je pritožnik pritožbo vložil v lastnem imenu, jo je pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
protipravno ravnanje – odškodninska odgovornost države – sojenje v razumnem roku – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Dejstvo, da je sodni postopek že na prvi stopnji trajal štiri leta in osem mesecev, še ne utemeljuje sklepa o obstoju protipravnega ravnanja. Odločitev sodišča prve stopnje, da z odločitvijo v zadevi počaka do rešitve vzorčnih primerov, je bila razumna in ekonomična, tak način dela je, čeprav v daljšem časovnem obdobju, pripeljal do pravilne in za tožnico ugodne rešitve spora. Sporni postopek ni trajal nerazumno dolgo, zaradi morebitno nerazumno dolgega odločanja o vzorčnem primeru.
regres – regresna pravda – ugovori v regresni pravdi – odškodnina za nepremoženjsko škodo
V regresnih pravdah obdrži povzročitelj vse ugovore, ki jih ima v razmerju do oškodovanca, torej v običajnih odškodninskih pravdah. Tudi v regresnih pravdah mora oškodovanec oziroma zavarovalnica, ki zahteva povračilo škode od povzročitelja, dokazati tri od štirih elementov civilnega delikta: nedopustnost ravnanja povzročitelja, obseg svoje škode in vzročno zvezo.
ZPIZ- 1 člen 39, 39/1, 39/4. ZPIZ člen 43, 43/1, 44/1, 131, 134, 134/1. ZDR (1990) člen 112. ZTPDR člen 49.
stimulacija - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - plača, določena s pogodbo o zaposlitvi
Čeprav stimulacija kot variabilni del plače ni bila neposredno določena v pogodbi o zaposlitvi, temveč s podjetniško kolektivno pogodbo, na katero je odkazovala pogodba o zaposlitvi, predstavlja del plače, kot je bila določena ob razporeditvi tožnice na drugo ustrezno delo s pogodbo o zaposlitvi, in se upošteva pri izračunu nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu.
ZDSS-1 člen 58, 58/2, 63, 63/1. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45, 45/1, 45/1-3, 48, 48/3, 197, 197/1, 197/1-2.
zdraviliško zdravljenje – obseg sodne presoje – ponovna odobritev
Ker se dejansko in pravno stanje zadeve v socialnem sporu presoja po stanju, kot je obstajalo v času do izdaje dokončne odločbe toženca, in ker je bilo od zadnjega zdraviliškega zdravljenja pred dokončnostjo izpodbijane odločbe preteklo več kot dve leti, je tožnica upravičena do zdraviliškega zdravljenja, predlaganega s predlogom osebne zdravnice.
Glede na okoliščino, da je obdolženec na opisan način prikril avtomobil, torej premično stvar v vrednosti kar 40.000,00 EUR, da je bil že večkrat obsojen, ter upoštevajoč težo storjenega kaznivega dejanja in stopnjo njegove kazenske odgovornosti, sodišče ni imelo razloga za zaključek, da so podani zakonski pogoji za izrek pogojne obsodbe.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0057510
URS člen 155. SZ-1 člen 32, 32/2, 33, 182, 182/1, 270.
pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki – določitev vsebine pogodbe o medsebojnih razmerjih v nepravdnem postopku - ustavna prepoved retroaktivne veljave zakona – neprava retroaktivnost
Prvostopenjsko sodišče z uporabo spremenjenega Stanovanjskega zakona (SZ-1A) ni kršilo prepovedi retroaktivne veljavnosti, kljub temu da je svojo odločitev oprlo na določbe zakona, ki je začel veljati šele v času po vložitvi predloga. Gre za primer dopustne neprave retroaktivnosti, o kateri govorimo v primeru nezaključenih dejanskih stanj. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so pogoji po novem zakonu za sklenitev pogodbe na podlagi 2. odstavka 32. člena SZ-1 izpolnjeni, zato je pravilno presodilo, da predlagatelji nimajo več pravnega interesa za izdajo ugotovitvene odločbe v tem delu.
nastanek škode - kraj škodnega dogodka - kraj, kjer je nastala škoda - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja za škodo na ozemlju Republike Slovenije
Ker ni sporno, da je tožnica škodo utrpela v prometni nesreči, povzročeni na območju Republike Nemčije (kjer je prišlo do škodnega dogodka), znana pa je tudi zavarovalnica, pri kateri je imel povzročitelj prometne nesreče zavarovano avtomobilsko odgovornost, tožena stranka, ki je Slovensko zavarovalno združenje, v predmetni pravdni zadevi za škodo ne odgovarja. Drugačno stališče tožeče stranke, češ da je (nepremoženjska) škoda, ki izvira iz škodnega dogodka v tujini, nastala na območju Republike Slovenije, je zmotno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0064061
ZPP člen 13, 76, 80, 100, 205, 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-11. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 69. ZZK člen 101, 102. ZZK-1 člen 243, 244, 244/3. Zakon o razlastitvi člen 43, 54, 67, 67/1.
predhodno vprašanje – smrt stranke med pravdo – zastopanje v pravdi - pooblaščenci – prenehanje pravdnega pooblastila – vstop dedičev v pravdo – izbrisna tožba – rok za vložitev izbrisne tožbe – neveljavnost vknjižbe – pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa – razlastitev
sodba, ki se glasi na med postopkom umrlo osebo, lahko postane materialno pravnomočna in kot taka zavezuje dediče. Zavrženje ali zavrnitev tožbenega zahtevka tožeče stranke, ki je imela pooblaščenca, pa je med postopkom umrla, ne predstavlja kršitve materialnih ali procesnih predpisov.
Vprašanje pravočasnosti izbrisne tožbe je načeloma treba presojati po predpisih, ki veljajo v času oprave izpodbijane vknjižbe.
Formalnopravne neveljavnosti vpisa že po naravi stvari ni mogoče uveljavljati v pravdi (z izbrisno tožbo), pač pa le v zemljiškoknjižnem postopku (ugovor, pritožba).
SPZ člen 9, 27, 28, 43, 44, 44/2, 45, 49. ZTLR člen 30, 72, 72/3. ODZ paragraf 328, 1500.
lastniška in nelastniška posest - dobra vera posestnika - domneva dobre vere - pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - izvenknjižno priposestvovanje - tožba na izpodbijanje vpisa
Lastninsko pravico na nepremičnini je v določenih primerih mogoče priposestvovati tudi izvenknjižno. Priposestvovalec o obstoju svoje pravice ni dobroveren samo takrat, kadar in kakor slednja izhaja iz zemljiške knjige (pa je ta vpis iz nekega razloga neveljaven), temveč lahko dobro vero gradi tudi na drugih okoliščinah.
športno društvo – lastninjenje športnih objektov – izbrisna tožba – pravočasnost tožbe
Nepremičnina na dan uveljavitve ZSpo dne 4.4.1998 ni bila več v družbeni lastnini, ampak je bila pri njej že vpisana lastninska pravica tožene stranke do celote. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je oprta na pomanjkanje ene od predpostavk za lastninjenje športnih objektov, da ob uveljavitvi zakona, ki je uredil lastninjenje, objekt ni bil družbena lastnina, ampak je bil že v lasti tožene stranke, ki je nepremičnino olastninila na podlagi ZLPP.
vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - postopek osebnega stečaja – nedenarna terjatev – izpraznitev in izročitev nepremičnine
Stečajni postopek vpliva le na tiste terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase, to pa so le tiste terjatve, ki jih je z začetkom stečajnega postopka mogoče pretvoriti v denarne terjatve. Terjatev na izpraznitev in izročitev nepremičnine ni takšna terjatev.
povzročitev škode – podlage za odgovornost – nesreča pri delu – objektivna odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost delodajalca – oprema za delo
Tožnik je bil res seznanjen in poučen o svojem delu ter je opravil izpit iz varstva pri delu. Vendar, tudi če za konkretno delo ni predpisana nobena posebna dodatna oprema oziroma sredstvo za delo, je očitno, da je za izvedbo delovne naloge tožnik takšen pripomoček (stol oziroma stolico) glede na opis izvedbe dela potreboval, iz česar sledi, da bi mu moral delodajalec takšen pripomoček oziroma sredstvo za delo zagotoviti.
V primeru, ko taksni zavezanec v roku iz plačilnega naloga vloži predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks, ta njegov predlog zadrži izvršljivost plačilnega naloga vse do tedaj, ko se taksnemu zavezancu po prejemu pravnomočne odločitve, da njegovemu predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ni bilo ugodeno, izteče rok za prostovoljno plačilo dolgovane takse. Upnik bi tako za uspeh s pritožbo moral dokazati, da je takso za predlog za izvršbo plačal najkasneje v 8 dneh po vročitvi sklepa pritožbenega sodišča, v katerem se je seznanil z dejstvom, da plačila sodne takse za predlog za izvršbo ne bo oproščen.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – neznan na poslovnem naslovu – nesprejemanje uradnih poštnih pošiljk
Registrsko sodišče je ob neizpodbiti domnevi, da družba na poslovnem naslovu vpisanem v sodnem registru ne posluje, ker na njem ne sprejema uradnih pošiljk, pravilno ugotovilo, da obstoji izbrisni razlog.