izbrisna tožba – stvarna legitimacija za vložitev izbrisne tožbe
Ker tožeča stranka ni mogla postati lastnica obravnavanega nepremičnega premoženja, ji s sklenitvijo pogodbe med pravno prednico tožencev in T, d.d., B in na tej podlagi izvedeno vknjižbo niso bile kršene njene pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. To pa pomeni, da tožeča stranka nima stvarne legitimacije za vložitev izbrisne tožbe.
OZ člen 158, 158/2. Splošni pogoji za zavarovanje AO+ člen 91, 91/3-2.
AO plus zavarovanje – povzročitelj prometne nesreče – voznik avtomobila – pes - odgovornost imetnika živali – deljena odgovornost
Za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine iz naslova AO plus zavarovanja zaradi prometne nesreče, ki jo je poleg voznika avtomobila povzročil tudi pes, se upoštevajo pravila o odgovornosti za škodo, ki jo povzroči domača žival in določila zavarovalne pogodbe.
Če sodišče prve stopnje ni odločilo o predlogu dolžnika za obdržanje pravice do najema stanovanja, to ne pomeni, da je odločitev napačna. Sodišče prve stopnje bo o tem po potrebi odločalo v nadaljnjem postopku.
OZ člen 131, 165, 171, 179, 299. ZJC člen 8. Odlok o občinskih cestah člen 25, 25/2.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – opustitev kot protipravno ravnanje – poledenelo parkirišče – prenos odškodninske obveznosti – izključitev odškodninske obveznosti – občinska cesta – upravljavec občinske ceste – deljena odgovornost – presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Za presojo odgovornosti za škodo, ki nastane pri uporabi javnega dobra, je odločilno, kdo opravlja gospodarsko javno službo, s katero se zagotavlja trajna in nemotena uporaba javnega dobra.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5. ZIZ člen 165, 165/1, 165/3, 165/4, 182.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika – krajevna pristojnost – nepravilnosti v zvezi z izdajo sklepa o izvršbi
Zaznamba sklepa o izvršbi v sodni register predstavlja že eno od izvršilnih dejanj za opravo izvršbe na delež družbenika, zato je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da bi morebitne nepravilnosti v zvezi z izdajo izvršilnega sklepa kot podlage za opravo izvršbe, pritožnica morala uveljavljati v izvršilnem postopku z izpodbijanjem sklepa o izvršbi.
dopolnilni sklep - izdaja dopolnilnega sklepa - predlog stranke za izdajo dopolnilnega sklepa
Dopolnilni sklep (o stroških postopka) se lahko izda le na predlog stranke. Ker pa je sodišče prve stopnje to storilo sâmo, še preden je potekel rok, v katerem bi lahko to predlagala stranka, njegova izdaja brez ustreznega predloga stranke zato ni nezakonita.
zakonska zveza – pravice in dolžnosti zakoncev – razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze – preživljanje zakonca – določitev preživnine – simbolična preživnina
Ob ugotovljeni podlagi pravice do preživnine bivšega zakonca in ob hkratni ugotovitvi, da mož ženi plačuje stroške bivanja in ji preživninsko obveznost izvršuje tudi v naravi, je na mestu uporaba pravila o simbolični preživnini.
ZIZ člen 17, 24, 24/1, 42, 168, 168/5. ZJSRS člen 21d, 21d/4, 28, 28/3. ZUP člen 288. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
nadomestilo preživnine - izvršilni naslov - upravna odločba – sodna izvršba - zakonska subrogacija - prehod terjatve - formalno pomanjkljiva vloga
Sklad ima torej pravico do sodnega varstva pred sodiščem, kot bi ga imel otrok, kolikor sklad ne bi vstopil v terjatev do preživninskega zavezanca. Iz trditvene podlage se zato lahko razbere, da je odločba sklada samo podlaga za vstop sklada v položaj upnika po 24. členu ZIZ (dolžnik ima namreč še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu med preživninskim zavezancem in preživninskim upravičencem, odločba sklada pa poleg dolžnosti, da sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje le čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na sklad). To pa hkrati pomeni, da mora upnik, če želi, da se njegovemu predlogu ugodi, na podlagi 42. člena ZIZ opredeljeno navesti še popolni izvršilni naslov, na katerega se izvršba nanaša, torej izvršilni naslov, iz katerega izhaja dolžnikova preživninska zaveza do preživninskega upravičenca (skupaj z zatrjevano odločbo sklada z obvestili, ki pa kot rečeno, le izkazujejo prehod obveznosti v smislu 24. člena ZIZ). Če tega ne stori, kot v konkretnem primeru, gre za formalno pomanjkljivo vlogo (primerjaj pravno mnenje VS RS z dne 30. 06. 2004) in mora sodišče postopati s predlogom kot z nepopolno vlogo in upnika pozvati, da izvršilni naslov določno označi, ker bo predlog sicer zavrglo.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog – neposlovanje na naslovu, vpisanem v sodnem registru – ugovor upnika
Odločitev sodišča prve stopnje temelji na neizpodbiti zakonski domnevi obstoja izbrisnega razloga, da subjekt vpisa na naslovu, vpisanem v sodni register, ni znan. Zato je neutemeljen očitek upnika, da odločitev sodišča o neposlovanju subjekta vpisa na navedenem naslovu, ni podprta z nobenim dokazom.
Čeprav drži pritožbeno stališče, da sodišče pazi na ničnost po uradni dolžnosti, je vendarle trditveno in dokazno breme za okoliščine, ki pripeljejo sodišče do ugotovitve ničnosti, še vedno na stranki, ki se na omenjeno ugotovitev želi zanesti.
Sam zapis dogovora z dne 14. 07. 2000, ki jasno izpričuje o obveznosti tožene stranke na plačilo kupnine v višini 2.427.600,00 SIT, bi sicer tožena stranka lahko izpodbila in dokazala, da je bil ustni dogovor drugačen od zapisanega, vendar slednjega ni uspela dokazati.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0057510
URS člen 155. SZ-1 člen 32, 32/2, 33, 182, 182/1, 270.
pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki – določitev vsebine pogodbe o medsebojnih razmerjih v nepravdnem postopku - ustavna prepoved retroaktivne veljave zakona – neprava retroaktivnost
Prvostopenjsko sodišče z uporabo spremenjenega Stanovanjskega zakona (SZ-1A) ni kršilo prepovedi retroaktivne veljavnosti, kljub temu da je svojo odločitev oprlo na določbe zakona, ki je začel veljati šele v času po vložitvi predloga. Gre za primer dopustne neprave retroaktivnosti, o kateri govorimo v primeru nezaključenih dejanskih stanj. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so pogoji po novem zakonu za sklenitev pogodbe na podlagi 2. odstavka 32. člena SZ-1 izpolnjeni, zato je pravilno presodilo, da predlagatelji nimajo več pravnega interesa za izdajo ugotovitvene odločbe v tem delu.
nastanek škode - kraj škodnega dogodka - kraj, kjer je nastala škoda - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja za škodo na ozemlju Republike Slovenije
Ker ni sporno, da je tožnica škodo utrpela v prometni nesreči, povzročeni na območju Republike Nemčije (kjer je prišlo do škodnega dogodka), znana pa je tudi zavarovalnica, pri kateri je imel povzročitelj prometne nesreče zavarovano avtomobilsko odgovornost, tožena stranka, ki je Slovensko zavarovalno združenje, v predmetni pravdni zadevi za škodo ne odgovarja. Drugačno stališče tožeče stranke, češ da je (nepremoženjska) škoda, ki izvira iz škodnega dogodka v tujini, nastala na območju Republike Slovenije, je zmotno.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – objava sklepa na straneh AJPES – rok za pritožbo zoper objavljen sklep
Registrsko sodišče se je glede vročitve sklepa družbi pravilno poslužilo določbe 2. odst. 430 člena ZFPPIPP, ko je opravilo vročitev sklepa z objavo na spletnih straneh AJPESa, saj le-tega družbi ni bilo mogoče vročiti na njen registrski naslov. Hkrati pa je registrsko sodišče spregledalo, da se po določbi 2. odst. 430. člena ZFPPIPP šteje vročitev za opravljeno, ko poteče osem dne od objave sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0057473
ZPP člen 458, 458/1. SPZ člen 65, 65/2, 68.
spor majhne vrednosti – solastnina – skupna lastnina – stroški upravljanja in vzdrževanja
Skupna lastnina lahko nastane le z izpolnitvijo okoliščin na podlagi zakona, s pogodbo pa le v primerih, predvidenih z zakonom (na primer dogovor etažnih lastnikov o zbiranju neobveznega rezervnega sklada). Nastanek skupne lastnine zakon predvideva le v skupnosti zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, v dediščinski skupnosti in v skupnosti etažnih lastnikov. Skupna lastnina pa so tudi mejna znamenja.
Sklep je ničen le, če vsebinsko ni združljiv z bistvom delniške družbe. Tožeča stranka niti po pozivu prvostopnega sodišča ni pojasnila, v čem je sama vsebina sklepov skupščine tožene stranke nezdružljiva z bistvom družbe. Zato je odločitev o zavrženju tožbe v tem delu pravilna.
2. odstavek 399. člena ZGD-1 delničarjem, ki vložijo izpodbojno tožbo, ne nalaga obveznosti, da hkrati oblikujejo zahtevek na delitev bilančnega dobička v višini 4% osnovnega kapitala. Slednjega ni moč zaslediti v zakonskem tekstu, ki možnost sodišča, da odloči o delitvi dobička v višini 4% osnovnega kapitala, veže le na predlog delničarja. Tako zakonsko besedilo možnost delničarjem, da postavijo tako zahtevo sodišču daje in ne predpisuje kot obveznost.
Vinkulacija delnic je izjema od načelne neomejene prenosljivosti delnic in zato pritožbeno sodišče pritrjuje restriktivni razlagi sodišča prve stopnje, ki je ocenilo, da je pojem „konkurenčne dejavnosti“ premalo konkretiziran, da bi kot utemeljen razlog zadostil novim, postroženim pogojem, ki jih je v tistem času uvedla novela ZGD-F.
Določba statuta, ki je nična, je brez pravnega učinka že sama po sebi. Sodišče s sodbo ničnost le ugotovi. Delnice tožene stranke so tako postale prosto prenosljive s potekom roka dne 30. 06. 2003, ko je tožena stranka opustila svojo dolžnost uskladitve statuta z novimi zahtevami novele ZGD-F. Tako zapisana omejitev prenosljivosti ne učinkuje, pa čeprav je na delnicah zapisana. Zapis omejitve prenosljivosti delnic je torej dejstvo, ki ne ustvarja pravnih učinkov.
športno društvo – lastninjenje športnih objektov – izbrisna tožba – pravočasnost tožbe
Nepremičnina na dan uveljavitve ZSpo dne 4.4.1998 ni bila več v družbeni lastnini, ampak je bila pri njej že vpisana lastninska pravica tožene stranke do celote. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je oprta na pomanjkanje ene od predpostavk za lastninjenje športnih objektov, da ob uveljavitvi zakona, ki je uredil lastninjenje, objekt ni bil družbena lastnina, ampak je bil že v lasti tožene stranke, ki je nepremičnino olastninila na podlagi ZLPP.