zakonska zveza – pravice in dolžnosti zakoncev – razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze – preživljanje zakonca – določitev preživnine – simbolična preživnina
Ob ugotovljeni podlagi pravice do preživnine bivšega zakonca in ob hkratni ugotovitvi, da mož ženi plačuje stroške bivanja in ji preživninsko obveznost izvršuje tudi v naravi, je na mestu uporaba pravila o simbolični preživnini.
ZIZ člen 17, 24, 24/1, 42, 168, 168/5. ZJSRS člen 21d, 21d/4, 28, 28/3. ZUP člen 288. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
nadomestilo preživnine - izvršilni naslov - upravna odločba – sodna izvršba - zakonska subrogacija - prehod terjatve - formalno pomanjkljiva vloga
Sklad ima torej pravico do sodnega varstva pred sodiščem, kot bi ga imel otrok, kolikor sklad ne bi vstopil v terjatev do preživninskega zavezanca. Iz trditvene podlage se zato lahko razbere, da je odločba sklada samo podlaga za vstop sklada v položaj upnika po 24. členu ZIZ (dolžnik ima namreč še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu med preživninskim zavezancem in preživninskim upravičencem, odločba sklada pa poleg dolžnosti, da sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje le čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na sklad). To pa hkrati pomeni, da mora upnik, če želi, da se njegovemu predlogu ugodi, na podlagi 42. člena ZIZ opredeljeno navesti še popolni izvršilni naslov, na katerega se izvršba nanaša, torej izvršilni naslov, iz katerega izhaja dolžnikova preživninska zaveza do preživninskega upravičenca (skupaj z zatrjevano odločbo sklada z obvestili, ki pa kot rečeno, le izkazujejo prehod obveznosti v smislu 24. člena ZIZ). Če tega ne stori, kot v konkretnem primeru, gre za formalno pomanjkljivo vlogo (primerjaj pravno mnenje VS RS z dne 30. 06. 2004) in mora sodišče postopati s predlogom kot z nepopolno vlogo in upnika pozvati, da izvršilni naslov določno označi, ker bo predlog sicer zavrglo.
Čeprav drži pritožbeno stališče, da sodišče pazi na ničnost po uradni dolžnosti, je vendarle trditveno in dokazno breme za okoliščine, ki pripeljejo sodišče do ugotovitve ničnosti, še vedno na stranki, ki se na omenjeno ugotovitev želi zanesti.
Sam zapis dogovora z dne 14. 07. 2000, ki jasno izpričuje o obveznosti tožene stranke na plačilo kupnine v višini 2.427.600,00 SIT, bi sicer tožena stranka lahko izpodbila in dokazala, da je bil ustni dogovor drugačen od zapisanega, vendar slednjega ni uspela dokazati.
začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – pristojnost za zavarovanja terjatve – pristojnost za izvršbo – nepremičnina v tujini
Določba o izključni pristojnosti sodišča, pri katerem teče postopek, se nanaša le na krajevno, ne pa tudi na mednarodno pristojnost sodišča. Določba o atrakciji pristojnosti za odločitev o ukrepu zavarovanja z začasno odredbo se lahko uporabi le v primeru, ko je tako za odločitev v sporu, kot tudi za odreditev in opravo izvršbe pristojno slovensko sodišče, ne pa tudi v primeru, ko sta ta dva postopka v pristojnosti različnih držav.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – neznan na poslovnem naslovu – nesprejemanje uradnih poštnih pošiljk
Registrsko sodišče je ob neizpodbiti domnevi, da družba na poslovnem naslovu vpisanem v sodnem registru ne posluje, ker na njem ne sprejema uradnih pošiljk, pravilno ugotovilo, da obstoji izbrisni razlog.
odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov - program razreševanja presežnih delavcev - sodelovanje sindikata - kriteriji za izbiro - diskriminacija
Zakon uporabe kriterijev ne pogojuje s soglasjem sindikatov, ampak nalaga delodajalcu le posvetovanje s sindikatom z namenom, da se doseže sporazum in uskladijo stališča. Če do sporazuma ne pride, oziroma če stališč ni mogoče uskladiti, je končna odločitev o uporabi kriterijev, možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi in o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic prepuščena delodajalcu.
Če tožbeni zahtevek oziroma terjatev, ki jo tožnik z njim uveljavlja, ni zapadla do konca glavne obravnave, sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Neutemeljenemu tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi zato, da bi tožeči stranki sodba služila kot varovalo nezapadle terjatve do toženca ali zato, ker tožnica tožencu ne zaupa.
sosedsko pravo – nujna pot – določitev nujne poti – trasa nujne poti – smotrnost poteka nujne poti – presoja smotrnosti poteka nujne poti
Nujno pot je mogoče ustanoviti le za redno izkoriščanje nepremičnine, ne pa za bodoče izredne potrebe, še posebej, ko ni gotovo, kdaj (če sploh) bodo te nastopile.
Ni treba, da je nujna pot najkrajša povezava z javno cesto, biti pa mora najsmotrnejša. Za presojo o tem ne zadošča zgolj primerjava stroškov za izdelavo poti po različnih variantah, ampak je treba oceniti, kakšna korist bo z ustanovitvijo nujne poti nastala za gospodujočo nepremičnino in kakšno škodo bo s tem utrpela služeča nepremičnina, vključno z njeno morebitno okrnjeno funkcionalnostjo in zmanjšano tržno vrednostjo.
ZŠtip člen 15, 16, 16/1, 16/1-3, 48, 48/1, 48/1-2. ZDoh-2 člen 111, 113, 113/3.
državna štipendija – skupni dohodek družine – prejemki dijakov in študentov – olajšava
V posebno osebno olajšavo iz 3. odstavka 113. člena ZDoh-2 (za katero se po 3. alineji 16. člena ZŠtip znižajo prejemki dijakov in študentov, prejetih preko pooblaščenih organizacij oziroma delodajalcev, ki na podlagi koncesijske pogodbe posredujejo občasna in začasna dela), za določitev skupnega dohodka družine za pridobitev pravice do državne štipendije se vštejejo znesek splošne olajšave, ki se prizna vsakemu rezidentu pod pogojem, da drug rezident za njega ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega člana in obe olajšavi, določeni glede na dosežen dohodek v letu, v katerem se odmerja dohodnina iz 2. in 3. odstavka 111. člena ZDoh-2.
zaznamba izvršbe – nepravnomočen sklep o izvršbi – ugovor zoper sklep o izvršbi - pritožba
Zaznamba izvršbe opravi na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi. Ugovor ali pritožba, ki ju dolžnik vloži v izvršilnem postopku, torej nista ovira za zaznambo izvršbe.
Sklep je ničen le, če vsebinsko ni združljiv z bistvom delniške družbe. Tožeča stranka niti po pozivu prvostopnega sodišča ni pojasnila, v čem je sama vsebina sklepov skupščine tožene stranke nezdružljiva z bistvom družbe. Zato je odločitev o zavrženju tožbe v tem delu pravilna.
2. odstavek 399. člena ZGD-1 delničarjem, ki vložijo izpodbojno tožbo, ne nalaga obveznosti, da hkrati oblikujejo zahtevek na delitev bilančnega dobička v višini 4% osnovnega kapitala. Slednjega ni moč zaslediti v zakonskem tekstu, ki možnost sodišča, da odloči o delitvi dobička v višini 4% osnovnega kapitala, veže le na predlog delničarja. Tako zakonsko besedilo možnost delničarjem, da postavijo tako zahtevo sodišču daje in ne predpisuje kot obveznost.
Vinkulacija delnic je izjema od načelne neomejene prenosljivosti delnic in zato pritožbeno sodišče pritrjuje restriktivni razlagi sodišča prve stopnje, ki je ocenilo, da je pojem „konkurenčne dejavnosti“ premalo konkretiziran, da bi kot utemeljen razlog zadostil novim, postroženim pogojem, ki jih je v tistem času uvedla novela ZGD-F.
Določba statuta, ki je nična, je brez pravnega učinka že sama po sebi. Sodišče s sodbo ničnost le ugotovi. Delnice tožene stranke so tako postale prosto prenosljive s potekom roka dne 30. 06. 2003, ko je tožena stranka opustila svojo dolžnost uskladitve statuta z novimi zahtevami novele ZGD-F. Tako zapisana omejitev prenosljivosti ne učinkuje, pa čeprav je na delnicah zapisana. Zapis omejitve prenosljivosti delnic je torej dejstvo, ki ne ustvarja pravnih učinkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0064061
ZPP člen 13, 76, 80, 100, 205, 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-11. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 69. ZZK člen 101, 102. ZZK-1 člen 243, 244, 244/3. Zakon o razlastitvi člen 43, 54, 67, 67/1.
predhodno vprašanje – smrt stranke med pravdo – zastopanje v pravdi - pooblaščenci – prenehanje pravdnega pooblastila – vstop dedičev v pravdo – izbrisna tožba – rok za vložitev izbrisne tožbe – neveljavnost vknjižbe – pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa – razlastitev
sodba, ki se glasi na med postopkom umrlo osebo, lahko postane materialno pravnomočna in kot taka zavezuje dediče. Zavrženje ali zavrnitev tožbenega zahtevka tožeče stranke, ki je imela pooblaščenca, pa je med postopkom umrla, ne predstavlja kršitve materialnih ali procesnih predpisov.
Vprašanje pravočasnosti izbrisne tožbe je načeloma treba presojati po predpisih, ki veljajo v času oprave izpodbijane vknjižbe.
Formalnopravne neveljavnosti vpisa že po naravi stvari ni mogoče uveljavljati v pravdi (z izbrisno tožbo), pač pa le v zemljiškoknjižnem postopku (ugovor, pritožba).
ZPIZ- 1 člen 39, 39/1, 39/4. ZPIZ člen 43, 43/1, 44/1, 131, 134, 134/1. ZDR (1990) člen 112. ZTPDR člen 49.
stimulacija - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - plača, določena s pogodbo o zaposlitvi
Čeprav stimulacija kot variabilni del plače ni bila neposredno določena v pogodbi o zaposlitvi, temveč s podjetniško kolektivno pogodbo, na katero je odkazovala pogodba o zaposlitvi, predstavlja del plače, kot je bila določena ob razporeditvi tožnice na drugo ustrezno delo s pogodbo o zaposlitvi, in se upošteva pri izračunu nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu.
posredniška pogodba – nepošteno ravnanje naročitelja – odgovornost za škodo posredniku – načelo vestnosti in poštenja
Ker je ravnanje toženca, ki se je najprej resno pogajal za nakup stanovanjske hiše v M., kakor to izhaja iz dejanj ogleda te hiše, poizvedovanja o morebitnih dodatnih delih v zvezi s hišo, predložitve cene in opredelitve rokov posameznih delnih plačil kupnine, nato pa se na klice posrednika ni več oglašal in brez vsakršnih pojasnil in obrazložitve kupil drugo hišo, v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, ki se zahteva od strank obligacijskih razmerij, odgovarja toženec tožniku (posredniku) za škodo.
vpogled v poslovno dokumentacijo – pravni interes – pravica upnika do vpogleda v stečajni spis – pravica upnika do vpogleda v poslovno dokumentacijo stečajnega dolžnika
Zmotno je stališče pritožnika, da pravica upnika do vpogleda v stečajni spis obsega tudi pravico do vpogleda v poslovno dokumentacijo stečajnega dolžnika, saj ta ni del stečajnega spisa. Zato je pravilno stališče prvostopnega sodišča, da mora upnik za vpogled v to dokumentacijo oziroma dostop do nje izkazati konkreten (pravni) interes.
sosedsko pravo – nujna pot – sprememba namembnosti zemljišča
Sodišče mora priznati pravico do nujne poti tudi v primeru nameravane spremembe kulture ali namembnosti nepremičnine, saj mora ustanovljena nujna pot omogočiti lastniku gospodujoče nepremičnine čim večje in boljše izkoriščanje naravnih lastnosti te nepremičnine.
pooblastilo za zastopanje - pooblaščenec za sprejemanje pisanj – začasni zastopnik – sosporniki – nujni sosporniki – enotni sosporniki
Poziv sodišča tožnikom, da imenujejo pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, je šteti tudi kot poziv, da prevzamejo pravdni postopek.
Zmotno je stališče pritožbe, da rok za imenovanje pooblaščenca začne teči, ko začasni zastopnik tožnikom vroči sklep o zahtevi za imenovanje pooblaščenca. Rok začne teči, ko je sklep vročen začasnemu zastopniku.