OZ člen 158, 158/2. Splošni pogoji za zavarovanje AO+ člen 91, 91/3-2.
AO plus zavarovanje – povzročitelj prometne nesreče – voznik avtomobila – pes - odgovornost imetnika živali – deljena odgovornost
Za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine iz naslova AO plus zavarovanja zaradi prometne nesreče, ki jo je poleg voznika avtomobila povzročil tudi pes, se upoštevajo pravila o odgovornosti za škodo, ki jo povzroči domača žival in določila zavarovalne pogodbe.
vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - postopek osebnega stečaja – nedenarna terjatev – izpraznitev in izročitev nepremičnine
Stečajni postopek vpliva le na tiste terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase, to pa so le tiste terjatve, ki jih je z začetkom stečajnega postopka mogoče pretvoriti v denarne terjatve. Terjatev na izpraznitev in izročitev nepremičnine ni takšna terjatev.
ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-3, 36, 36/3. ZZ člen 32, 32/1, 32/3, 38, 38/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 77.
izbris zastopnika zavoda – vpis izbrisa zastopnika zavoda - javni zavod - postopek razrešitve direktorja zavoda – listina, ki je podlaga za vpis – status udeleženca
Postopek sprejema sklepa o razrešitvi pritožnika kot direktorja zavoda evidentno ni bil izveden skladno s 3. odstavkom 38. člena ZZ, po katerem mora pristojni organ, to je svet zavoda, pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi. Že iz tega razloga, ker ni izpolnjena materialnopravna predpostavka iz 3. točke 1. odstavka 34. člena ZSReg za ugoditev predlaganemu vpisu, je bilo treba utemeljeni pritožbi ugoditi.
vpogled v poslovno dokumentacijo – pravni interes – pravica upnika do vpogleda v stečajni spis – pravica upnika do vpogleda v poslovno dokumentacijo stečajnega dolžnika
Zmotno je stališče pritožnika, da pravica upnika do vpogleda v stečajni spis obsega tudi pravico do vpogleda v poslovno dokumentacijo stečajnega dolžnika, saj ta ni del stečajnega spisa. Zato je pravilno stališče prvostopnega sodišča, da mora upnik za vpogled v to dokumentacijo oziroma dostop do nje izkazati konkreten (pravni) interes.
sosedsko pravo – nujna pot – sprememba namembnosti zemljišča
Sodišče mora priznati pravico do nujne poti tudi v primeru nameravane spremembe kulture ali namembnosti nepremičnine, saj mora ustanovljena nujna pot omogočiti lastniku gospodujoče nepremičnine čim večje in boljše izkoriščanje naravnih lastnosti te nepremičnine.
ZIZ člen 17, 24, 24/1, 42, 168, 168/5. ZJSRS člen 21d, 21d/4, 28, 28/3. ZUP člen 288. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
nadomestilo preživnine - izvršilni naslov - upravna odločba – sodna izvršba - zakonska subrogacija - prehod terjatve - formalno pomanjkljiva vloga
Sklad ima torej pravico do sodnega varstva pred sodiščem, kot bi ga imel otrok, kolikor sklad ne bi vstopil v terjatev do preživninskega zavezanca. Iz trditvene podlage se zato lahko razbere, da je odločba sklada samo podlaga za vstop sklada v položaj upnika po 24. členu ZIZ (dolžnik ima namreč še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu med preživninskim zavezancem in preživninskim upravičencem, odločba sklada pa poleg dolžnosti, da sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje le čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na sklad). To pa hkrati pomeni, da mora upnik, če želi, da se njegovemu predlogu ugodi, na podlagi 42. člena ZIZ opredeljeno navesti še popolni izvršilni naslov, na katerega se izvršba nanaša, torej izvršilni naslov, iz katerega izhaja dolžnikova preživninska zaveza do preživninskega upravičenca (skupaj z zatrjevano odločbo sklada z obvestili, ki pa kot rečeno, le izkazujejo prehod obveznosti v smislu 24. člena ZIZ). Če tega ne stori, kot v konkretnem primeru, gre za formalno pomanjkljivo vlogo (primerjaj pravno mnenje VS RS z dne 30. 06. 2004) in mora sodišče postopati s predlogom kot z nepopolno vlogo in upnika pozvati, da izvršilni naslov določno označi, ker bo predlog sicer zavrglo.
V ravnanju poštarja, ki je po neuspelem poskusu vročitve ponovno poskušal pošto vročati po dveh dneh, ni ničesar nenavadnega in neobičajnega.
Zamudna sodba temelji na domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava resničnost dejanskih trditev, navedenih v tožbi, zato sodišče pred izdajo zamudne sodbe ne izvaja dokazov, temveč preizkusi le, če je utemeljen tožbeni zahtevek, ki izhaja iz dejanske podlage tožbe.
ZDSS-1 člen 58, 58/2, 63, 63/1. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45, 45/1, 45/1-3, 48, 48/3, 197, 197/1, 197/1-2.
zdraviliško zdravljenje – obseg sodne presoje – ponovna odobritev
Ker se dejansko in pravno stanje zadeve v socialnem sporu presoja po stanju, kot je obstajalo v času do izdaje dokončne odločbe toženca, in ker je bilo od zadnjega zdraviliškega zdravljenja pred dokončnostjo izpodbijane odločbe preteklo več kot dve leti, je tožnica upravičena do zdraviliškega zdravljenja, predlaganega s predlogom osebne zdravnice.
začasna odredba - denarna terjatev – subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena – skupno premoženje zakoncev
Zgolj dejstvo, da je drugotoženec zakonec prvotožene stranke, ki naj bi v preteklosti že ravnala s takim namenom in dejstvo, da naj bi nepremičnina, na kateri se naj bi prepovedala odtujitev in obremenitev, predstavljala njuno skupno premoženje, ne predstavlja zahtevane podlage za izdajo začasne odredbe.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – objava sklepa na straneh AJPES – rok za pritožbo zoper objavljen sklep
Registrsko sodišče se je glede vročitve sklepa družbi pravilno poslužilo določbe 2. odst. 430 člena ZFPPIPP, ko je opravilo vročitev sklepa z objavo na spletnih straneh AJPESa, saj le-tega družbi ni bilo mogoče vročiti na njen registrski naslov. Hkrati pa je registrsko sodišče spregledalo, da se po določbi 2. odst. 430. člena ZFPPIPP šteje vročitev za opravljeno, ko poteče osem dne od objave sklepa.
pravnomočnost – objektivne meje pravnomočnosti – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – izrek sodbe – nedoločen izrek sodbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker postane pravnomočen le izrek sodbe, ne zadošča, da je o celotni vsebini zahtevkov mogoče zgolj posredno sklepati iz obrazložitve sodbe. Zaradi prepovedi sojenja o isti stvari mora biti izrek sodbe, upoštevaje objektivne meje pravnomočnosti, tudi v zavrnilnem delu določno opredeljen, sicer ni jasno, o čem je sodišče sploh odločalo in v kakšnem obsegu je bil zahtevek zavrnjen.
začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – pristojnost za zavarovanja terjatve – pristojnost za izvršbo – nepremičnina v tujini
Določba o izključni pristojnosti sodišča, pri katerem teče postopek, se nanaša le na krajevno, ne pa tudi na mednarodno pristojnost sodišča. Določba o atrakciji pristojnosti za odločitev o ukrepu zavarovanja z začasno odredbo se lahko uporabi le v primeru, ko je tako za odločitev v sporu, kot tudi za odreditev in opravo izvršbe pristojno slovensko sodišče, ne pa tudi v primeru, ko sta ta dva postopka v pristojnosti različnih držav.