zakonska zveza – pravice in dolžnosti zakoncev – razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze – preživljanje zakonca – določitev preživnine – simbolična preživnina
Ob ugotovljeni podlagi pravice do preživnine bivšega zakonca in ob hkratni ugotovitvi, da mož ženi plačuje stroške bivanja in ji preživninsko obveznost izvršuje tudi v naravi, je na mestu uporaba pravila o simbolični preživnini.
Sklep je ničen le, če vsebinsko ni združljiv z bistvom delniške družbe. Tožeča stranka niti po pozivu prvostopnega sodišča ni pojasnila, v čem je sama vsebina sklepov skupščine tožene stranke nezdružljiva z bistvom družbe. Zato je odločitev o zavrženju tožbe v tem delu pravilna.
2. odstavek 399. člena ZGD-1 delničarjem, ki vložijo izpodbojno tožbo, ne nalaga obveznosti, da hkrati oblikujejo zahtevek na delitev bilančnega dobička v višini 4% osnovnega kapitala. Slednjega ni moč zaslediti v zakonskem tekstu, ki možnost sodišča, da odloči o delitvi dobička v višini 4% osnovnega kapitala, veže le na predlog delničarja. Tako zakonsko besedilo možnost delničarjem, da postavijo tako zahtevo sodišču daje in ne predpisuje kot obveznost.
Vinkulacija delnic je izjema od načelne neomejene prenosljivosti delnic in zato pritožbeno sodišče pritrjuje restriktivni razlagi sodišča prve stopnje, ki je ocenilo, da je pojem „konkurenčne dejavnosti“ premalo konkretiziran, da bi kot utemeljen razlog zadostil novim, postroženim pogojem, ki jih je v tistem času uvedla novela ZGD-F.
Določba statuta, ki je nična, je brez pravnega učinka že sama po sebi. Sodišče s sodbo ničnost le ugotovi. Delnice tožene stranke so tako postale prosto prenosljive s potekom roka dne 30. 06. 2003, ko je tožena stranka opustila svojo dolžnost uskladitve statuta z novimi zahtevami novele ZGD-F. Tako zapisana omejitev prenosljivosti ne učinkuje, pa čeprav je na delnicah zapisana. Zapis omejitve prenosljivosti delnic je torej dejstvo, ki ne ustvarja pravnih učinkov.
zaznamba izvršbe – nepravnomočen sklep o izvršbi – ugovor zoper sklep o izvršbi - pritožba
Zaznamba izvršbe opravi na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi. Ugovor ali pritožba, ki ju dolžnik vloži v izvršilnem postopku, torej nista ovira za zaznambo izvršbe.
pravnomočnost – objektivne meje pravnomočnosti – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – izrek sodbe – nedoločen izrek sodbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker postane pravnomočen le izrek sodbe, ne zadošča, da je o celotni vsebini zahtevkov mogoče zgolj posredno sklepati iz obrazložitve sodbe. Zaradi prepovedi sojenja o isti stvari mora biti izrek sodbe, upoštevaje objektivne meje pravnomočnosti, tudi v zavrnilnem delu določno opredeljen, sicer ni jasno, o čem je sodišče sploh odločalo in v kakšnem obsegu je bil zahtevek zavrnjen.
prijava terjatev – obresti po začetku stečajnega postopka – seznam preizkušenih terjatev – prerekanje prednosti terjatve
Upnik mora prijaviti le terjatve, nastale do začetka stečajnega postopka, zato so predmet preizkusa terjatev samo te prijavljene terjatve in samo te so tudi po izrecni določbi 3. in 4. točke 3. odstavka 61. člena ZFPPIPP lahko zajete v osnovni seznam preizkušenih terjatev. Tako se pokaže, da se stečajni upravitelj ni dolžan izjasnjevati o zahtevanih obrestih za čas po začetku stečajnega postopka. Ena od pravnih posledic začetka stečajnega postopka je, da od terjatev upnikov, ki so se obrestovale do začetka stečajnega postopka, od začetka stečajnega postopka dalje tečejo obresti po predpisani obrestni meri. Upoštevaje določilo 252. člena ZFPPIPP, po katerem pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, če ni v zakonu za posamezen primeru drugače določeno, je torej sklepati, da se glede na pravno posledico iz 256. člena ZFPPIPP do začetka stečajnega postopka nastale in v stečajnem postopku prijavljene terjatve obrestujejo po navedeni materialnopravni določbi tudi po začetku stečajnega postopka, ne da bi bilo treba obresti za čas po začetku stečajnega postopka posebej uveljavljati s prijavo terjatve.
Če tožbeni zahtevek oziroma terjatev, ki jo tožnik z njim uveljavlja, ni zapadla do konca glavne obravnave, sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Neutemeljenemu tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi zato, da bi tožeči stranki sodba služila kot varovalo nezapadle terjatve do toženca ali zato, ker tožnica tožencu ne zaupa.
ZPIZ-1 člen 275, 275/1, 275/3. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 191. ZOR člen 210, 210/1, 210/4, 211.
verzija - vrnitev preplačila
Ker od 1. 7. 1998 dalje glede na dokončno in pravnomočno odločbo toženca, da tožnica nima pravice do denarnega nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo od 1. 7. 1998 dalje, ni bilo pravnega temelja za izplačevanje nadomestila, je tožnica, ki je to nadomestilo prejemala, dolžna preplačilo vrniti tožencu.
Določba 211. člena ZOR (enako 191. člena OZ), po kateri kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili, v primerih vrnitve preplačila ni uporabljiva, ker se nanaša na kondikcijske, ne pa tudi na verzijske zahtevke, in tudi zato, ker pomeni, da prikrajšanec, ki ve, da za dolg, ki ga izpolnjuje, ni zavezan, in torej ni v zmoti glede obstoja obveznosti, izpolnitve ne more zahtevati nazaj, razen v primeru, da si je pridržal pravico zahtevati nazaj, oziroma v primeru, da je plačal, da bi se izognil sili.
V danem primeru bi moralo sodišče kljub manjkajočemu pooblastilu tretjetožene stranke to pozvati k predložitvi manjkajočega pooblastila ali odobritvi pravnih dejanj po 2. odst. 98. člena ZPP. Ne gre namreč za tožbo ali pravno sredstvo, pri katerih po izrecnem določilu 5. odst. 98. člena ZPP začasno opravljanje dejanj za stranko brez priloženega pooblastila vlogi ni dovoljeno.
Spornega razmerja ni mogoče rešiti različno za oba solastnika stanovanja, v katerega naj bi vodile sporne stopnice in katerega del naj bi bil sporni balkon. Gre torej za enotne in ne zgolj za navadne sospornike. To pomeni, da bi moralo prvo sodišče vloženi odgovor na tožbo ostalih tožencev kljub manjkajočemu pooblastilu za tretjo toženo stranko šteti tudi v njeno korist. Ker ni ravnalo tako, ni bilo pogojev ne za izdajo delne ne za izdajo zamudne sodbe.
Tožnik, ki je s toženko sklenil zavezovalni posel, je ob dejstvu, da je le toženka zemljiškoknjižna lastnica, upravičen izposlovati sklenitev razpolagalnega pravnega posla brez sodelovanja lastnika drugega stanovanja, kupljenega v isti hiši.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog – neposlovanje na naslovu, vpisanem v sodnem registru – ugovor upnika
Odločitev sodišča prve stopnje temelji na neizpodbiti zakonski domnevi obstoja izbrisnega razloga, da subjekt vpisa na naslovu, vpisanem v sodni register, ni znan. Zato je neutemeljen očitek upnika, da odločitev sodišča o neposlovanju subjekta vpisa na navedenem naslovu, ni podprta z nobenim dokazom.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – neposlovanje družbe – nesprejem pisemskih pošiljk – objava sklepa na straneh AJPES – rok zs pritožbo zoper objavljen sklep
Registrsko sodišče je ob neizpodbiti domnevi, da družba na poslovnem naslovu vpisanem v sodnem registru ne posluje, ker na njem ne sprejema uradnih pošiljk pravilno ugotovilo, da obstoji razlog za izbris družbe iz 2. točke 1. odst. 427. člena ZFPPIPP-A.
posredniška pogodba – nepošteno ravnanje naročitelja – odgovornost za škodo posredniku – načelo vestnosti in poštenja
Ker je ravnanje toženca, ki se je najprej resno pogajal za nakup stanovanjske hiše v M., kakor to izhaja iz dejanj ogleda te hiše, poizvedovanja o morebitnih dodatnih delih v zvezi s hišo, predložitve cene in opredelitve rokov posameznih delnih plačil kupnine, nato pa se na klice posrednika ni več oglašal in brez vsakršnih pojasnil in obrazložitve kupil drugo hišo, v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, ki se zahteva od strank obligacijskih razmerij, odgovarja toženec tožniku (posredniku) za škodo.
protipravno ravnanje – odškodninska odgovornost države – sojenje v razumnem roku – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Dejstvo, da je sodni postopek že na prvi stopnji trajal štiri leta in osem mesecev, še ne utemeljuje sklepa o obstoju protipravnega ravnanja. Odločitev sodišča prve stopnje, da z odločitvijo v zadevi počaka do rešitve vzorčnih primerov, je bila razumna in ekonomična, tak način dela je, čeprav v daljšem časovnem obdobju, pripeljal do pravilne in za tožnico ugodne rešitve spora. Sporni postopek ni trajal nerazumno dolgo, zaradi morebitno nerazumno dolgega odločanja o vzorčnem primeru.
Glede na okoliščino, da je obdolženec na opisan način prikril avtomobil, torej premično stvar v vrednosti kar 40.000,00 EUR, da je bil že večkrat obsojen, ter upoštevajoč težo storjenega kaznivega dejanja in stopnjo njegove kazenske odgovornosti, sodišče ni imelo razloga za zaključek, da so podani zakonski pogoji za izrek pogojne obsodbe.
regres – regresna pravda – ugovori v regresni pravdi – odškodnina za nepremoženjsko škodo
V regresnih pravdah obdrži povzročitelj vse ugovore, ki jih ima v razmerju do oškodovanca, torej v običajnih odškodninskih pravdah. Tudi v regresnih pravdah mora oškodovanec oziroma zavarovalnica, ki zahteva povračilo škode od povzročitelja, dokazati tri od štirih elementov civilnega delikta: nedopustnost ravnanja povzročitelja, obseg svoje škode in vzročno zvezo.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0057510
URS člen 155. SZ-1 člen 32, 32/2, 33, 182, 182/1, 270.
pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki – določitev vsebine pogodbe o medsebojnih razmerjih v nepravdnem postopku - ustavna prepoved retroaktivne veljave zakona – neprava retroaktivnost
Prvostopenjsko sodišče z uporabo spremenjenega Stanovanjskega zakona (SZ-1A) ni kršilo prepovedi retroaktivne veljavnosti, kljub temu da je svojo odločitev oprlo na določbe zakona, ki je začel veljati šele v času po vložitvi predloga. Gre za primer dopustne neprave retroaktivnosti, o kateri govorimo v primeru nezaključenih dejanskih stanj. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so pogoji po novem zakonu za sklenitev pogodbe na podlagi 2. odstavka 32. člena SZ-1 izpolnjeni, zato je pravilno presodilo, da predlagatelji nimajo več pravnega interesa za izdajo ugotovitvene odločbe v tem delu.
nastanek škode - kraj škodnega dogodka - kraj, kjer je nastala škoda - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja za škodo na ozemlju Republike Slovenije
Ker ni sporno, da je tožnica škodo utrpela v prometni nesreči, povzročeni na območju Republike Nemčije (kjer je prišlo do škodnega dogodka), znana pa je tudi zavarovalnica, pri kateri je imel povzročitelj prometne nesreče zavarovano avtomobilsko odgovornost, tožena stranka, ki je Slovensko zavarovalno združenje, v predmetni pravdni zadevi za škodo ne odgovarja. Drugačno stališče tožeče stranke, češ da je (nepremoženjska) škoda, ki izvira iz škodnega dogodka v tujini, nastala na območju Republike Slovenije, je zmotno.
začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – pristojnost za zavarovanja terjatve – pristojnost za izvršbo – nepremičnina v tujini
Določba o izključni pristojnosti sodišča, pri katerem teče postopek, se nanaša le na krajevno, ne pa tudi na mednarodno pristojnost sodišča. Določba o atrakciji pristojnosti za odločitev o ukrepu zavarovanja z začasno odredbo se lahko uporabi le v primeru, ko je tako za odločitev v sporu, kot tudi za odreditev in opravo izvršbe pristojno slovensko sodišče, ne pa tudi v primeru, ko sta ta dva postopka v pristojnosti različnih držav.