STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0057510
URS člen 155. SZ-1 člen 32, 32/2, 33, 182, 182/1, 270.
pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki – določitev vsebine pogodbe o medsebojnih razmerjih v nepravdnem postopku - ustavna prepoved retroaktivne veljave zakona – neprava retroaktivnost
Prvostopenjsko sodišče z uporabo spremenjenega Stanovanjskega zakona (SZ-1A) ni kršilo prepovedi retroaktivne veljavnosti, kljub temu da je svojo odločitev oprlo na določbe zakona, ki je začel veljati šele v času po vložitvi predloga. Gre za primer dopustne neprave retroaktivnosti, o kateri govorimo v primeru nezaključenih dejanskih stanj. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so pogoji po novem zakonu za sklenitev pogodbe na podlagi 2. odstavka 32. člena SZ-1 izpolnjeni, zato je pravilno presodilo, da predlagatelji nimajo več pravnega interesa za izdajo ugotovitvene odločbe v tem delu.
nastanek škode - kraj škodnega dogodka - kraj, kjer je nastala škoda - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja za škodo na ozemlju Republike Slovenije
Ker ni sporno, da je tožnica škodo utrpela v prometni nesreči, povzročeni na območju Republike Nemčije (kjer je prišlo do škodnega dogodka), znana pa je tudi zavarovalnica, pri kateri je imel povzročitelj prometne nesreče zavarovano avtomobilsko odgovornost, tožena stranka, ki je Slovensko zavarovalno združenje, v predmetni pravdni zadevi za škodo ne odgovarja. Drugačno stališče tožeče stranke, češ da je (nepremoženjska) škoda, ki izvira iz škodnega dogodka v tujini, nastala na območju Republike Slovenije, je zmotno.
OZ člen 158, 158/2. Splošni pogoji za zavarovanje AO+ člen 91, 91/3-2.
AO plus zavarovanje – povzročitelj prometne nesreče – voznik avtomobila – pes - odgovornost imetnika živali – deljena odgovornost
Za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine iz naslova AO plus zavarovanja zaradi prometne nesreče, ki jo je poleg voznika avtomobila povzročil tudi pes, se upoštevajo pravila o odgovornosti za škodo, ki jo povzroči domača žival in določila zavarovalne pogodbe.
ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-3, 36, 36/3. ZZ člen 32, 32/1, 32/3, 38, 38/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 77.
izbris zastopnika zavoda – vpis izbrisa zastopnika zavoda - javni zavod - postopek razrešitve direktorja zavoda – listina, ki je podlaga za vpis – status udeleženca
Postopek sprejema sklepa o razrešitvi pritožnika kot direktorja zavoda evidentno ni bil izveden skladno s 3. odstavkom 38. člena ZZ, po katerem mora pristojni organ, to je svet zavoda, pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi. Že iz tega razloga, ker ni izpolnjena materialnopravna predpostavka iz 3. točke 1. odstavka 34. člena ZSReg za ugoditev predlaganemu vpisu, je bilo treba utemeljeni pritožbi ugoditi.
izbrisna tožba – stvarna legitimacija za vložitev izbrisne tožbe
Ker tožeča stranka ni mogla postati lastnica obravnavanega nepremičnega premoženja, ji s sklenitvijo pogodbe med pravno prednico tožencev in T, d.d., B in na tej podlagi izvedeno vknjižbo niso bile kršene njene pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. To pa pomeni, da tožeča stranka nima stvarne legitimacije za vložitev izbrisne tožbe.
Če sodišče prve stopnje ni odločilo o predlogu dolžnika za obdržanje pravice do najema stanovanja, to ne pomeni, da je odločitev napačna. Sodišče prve stopnje bo o tem po potrebi odločalo v nadaljnjem postopku.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – objava sklepa na straneh AJPES – rok za pritožbo zoper objavljen sklep
Registrsko sodišče se je glede vročitve sklepa družbi pravilno poslužilo določbe 2. odst. 430 člena ZFPPIPP, ko je opravilo vročitev sklepa z objavo na spletnih straneh AJPESa, saj le-tega družbi ni bilo mogoče vročiti na njen registrski naslov. Hkrati pa je registrsko sodišče spregledalo, da se po določbi 2. odst. 430. člena ZFPPIPP šteje vročitev za opravljeno, ko poteče osem dne od objave sklepa.
uporaba določb kazenskega zakonika – dejanska zmota – neopravičljiva dejanska zmota – pravice obdolženca
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, temveč le tistega, ki je materialnopravno relevanten in čigar obstoj ter pravno relevantnost je obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.
Obdolženec, ki je v zagovoru med drugim izpovedal, da je pred vključitvijo v promet videl mopedista v stranskem ogledalu na razdaljo 200 metrov in, ker je imel vključen desni smerokaz, mislil, da bo zavil na enega od treh odcepov ceste, ker pa ni zapeljal na noben odcep, menil, da bo zapeljal na parkirišče pri trgovini, pri tem pa tudi povedal, da ga je predolgo čakal, in od mesta, ko je speljal, pa do trčenja prevozil samo kakšnih štiri do pet metrov, je bil v neopravičljivi dejanski zmoti, saj je bil v zmoti glede okoliščin, ki bi se jih v mejah potrebne pazljivosti moral in mogel zavedati.
ZZK-1 člen 22, 63, 86, 88, 125, 125/2. ZIZ člen 170.
zaznamba sklepa o izvršbi
Zaznamba izvršbe je vpis pravnega dejstva izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe na določeno nepremičnino v zemljiški knjigi, za odpravo katerega dejstvo, ali je sklep o dovolitvi izvršbe pravnomočen, ni pravno pomembno.
ZDR člen 90, 90/3, 90.a, 204, 204/3. ZZRZI člen 40.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – zaposlitev pri drugem delodajalcu – sodno varstvo
Določba o omejenem sodnem varstvu v primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi v konkretnem primeru ne pride v poštev, saj je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana iz razloga invalidnosti, nova pogodba o zaposlitvi pa mu je bila ponujena pri drugem delodajalcu.
OZ člen 3, 73, 73/3, 101, 102, 103, 282. ZPP člen 442 - 458. ZVPot člen 49 - 55, 56, 56/1.
načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - potrošnik - pogodba o finančnem leasingu - prodaja na obroke - kogentne določbe - uporaba ZVPot
V obravnavani zadevi sta pravdni stranki sklenili pogodbo o finančnem leasingu, ki po vsebini predstavlja pogodbo o indirektnem finančnem leasingu, katera je inominatna (z zakonom neurejena) pogodba. Z njo sta pravdni stranki svobodno uredili svoje obligacijsko razmerje (3. člen OZ). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je navedena pogodba veljavna, kar tudi pomeni, da ni v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli (3. člen OZ). To je potrebno poudariti zato, ker je v obravnavani zadevi potrebno upoštevati in uporabiti tudi kogentne določbe Zakona o varstvu potrošnikov – ZVPot, ki je v razmerju do OZ specialni predpis, in se uporablja le za osebe, ki jih lahko v skladu s tem zakonom štejemo za potrošnike, in to le v njihovih razmerjih s ponudniki blaga in storitev (podjetji). V skladu s prvim odstavkom 56. člena ZVPot določbe tega zakona o prodaji na obroke (49. člen do 55. člen) veljajo tudi za leasing pogodbe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je navedena pogodba v skladu tudi z navedenimi določili ZVPot.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0007151
OZ člen 35. ZLNDL člen 2, 2/I, 3, 4, 5 .
funkcionalno zemljišče – družbena lastnina – ničnost pogodbe – razpolaganje s predmetom, ki ni v pravnem prometu
Na podlagi določb ZLNDL so etažni lastniki pridobili lastninsko pravico tudi na funkcionalnem zemljišču, ki je sorazmerna vrednosti stanovanja tudi v primeru, če ta še ni odmerjena in vpisana v ZK.
Tudi po lastninjenju je solastninska pravica na funkcionalnem zemljišču ostala lastninsko podrejena lastninski pravici na posamezni etaži in ne dovoljuje samostojnega razpolaganja. Stanovanja, kot posebnega dela stavbe, torej ni (bilo) mogoče prodati brez ustreznih upravičenj, nekdaj pravice uporabe, sedaj pa ustreznega solastniškega deleža na skupnih prostorih, delih, napravah in na zemljišču. Razpolaganje s predmetom, ki ni v samostojnem pravnem prometu ,pa ni dopustno in je pogodba s takšnim predmetom nična
Pri določanju pomena konkretnih in posamičnih pogodbenih pravil v pravdnem postopku v zvezi z odločanjem o utemeljenosti tožbenega zahtevka sodišče o utemeljenosti zahtevka odloča samo znotraj trditvene podlage, ki jo z navedbami v postopku začrtajo stranke postopka.
ZKP člen 236, 236/3, 237, 371, 371/1, 371/1-8, 371/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3-d.
izločitev dokazov - pravica do zaslišanja obremenilne priče - mladoletna privilegirana priča - izjave privilegirane priče izvedencu - sposobnost razumeti pomen pravne dobrote
V kolikor sodišče ugotovi, da se sodba ne sme opreti na izpovedbo privilegirane priče, potem tudi izvedenec zaradi ekskluzije ne sme upoštevati v izvidu in mnenju izjav takšnih prič, ko opisujejo okoliščine, ki pomenijo znake kaznivega dejanja.
KZ člen 288, 288/4. KZ-1 člen 7, 7/1, 283, 283/4. ZKP člen 372, 372/1.
kaznivo dejanje krive ovadbe – milejši zakon – kršitev kazenskega zakona
Za izpolnitev vseh znakov kaznivega dejanja krive ovadbe po IV. odst. 283. čl. KZ-1 se ne zahteva zgolj naznanitev, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa naznanitelj ve, da tako dejanje ni bilo storjeno, temveč še, da naznanitelj s tem povzroči, da državni organi začnejo ukrepati. Ravnanje državnih organov, kot reakcija na krivo ovadbo mora biti ne le izkazano, temveč tudi povzeto v opis kaznivega dejanja v obtožnem aktu, saj je sicer na mestu sklep, da dejanje, kot je opisano, ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja in torej ne gre za kaznivo dejanje.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4, 88/2, 88/3, 88/6, 116. ZZRZI člen 40. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - utemeljen razlog - mnenje komisije za ugotavljanje podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Ko se v individualnem delovnem sporu presoja zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, se presoja tudi obstoj razlogov za odpoved. V tem okviru lahko sodišče ugotovi, da razlogi niso obstajali, četudi je komisija za ugotavljanje podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi ugotovila, da tožniku tožena stranka utemeljeno ne more zagotoviti opravljanja drugega dela v skladu z njegovo preostalo delovno omejitvijo.
Vročilnica ima vse elemente javne listine, zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je mogoče ovreči z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.