STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0057510
URS člen 155. SZ-1 člen 32, 32/2, 33, 182, 182/1, 270.
pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki – določitev vsebine pogodbe o medsebojnih razmerjih v nepravdnem postopku - ustavna prepoved retroaktivne veljave zakona – neprava retroaktivnost
Prvostopenjsko sodišče z uporabo spremenjenega Stanovanjskega zakona (SZ-1A) ni kršilo prepovedi retroaktivne veljavnosti, kljub temu da je svojo odločitev oprlo na določbe zakona, ki je začel veljati šele v času po vložitvi predloga. Gre za primer dopustne neprave retroaktivnosti, o kateri govorimo v primeru nezaključenih dejanskih stanj. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so pogoji po novem zakonu za sklenitev pogodbe na podlagi 2. odstavka 32. člena SZ-1 izpolnjeni, zato je pravilno presodilo, da predlagatelji nimajo več pravnega interesa za izdajo ugotovitvene odločbe v tem delu.
nastanek škode - kraj škodnega dogodka - kraj, kjer je nastala škoda - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja za škodo na ozemlju Republike Slovenije
Ker ni sporno, da je tožnica škodo utrpela v prometni nesreči, povzročeni na območju Republike Nemčije (kjer je prišlo do škodnega dogodka), znana pa je tudi zavarovalnica, pri kateri je imel povzročitelj prometne nesreče zavarovano avtomobilsko odgovornost, tožena stranka, ki je Slovensko zavarovalno združenje, v predmetni pravdni zadevi za škodo ne odgovarja. Drugačno stališče tožeče stranke, češ da je (nepremoženjska) škoda, ki izvira iz škodnega dogodka v tujini, nastala na območju Republike Slovenije, je zmotno.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – neposlovanje družbe – nesprejem pisemskih pošiljk – objava sklepa na straneh AJPES – rok zs pritožbo zoper objavljen sklep
Registrsko sodišče je ob neizpodbiti domnevi, da družba na poslovnem naslovu vpisanem v sodnem registru ne posluje, ker na njem ne sprejema uradnih pošiljk pravilno ugotovilo, da obstoji razlog za izbris družbe iz 2. točke 1. odst. 427. člena ZFPPIPP-A.
Sklep je ničen le, če vsebinsko ni združljiv z bistvom delniške družbe. Tožeča stranka niti po pozivu prvostopnega sodišča ni pojasnila, v čem je sama vsebina sklepov skupščine tožene stranke nezdružljiva z bistvom družbe. Zato je odločitev o zavrženju tožbe v tem delu pravilna.
2. odstavek 399. člena ZGD-1 delničarjem, ki vložijo izpodbojno tožbo, ne nalaga obveznosti, da hkrati oblikujejo zahtevek na delitev bilančnega dobička v višini 4% osnovnega kapitala. Slednjega ni moč zaslediti v zakonskem tekstu, ki možnost sodišča, da odloči o delitvi dobička v višini 4% osnovnega kapitala, veže le na predlog delničarja. Tako zakonsko besedilo možnost delničarjem, da postavijo tako zahtevo sodišču daje in ne predpisuje kot obveznost.
Vinkulacija delnic je izjema od načelne neomejene prenosljivosti delnic in zato pritožbeno sodišče pritrjuje restriktivni razlagi sodišča prve stopnje, ki je ocenilo, da je pojem „konkurenčne dejavnosti“ premalo konkretiziran, da bi kot utemeljen razlog zadostil novim, postroženim pogojem, ki jih je v tistem času uvedla novela ZGD-F.
Določba statuta, ki je nična, je brez pravnega učinka že sama po sebi. Sodišče s sodbo ničnost le ugotovi. Delnice tožene stranke so tako postale prosto prenosljive s potekom roka dne 30. 06. 2003, ko je tožena stranka opustila svojo dolžnost uskladitve statuta z novimi zahtevami novele ZGD-F. Tako zapisana omejitev prenosljivosti ne učinkuje, pa čeprav je na delnicah zapisana. Zapis omejitve prenosljivosti delnic je torej dejstvo, ki ne ustvarja pravnih učinkov.
pooblastilo za zastopanje - pooblaščenec za sprejemanje pisanj – začasni zastopnik – sosporniki – nujni sosporniki – enotni sosporniki
Poziv sodišča tožnikom, da imenujejo pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, je šteti tudi kot poziv, da prevzamejo pravdni postopek.
Zmotno je stališče pritožbe, da rok za imenovanje pooblaščenca začne teči, ko začasni zastopnik tožnikom vroči sklep o zahtevi za imenovanje pooblaščenca. Rok začne teči, ko je sklep vročen začasnemu zastopniku.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5. ZIZ člen 165, 165/1, 165/3, 165/4, 182.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika – krajevna pristojnost – nepravilnosti v zvezi z izdajo sklepa o izvršbi
Zaznamba sklepa o izvršbi v sodni register predstavlja že eno od izvršilnih dejanj za opravo izvršbe na delež družbenika, zato je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da bi morebitne nepravilnosti v zvezi z izdajo izvršilnega sklepa kot podlage za opravo izvršbe, pritožnica morala uveljavljati v izvršilnem postopku z izpodbijanjem sklepa o izvršbi.
dopolnilni sklep - izdaja dopolnilnega sklepa - predlog stranke za izdajo dopolnilnega sklepa
Dopolnilni sklep (o stroških postopka) se lahko izda le na predlog stranke. Ker pa je sodišče prve stopnje to storilo sâmo, še preden je potekel rok, v katerem bi lahko to predlagala stranka, njegova izdaja brez ustreznega predloga stranke zato ni nezakonita.
ZDR člen 90, 90/3, 90.a, 204, 204/3. ZZRZI člen 40.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – zaposlitev pri drugem delodajalcu – sodno varstvo
Določba o omejenem sodnem varstvu v primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi v konkretnem primeru ne pride v poštev, saj je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana iz razloga invalidnosti, nova pogodba o zaposlitvi pa mu je bila ponujena pri drugem delodajalcu.
Vročilnica ima vse elemente javne listine, zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je mogoče ovreči z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
ZKP člen 236, 236/3, 237, 371, 371/1, 371/1-8, 371/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3-d.
izločitev dokazov - pravica do zaslišanja obremenilne priče - mladoletna privilegirana priča - izjave privilegirane priče izvedencu - sposobnost razumeti pomen pravne dobrote
V kolikor sodišče ugotovi, da se sodba ne sme opreti na izpovedbo privilegirane priče, potem tudi izvedenec zaradi ekskluzije ne sme upoštevati v izvidu in mnenju izjav takšnih prič, ko opisujejo okoliščine, ki pomenijo znake kaznivega dejanja.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4, 88/2, 88/3, 88/6, 116. ZZRZI člen 40. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - utemeljen razlog - mnenje komisije za ugotavljanje podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Ko se v individualnem delovnem sporu presoja zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, se presoja tudi obstoj razlogov za odpoved. V tem okviru lahko sodišče ugotovi, da razlogi niso obstajali, četudi je komisija za ugotavljanje podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi ugotovila, da tožniku tožena stranka utemeljeno ne more zagotoviti opravljanja drugega dela v skladu z njegovo preostalo delovno omejitvijo.
uporaba določb kazenskega zakonika – dejanska zmota – neopravičljiva dejanska zmota – pravice obdolženca
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, temveč le tistega, ki je materialnopravno relevanten in čigar obstoj ter pravno relevantnost je obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.
Obdolženec, ki je v zagovoru med drugim izpovedal, da je pred vključitvijo v promet videl mopedista v stranskem ogledalu na razdaljo 200 metrov in, ker je imel vključen desni smerokaz, mislil, da bo zavil na enega od treh odcepov ceste, ker pa ni zapeljal na noben odcep, menil, da bo zapeljal na parkirišče pri trgovini, pri tem pa tudi povedal, da ga je predolgo čakal, in od mesta, ko je speljal, pa do trčenja prevozil samo kakšnih štiri do pet metrov, je bil v neopravičljivi dejanski zmoti, saj je bil v zmoti glede okoliščin, ki bi se jih v mejah potrebne pazljivosti moral in mogel zavedati.
OZ člen 3, 73, 73/3, 101, 102, 103, 282. ZPP člen 442 - 458. ZVPot člen 49 - 55, 56, 56/1.
načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - potrošnik - pogodba o finančnem leasingu - prodaja na obroke - kogentne določbe - uporaba ZVPot
V obravnavani zadevi sta pravdni stranki sklenili pogodbo o finančnem leasingu, ki po vsebini predstavlja pogodbo o indirektnem finančnem leasingu, katera je inominatna (z zakonom neurejena) pogodba. Z njo sta pravdni stranki svobodno uredili svoje obligacijsko razmerje (3. člen OZ). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je navedena pogodba veljavna, kar tudi pomeni, da ni v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli (3. člen OZ). To je potrebno poudariti zato, ker je v obravnavani zadevi potrebno upoštevati in uporabiti tudi kogentne določbe Zakona o varstvu potrošnikov – ZVPot, ki je v razmerju do OZ specialni predpis, in se uporablja le za osebe, ki jih lahko v skladu s tem zakonom štejemo za potrošnike, in to le v njihovih razmerjih s ponudniki blaga in storitev (podjetji). V skladu s prvim odstavkom 56. člena ZVPot določbe tega zakona o prodaji na obroke (49. člen do 55. člen) veljajo tudi za leasing pogodbe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je navedena pogodba v skladu tudi z navedenimi določili ZVPot.
taksa za pravdni postopek – doplačilo takse za pravdni postopek – nadaljevanje izvršilnega postopka
Za „transformacijo“ izvršilnega postopka v pravdni postopek po ZST sodna taksa, v nasprotju z novejšim ZST-1, ni predvidena, zato taksna obveznost za tožečo stranko ni nastala.
Pravdni postopek, v katerega se je transformiral izvršilni postopek, ni nek povsem nov postopek med pravdnima strankama, temveč zgolj nadaljevanje že začetega postopka.
ZLNDL člen 3. ZPLP člen 7, 64. ZSZ/84 člen 13, 64.
pridobitev pravice uporabe – pridobitev lastninske pravice – fizična oseba
Na podlagi ugotovitve, da je tožnik zemljišče, ki mu je bilo odvzeto na podlagi ZPLP, ves čas od odvzema obdeloval sam ali preko svoje družine, da ga tožena stranka ni ovirala pri uporabi, ni zahtevala izročitve in nikoli ni izdala odločbe, naj se ji zemljišče izroči, je pravilen materialnopravni zaključek sodišča, da tožniku ni prenehala pravica uporabe na spornem zemljišču.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066543
ZP-1 člen 156, 156-4. ZVCP-1 člen 30, 30/1, 30/2, 30/5, 134.
neprilagojena hitrost vožnje – ovira – prometna nesreča – kršitev materialnih določb zakona
Iz opisa dejanja v izreku sodbe, da obdolženka hitrosti vožnje ni prilagodila vožnji v desni pregledni ovinek in svojim sposobnostim (voznica začetnica), zaradi česar jo je najprej zaneslo v levo, čez levi rob vozišča in je z zadnjim levim kolesom trčila oviro, in sicer v betonski robnik, od tam pa jo je odbilo v desno in je vozilo drselo v desno izven vozišča tako, da je s sprednjimi kolesi in sprednjo stranjo vozila trčila v betonski robnik in kovinsko odbojno ograjo ob desnem robu vozišča, ne izhaja, da bi s svojim ravnanjem povzročila prometno nesrečo.
Kršitev določbe 30. člena ZVCP-1 je splošnega značaja in od voznika zahteva, da ves čas prilagaja hitrost svoje vožnje navedenim okoliščinam, tako da vozilo ves čas obvladuje in da ga lahko še pravočasno ustavi pred oviro ali da se izogne drugi nevarnosti, katere pojav lahko pričakuje na cestišču. Od voznikov v cestnem prometu se zahteva, da se izognejo tudi tistim oviram in nevarnostim, ki niso označene z ustreznimi prometnimi znaki na cestišču, ob pogoju, da jih glede na konkretno situacijo voznik lahko predvidi in pričakuje.
Sodišče je pri svojem odločanju vezano le na opis dejanja v obdolžilnem predlogu, ne pa na pravno kvalifikacijo prekrška.
KZ člen 288, 288/4. KZ-1 člen 7, 7/1, 283, 283/4. ZKP člen 372, 372/1.
kaznivo dejanje krive ovadbe – milejši zakon – kršitev kazenskega zakona
Za izpolnitev vseh znakov kaznivega dejanja krive ovadbe po IV. odst. 283. čl. KZ-1 se ne zahteva zgolj naznanitev, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa naznanitelj ve, da tako dejanje ni bilo storjeno, temveč še, da naznanitelj s tem povzroči, da državni organi začnejo ukrepati. Ravnanje državnih organov, kot reakcija na krivo ovadbo mora biti ne le izkazano, temveč tudi povzeto v opis kaznivega dejanja v obtožnem aktu, saj je sicer na mestu sklep, da dejanje, kot je opisano, ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja in torej ne gre za kaznivo dejanje.