uporaba določb kazenskega zakonika – dejanska zmota – neopravičljiva dejanska zmota – pravice obdolženca
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, temveč le tistega, ki je materialnopravno relevanten in čigar obstoj ter pravno relevantnost je obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.
Obdolženec, ki je v zagovoru med drugim izpovedal, da je pred vključitvijo v promet videl mopedista v stranskem ogledalu na razdaljo 200 metrov in, ker je imel vključen desni smerokaz, mislil, da bo zavil na enega od treh odcepov ceste, ker pa ni zapeljal na noben odcep, menil, da bo zapeljal na parkirišče pri trgovini, pri tem pa tudi povedal, da ga je predolgo čakal, in od mesta, ko je speljal, pa do trčenja prevozil samo kakšnih štiri do pet metrov, je bil v neopravičljivi dejanski zmoti, saj je bil v zmoti glede okoliščin, ki bi se jih v mejah potrebne pazljivosti moral in mogel zavedati.
OZ člen 3, 73, 73/3, 101, 102, 103, 282. ZPP člen 442 - 458. ZVPot člen 49 - 55, 56, 56/1.
načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - potrošnik - pogodba o finančnem leasingu - prodaja na obroke - kogentne določbe - uporaba ZVPot
V obravnavani zadevi sta pravdni stranki sklenili pogodbo o finančnem leasingu, ki po vsebini predstavlja pogodbo o indirektnem finančnem leasingu, katera je inominatna (z zakonom neurejena) pogodba. Z njo sta pravdni stranki svobodno uredili svoje obligacijsko razmerje (3. člen OZ). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je navedena pogodba veljavna, kar tudi pomeni, da ni v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli (3. člen OZ). To je potrebno poudariti zato, ker je v obravnavani zadevi potrebno upoštevati in uporabiti tudi kogentne določbe Zakona o varstvu potrošnikov – ZVPot, ki je v razmerju do OZ specialni predpis, in se uporablja le za osebe, ki jih lahko v skladu s tem zakonom štejemo za potrošnike, in to le v njihovih razmerjih s ponudniki blaga in storitev (podjetji). V skladu s prvim odstavkom 56. člena ZVPot določbe tega zakona o prodaji na obroke (49. člen do 55. člen) veljajo tudi za leasing pogodbe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je navedena pogodba v skladu tudi z navedenimi določili ZVPot.
ZLNDL člen 3. ZPLP člen 7, 64. ZSZ/84 člen 13, 64.
pridobitev pravice uporabe – pridobitev lastninske pravice – fizična oseba
Na podlagi ugotovitve, da je tožnik zemljišče, ki mu je bilo odvzeto na podlagi ZPLP, ves čas od odvzema obdeloval sam ali preko svoje družine, da ga tožena stranka ni ovirala pri uporabi, ni zahtevala izročitve in nikoli ni izdala odločbe, naj se ji zemljišče izroči, je pravilen materialnopravni zaključek sodišča, da tožniku ni prenehala pravica uporabe na spornem zemljišču.
Vročilnica ima vse elemente javne listine, zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je mogoče ovreči z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
ZZK-1 člen 22, 63, 86, 88, 125, 125/2. ZIZ člen 170.
zaznamba sklepa o izvršbi
Zaznamba izvršbe je vpis pravnega dejstva izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe na določeno nepremičnino v zemljiški knjigi, za odpravo katerega dejstvo, ali je sklep o dovolitvi izvršbe pravnomočen, ni pravno pomembno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0007151
OZ člen 35. ZLNDL člen 2, 2/I, 3, 4, 5 .
funkcionalno zemljišče – družbena lastnina – ničnost pogodbe – razpolaganje s predmetom, ki ni v pravnem prometu
Na podlagi določb ZLNDL so etažni lastniki pridobili lastninsko pravico tudi na funkcionalnem zemljišču, ki je sorazmerna vrednosti stanovanja tudi v primeru, če ta še ni odmerjena in vpisana v ZK.
Tudi po lastninjenju je solastninska pravica na funkcionalnem zemljišču ostala lastninsko podrejena lastninski pravici na posamezni etaži in ne dovoljuje samostojnega razpolaganja. Stanovanja, kot posebnega dela stavbe, torej ni (bilo) mogoče prodati brez ustreznih upravičenj, nekdaj pravice uporabe, sedaj pa ustreznega solastniškega deleža na skupnih prostorih, delih, napravah in na zemljišču. Razpolaganje s predmetom, ki ni v samostojnem pravnem prometu ,pa ni dopustno in je pogodba s takšnim predmetom nična
ZPIZ-1 člen 187. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1965) člen 135, 135/1, 135/1-4. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1972) člen 50, 50/1. Zakon o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih (1966) člen 18. Temeljni zakon o osebnem dohodku (1966) člen 3, 3/1, 3/1-4.
pokojninska doba – delo na kmetiji – delovno razmerje
Ker je tožnik delo na kmetiji v obdobju od septembra 1967 do januarja 1970 opravljal nepretrgano in več kot poln delovni čas ter po navodilih in pod nadzorom lastnika kmetije, plačilo za delo pa je pretežno prejemal v naravi (hrana, stanovanje, občasno obleka, potni stroški), ima to delo značilnosti delovnega razmerja in se všteje v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba, kljub temu da tožnik ni bil prijavljen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in tudi niso bili plačani prispevki.
spor majhne vrednosti – narok za glavno obravnavo – zahteva za izvedbo naroka - zloraba procesnih pravic - načelo kontradiktornosti – dokazno breme – načelo neposrednosti
Izvedba naroka v SMV ni sama sebi namen, zato je zahtevo potrebno tudi utemeljiti in izkazati razloge za njegovo izvedbo. Če stranka ne pove, zakaj je po njenem mnenju narok potreben, in to tudi iz narave spora ni razvidno, če ne predlaga nobenih drugih dokazov, ki bi jih bilo treba na naroku izvesti, potem se lahko njena zahteva po izvedbi naroka izkaže le kot namen zavlačevanja postopka.
Tožena stranka nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi dokaznih predlogov nasprotne stranke. Z njihovo zavrnitvijo bi lahko bila prizadeta samo tožeča stranka.
odločba o odmeri sodne takse - plačilni nalog – sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – pravna praznina – nedovoljeno pravno sredstvo
Plačilni nalog ni odločba.
ZST-1 pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilno nalog ne ureja, smiselna uporaba določb ZPP pa ni možna. Gre za pravno praznino, ki je ni mogoče zapolniti z uporabo določb ZPP, in gre za situacijo, ko pritožba zoper izpodbijani sklep v tem postopku ni dovoljena. Slednja ugotovitev pa je v smislu 1. odstavka 363. člena ZPP narekovala zavrženje pritožbe tožeče stranke kot nedovoljenega pravnega sredstva.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bila dela opravljena v skladu z določilih pogodbe o sofinanciranju in je tožeča stranka svoje pogodbene obveznosti v celoti izpolnila, medtem ko toženec svojih pogodbenih obveznosti (plačila sofinanciranja izgradnje kanalizacije) ni izpolnil. Glede na takšne dejanske ugotovitve je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da mora tožeči stranki plačati celotno zahtevano glavnico z obrestmi, omejenimi do višine glavnice.
pooblastilo – oblika pooblastila – zaznamek o sprejemu pooblastila – sprejem pooblastila
Pooblastilo je enostranski pravni akt pooblastitelja, zato ni potrebno, da bi vsebovalo potrdilo oz. zaznamek pooblaščenke, da pooblastilo sprejema. Pooblaščenkin sprejem pooblastila je razviden iz dejstva, da je pooblaščenka pravdno dejanje opravila – tožbo vložila.
ZOPDA člen 1, 5, 5/3, 10, 10/5, 14. ZPPPAI člen 12.
odškodninska odgovornost – azbestni zakon – subsidiarno poroštvo države
Republika Slovenija na podlagi določb ZOPDA ne odgovarja solidarno za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi izpostavljenosti azbestu, ker sporazum o izplačilu odškodnine ni bil dosežen in ker določba o zakonitem subsidiarnem poroštvu države, ki je bila vsebovana v ZPPPAI, po uveljavitvi ZOPDA ne velja več.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202.a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk – spremenjene okoliščine
Po izdaji izpodbijanega sklepa so bila storilcu iz skupne evidence kazenskih točk na podlagi uspešno in pravočasno opravljenega programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo izbrisane 4 kazenske točke in ima sedaj vpisanih 14 kazenskih točk, kar pomeni, da ne izpolnjuje pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ker bi morale kazenske točke storilcu biti izbrisane že pred izdajo obvestila ministrstva o doseženem številu kazenskih točk, je pritožbeno sodišče po izdaji izpodbijanega sklepa nastalo spremembo upoštevalo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča spremenilo.
V primeru fiktivne vročitve po IV. odst. 87. čl. ZUP rok za vložitev pravnega sredstva ne šteje naslednji dan od dneva, ko je naslovniku bil dokument puščen v hišnem predalčniku, temveč že naslednji dan od poteka 15.dnevnega roka za prevzem dokumenta na pošti, saj se z dnem izteka tega roka vročitev šteje za opravljeno in to ne glede na dejstvo, ali je ta dan sobota, nedelja, praznik ali kakšen drug dan, ko organ, pri katerem je treba opraviti procesno dejanje, ne dela.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - vsebina predloga za izvršbo - naložitveni del v izvršilnem naslovu - sklepčnost predloga - res iudicata - delno zavrženje predloga za izvršbo
Izvršilni naslov, ki je podlaga predmetnemu izvršilnemu predlogu, že vsebuje del, s katerim je dolžniku naloženo plačilo terjanih zneskov. Ker je o tem že pravnomočno odločeno, bi moralo sodišče prve stopnje v tem delu predlog za izvršbo zavreči.
sodna taksa za tožbo - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - pogoji za oprostitev plačila sodne takse
Okvir presoje upravičenosti stranke do odloga ali obročnega plačila taks je isti kot za oprostitev njihovega plačila, in sicer je to 11. čl. ZST-1. In ne glede na to, za katero obliko gre v konkretnem primeru, mora sodišče pri odločanju skrbno presoditi vse okoliščine ter upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (4. odst. 11. čl. ZST-1).
ustavitev izvršilnega postopka - stečajni postopek nad samostojnim podjetnikom - stečajna masa - poplačilo upnikov iz stečajne mase - zaključek stečajnega postopka - sodna praksa
Sodna praksa ni bila enotna po vprašanju, ali z zaključkom stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom posameznikom preneha tudi (nepoplačana) terjatev upnika do takšnega dolžnika. Vendar pa je bila pretežno na stališču, da so z zaključkom stečajnega postopka v celoti razrešena poslovna razmerja med dolžnikom in njegovimi upniki (in to tako v primeru, če so bili upniki poplačani iz stečajne mase ali ne).
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - pravna kvalifikacija - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - rok za podajo odpovedi
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadostuje, da je dokazana vsaj ena kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki lahko sama zase utemelji takšno odpoved.
OZ člen 13, 13/2, 335, 335/1, 335/2, 346, 365, 432.
pristop k dolgu – ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja
Ker je zaradi upnikovega uveljavljanja terjatve zoper glavnega dolžnika prišlo do pretrganja zastaranja terjatve, ni utemeljen ugovor novega dolžnika (pristopnika k dolgu), da ni dolžan izpolniti obveznosti, ker naj bi upnikova terjatev do glavnega dolžnika zastarala.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – delo s povečano nevarnostjo
Delo pri izterjavi računov za porabljeno električno energijo je delo s povečano nevarnostjo, ker so pri takem delu pogosta zmerjanja in verbalni napadi, pa tudi do fizičnega nasilja je že prišlo. Za škodo, ki je tožniku pri tem delu nastala, ker ga je oseba, ki ji je prišel izklopiti električno energijo, z roko udarila v obraz, tožena stranka objektivno odgovarja.