ZPIZ-1 člen 187. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1965) člen 135, 135/1, 135/1-4. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1972) člen 50, 50/1. Zakon o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih (1966) člen 18. Temeljni zakon o osebnem dohodku (1966) člen 3, 3/1, 3/1-4.
pokojninska doba – delo na kmetiji – delovno razmerje
Ker je tožnik delo na kmetiji v obdobju od septembra 1967 do januarja 1970 opravljal nepretrgano in več kot poln delovni čas ter po navodilih in pod nadzorom lastnika kmetije, plačilo za delo pa je pretežno prejemal v naravi (hrana, stanovanje, občasno obleka, potni stroški), ima to delo značilnosti delovnega razmerja in se všteje v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba, kljub temu da tožnik ni bil prijavljen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in tudi niso bili plačani prispevki.
ZDR člen 90, 90/3, 90.a, 204, 204/3. ZZRZI člen 40.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – zaposlitev pri drugem delodajalcu – sodno varstvo
Določba o omejenem sodnem varstvu v primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi v konkretnem primeru ne pride v poštev, saj je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana iz razloga invalidnosti, nova pogodba o zaposlitvi pa mu je bila ponujena pri drugem delodajalcu.
KZ člen 288, 288/4. KZ-1 člen 7, 7/1, 283, 283/4. ZKP člen 372, 372/1.
kaznivo dejanje krive ovadbe – milejši zakon – kršitev kazenskega zakona
Za izpolnitev vseh znakov kaznivega dejanja krive ovadbe po IV. odst. 283. čl. KZ-1 se ne zahteva zgolj naznanitev, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa naznanitelj ve, da tako dejanje ni bilo storjeno, temveč še, da naznanitelj s tem povzroči, da državni organi začnejo ukrepati. Ravnanje državnih organov, kot reakcija na krivo ovadbo mora biti ne le izkazano, temveč tudi povzeto v opis kaznivega dejanja v obtožnem aktu, saj je sicer na mestu sklep, da dejanje, kot je opisano, ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja in torej ne gre za kaznivo dejanje.
Pri določanju pomena konkretnih in posamičnih pogodbenih pravil v pravdnem postopku v zvezi z odločanjem o utemeljenosti tožbenega zahtevka sodišče o utemeljenosti zahtevka odloča samo znotraj trditvene podlage, ki jo z navedbami v postopku začrtajo stranke postopka.
taksa za pravdni postopek – doplačilo takse za pravdni postopek – nadaljevanje izvršilnega postopka
Za „transformacijo“ izvršilnega postopka v pravdni postopek po ZST sodna taksa, v nasprotju z novejšim ZST-1, ni predvidena, zato taksna obveznost za tožečo stranko ni nastala.
Pravdni postopek, v katerega se je transformiral izvršilni postopek, ni nek povsem nov postopek med pravdnima strankama, temveč zgolj nadaljevanje že začetega postopka.
OZ člen 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 358, 358/1, 358/1-2. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61, 64, 116, 119.
dokončni obračun del - dodatna dela - začasna situacija - potrditev obračuna del - uzance - podizvajalska pogodba
Tudi v primeru, če je tožena stranka kot naročnik do tožeče stranke kot izvajalca uveljavljala kakršnekoli ugovore iz naslova škode zaradi izvajanja del ali zahtevke za odpravo te škode, je od njih s potrditvijo obračuna del z dne 22.12.2003 odstopila in jih nepreklicno umaknila. Če tega namena ni imela, bi morala v obračunu del to izrecno zapisati in predvsem odkloniti njihovo potrditev.
Potrjena začasna situacija predstavlja povsem samostojen pravni temelj za nastanek plačilne obveznosti, končni obračun pa ima po stališču sodne prakse celo pravno naravo zunajsodne poravnave.
Na dejstvo, da terjatev plačila glavnice obstoji, ki je ugotovljeno s pravnomočno sodbo, je sodišče vezano. Toženka, ki je v zamudi z izpolnitvijo judikatne denarne terjatve, je dolžna plačati od zamude dalje zakonske zamudne obresti.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bila dela opravljena v skladu z določilih pogodbe o sofinanciranju in je tožeča stranka svoje pogodbene obveznosti v celoti izpolnila, medtem ko toženec svojih pogodbenih obveznosti (plačila sofinanciranja izgradnje kanalizacije) ni izpolnil. Glede na takšne dejanske ugotovitve je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da mora tožeči stranki plačati celotno zahtevano glavnico z obrestmi, omejenimi do višine glavnice.
odločba o odmeri sodne takse - plačilni nalog – sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – pravna praznina – nedovoljeno pravno sredstvo
Plačilni nalog ni odločba.
ZST-1 pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilno nalog ne ureja, smiselna uporaba določb ZPP pa ni možna. Gre za pravno praznino, ki je ni mogoče zapolniti z uporabo določb ZPP, in gre za situacijo, ko pritožba zoper izpodbijani sklep v tem postopku ni dovoljena. Slednja ugotovitev pa je v smislu 1. odstavka 363. člena ZPP narekovala zavrženje pritožbe tožeče stranke kot nedovoljenega pravnega sredstva.
spor majhne vrednosti – narok za glavno obravnavo – zahteva za izvedbo naroka - zloraba procesnih pravic - načelo kontradiktornosti – dokazno breme – načelo neposrednosti
Izvedba naroka v SMV ni sama sebi namen, zato je zahtevo potrebno tudi utemeljiti in izkazati razloge za njegovo izvedbo. Če stranka ne pove, zakaj je po njenem mnenju narok potreben, in to tudi iz narave spora ni razvidno, če ne predlaga nobenih drugih dokazov, ki bi jih bilo treba na naroku izvesti, potem se lahko njena zahteva po izvedbi naroka izkaže le kot namen zavlačevanja postopka.
Tožena stranka nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi dokaznih predlogov nasprotne stranke. Z njihovo zavrnitvijo bi lahko bila prizadeta samo tožeča stranka.
V primeru fiktivne vročitve po IV. odst. 87. čl. ZUP rok za vložitev pravnega sredstva ne šteje naslednji dan od dneva, ko je naslovniku bil dokument puščen v hišnem predalčniku, temveč že naslednji dan od poteka 15.dnevnega roka za prevzem dokumenta na pošti, saj se z dnem izteka tega roka vročitev šteje za opravljeno in to ne glede na dejstvo, ali je ta dan sobota, nedelja, praznik ali kakšen drug dan, ko organ, pri katerem je treba opraviti procesno dejanje, ne dela.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - vsebina predloga za izvršbo - naložitveni del v izvršilnem naslovu - sklepčnost predloga - res iudicata - delno zavrženje predloga za izvršbo
Izvršilni naslov, ki je podlaga predmetnemu izvršilnemu predlogu, že vsebuje del, s katerim je dolžniku naloženo plačilo terjanih zneskov. Ker je o tem že pravnomočno odločeno, bi moralo sodišče prve stopnje v tem delu predlog za izvršbo zavreči.
sodna taksa za tožbo - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - pogoji za oprostitev plačila sodne takse
Okvir presoje upravičenosti stranke do odloga ali obročnega plačila taks je isti kot za oprostitev njihovega plačila, in sicer je to 11. čl. ZST-1. In ne glede na to, za katero obliko gre v konkretnem primeru, mora sodišče pri odločanju skrbno presoditi vse okoliščine ter upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (4. odst. 11. čl. ZST-1).
pooblastilo – oblika pooblastila – zaznamek o sprejemu pooblastila – sprejem pooblastila
Pooblastilo je enostranski pravni akt pooblastitelja, zato ni potrebno, da bi vsebovalo potrdilo oz. zaznamek pooblaščenke, da pooblastilo sprejema. Pooblaščenkin sprejem pooblastila je razviden iz dejstva, da je pooblaščenka pravdno dejanje opravila – tožbo vložila.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202.a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk – spremenjene okoliščine
Po izdaji izpodbijanega sklepa so bila storilcu iz skupne evidence kazenskih točk na podlagi uspešno in pravočasno opravljenega programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo izbrisane 4 kazenske točke in ima sedaj vpisanih 14 kazenskih točk, kar pomeni, da ne izpolnjuje pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ker bi morale kazenske točke storilcu biti izbrisane že pred izdajo obvestila ministrstva o doseženem številu kazenskih točk, je pritožbeno sodišče po izdaji izpodbijanega sklepa nastalo spremembo upoštevalo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča spremenilo.
ustavitev izvršilnega postopka - stečajni postopek nad samostojnim podjetnikom - stečajna masa - poplačilo upnikov iz stečajne mase - zaključek stečajnega postopka - sodna praksa
Sodna praksa ni bila enotna po vprašanju, ali z zaključkom stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom posameznikom preneha tudi (nepoplačana) terjatev upnika do takšnega dolžnika. Vendar pa je bila pretežno na stališču, da so z zaključkom stečajnega postopka v celoti razrešena poslovna razmerja med dolžnikom in njegovimi upniki (in to tako v primeru, če so bili upniki poplačani iz stečajne mase ali ne).
ZOPDA člen 1, 5, 5/3, 10, 10/5, 14. ZPPPAI člen 12.
odškodninska odgovornost – azbestni zakon – subsidiarno poroštvo države
Republika Slovenija na podlagi določb ZOPDA ne odgovarja solidarno za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi izpostavljenosti azbestu, ker sporazum o izplačilu odškodnine ni bil dosežen in ker določba o zakonitem subsidiarnem poroštvu države, ki je bila vsebovana v ZPPPAI, po uveljavitvi ZOPDA ne velja več.
Ob tem, da iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je bil prvi račun izstavljen 12. 06. 2008, drugi račun pa 29. 08. 2008, prvostopenjsko sodišče ni pojasnilo, iz česa je sklepati, da gre pri plačilu tožeče stranke, ki ga je izvršila 22. 01. 2009, torej z večmesečnim zamikom po opravljeni storitvi tožene stranke, za plačilo tekoče dobave blaga in storitev. Takšna dejanska ugotovitev prvostopenjskega sodišča kaže le na to, da je podana domnevna baza iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP. Takšno domnevo pa upnik, v korist katerega je bilo izpodbijano dejanje opravljeno, lahko izpodbije, v kolikor izkaže dejanski stan iz 2. odstavka 272. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 82, 82/5, 151, 151/2, 270, 270/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 3, 23.
pravdni stroški – stroški in nagrada začasnega zastopnika – zahteva začasnega zastopnika za povrnitev stroškov in plačilo nagrade – pritožba zoper sklep
Ker sodišče začasnega zastopnika še ni opozorilo na pravico do priglasitve stroškov niti še ni vrnilo predujma, predvidenega za kritje stroškov začasnega zastopnika, je kljub relativno dolgemu roku, ki je pretekel od odločitve o zahtevku do vložitve zahteve začasnega zastopnika za plačilo stroškov, le-ta utemeljena.
V primeru, da je obogateni ravnal krivdno in so tudi sicer izpolnjeni pogoji za odškodninsko odgovornost, lahko stranka izbira med odškodninskim in obogatitvenim zahtevkom.
Ni zakonske osnove (niti v okviru pravil o neupravičeni obogatitvi niti pravil o zastaranju terjatev), na podlagi katere bi sodišče višino tožbenega zahtevka na temelju neupravičene obogatitve omejilo do višine odškodninskega zahtevka (torej glede na potek 3-letnega zastaralnega roka).