OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0007151
OZ člen 35. ZLNDL člen 2, 2/I, 3, 4, 5 .
funkcionalno zemljišče – družbena lastnina – ničnost pogodbe – razpolaganje s predmetom, ki ni v pravnem prometu
Na podlagi določb ZLNDL so etažni lastniki pridobili lastninsko pravico tudi na funkcionalnem zemljišču, ki je sorazmerna vrednosti stanovanja tudi v primeru, če ta še ni odmerjena in vpisana v ZK.
Tudi po lastninjenju je solastninska pravica na funkcionalnem zemljišču ostala lastninsko podrejena lastninski pravici na posamezni etaži in ne dovoljuje samostojnega razpolaganja. Stanovanja, kot posebnega dela stavbe, torej ni (bilo) mogoče prodati brez ustreznih upravičenj, nekdaj pravice uporabe, sedaj pa ustreznega solastniškega deleža na skupnih prostorih, delih, napravah in na zemljišču. Razpolaganje s predmetom, ki ni v samostojnem pravnem prometu ,pa ni dopustno in je pogodba s takšnim predmetom nična
ZLNDL člen 3. ZPLP člen 7, 64. ZSZ/84 člen 13, 64.
pridobitev pravice uporabe – pridobitev lastninske pravice – fizična oseba
Na podlagi ugotovitve, da je tožnik zemljišče, ki mu je bilo odvzeto na podlagi ZPLP, ves čas od odvzema obdeloval sam ali preko svoje družine, da ga tožena stranka ni ovirala pri uporabi, ni zahtevala izročitve in nikoli ni izdala odločbe, naj se ji zemljišče izroči, je pravilen materialnopravni zaključek sodišča, da tožniku ni prenehala pravica uporabe na spornem zemljišču.
ZDR člen 90, 90/3, 90.a, 204, 204/3. ZZRZI člen 40.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – zaposlitev pri drugem delodajalcu – sodno varstvo
Določba o omejenem sodnem varstvu v primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi v konkretnem primeru ne pride v poštev, saj je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana iz razloga invalidnosti, nova pogodba o zaposlitvi pa mu je bila ponujena pri drugem delodajalcu.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - pisna oblika - opozorilo na posledice
Tožnici je delovno razmerje zakonito prenehalo na podlagi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Ta sporazum je s toženo stranko sklenila tako, da je napisala prošnjo, tožena stranka pa je istočasno, v navzočnosti tožnice, s tem pisno soglašala, kasneje istega dne pa je tožnici po pošti poslala „sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi“ in pisni sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi (ki ga tožnica sicer ni podpisala).
ZKP člen 236, 236/3, 237, 371, 371/1, 371/1-8, 371/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3-d.
izločitev dokazov - pravica do zaslišanja obremenilne priče - mladoletna privilegirana priča - izjave privilegirane priče izvedencu - sposobnost razumeti pomen pravne dobrote
V kolikor sodišče ugotovi, da se sodba ne sme opreti na izpovedbo privilegirane priče, potem tudi izvedenec zaradi ekskluzije ne sme upoštevati v izvidu in mnenju izjav takšnih prič, ko opisujejo okoliščine, ki pomenijo znake kaznivega dejanja.
Pri določanju pomena konkretnih in posamičnih pogodbenih pravil v pravdnem postopku v zvezi z odločanjem o utemeljenosti tožbenega zahtevka sodišče o utemeljenosti zahtevka odloča samo znotraj trditvene podlage, ki jo z navedbami v postopku začrtajo stranke postopka.
ZZK-1 člen 22, 63, 86, 88, 125, 125/2. ZIZ člen 170.
zaznamba sklepa o izvršbi
Zaznamba izvršbe je vpis pravnega dejstva izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe na določeno nepremičnino v zemljiški knjigi, za odpravo katerega dejstvo, ali je sklep o dovolitvi izvršbe pravnomočen, ni pravno pomembno.
spor majhne vrednosti – narok za glavno obravnavo – zahteva za izvedbo naroka - zloraba procesnih pravic - načelo kontradiktornosti – dokazno breme – načelo neposrednosti
Izvedba naroka v SMV ni sama sebi namen, zato je zahtevo potrebno tudi utemeljiti in izkazati razloge za njegovo izvedbo. Če stranka ne pove, zakaj je po njenem mnenju narok potreben, in to tudi iz narave spora ni razvidno, če ne predlaga nobenih drugih dokazov, ki bi jih bilo treba na naroku izvesti, potem se lahko njena zahteva po izvedbi naroka izkaže le kot namen zavlačevanja postopka.
Tožena stranka nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi dokaznih predlogov nasprotne stranke. Z njihovo zavrnitvijo bi lahko bila prizadeta samo tožeča stranka.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bila dela opravljena v skladu z določilih pogodbe o sofinanciranju in je tožeča stranka svoje pogodbene obveznosti v celoti izpolnila, medtem ko toženec svojih pogodbenih obveznosti (plačila sofinanciranja izgradnje kanalizacije) ni izpolnil. Glede na takšne dejanske ugotovitve je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da mora tožeči stranki plačati celotno zahtevano glavnico z obrestmi, omejenimi do višine glavnice.
odločba o odmeri sodne takse - plačilni nalog – sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – pravna praznina – nedovoljeno pravno sredstvo
Plačilni nalog ni odločba.
ZST-1 pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilno nalog ne ureja, smiselna uporaba določb ZPP pa ni možna. Gre za pravno praznino, ki je ni mogoče zapolniti z uporabo določb ZPP, in gre za situacijo, ko pritožba zoper izpodbijani sklep v tem postopku ni dovoljena. Slednja ugotovitev pa je v smislu 1. odstavka 363. člena ZPP narekovala zavrženje pritožbe tožeče stranke kot nedovoljenega pravnega sredstva.
ustavitev izvršilnega postopka - stečajni postopek nad samostojnim podjetnikom - stečajna masa - poplačilo upnikov iz stečajne mase - zaključek stečajnega postopka - sodna praksa
Sodna praksa ni bila enotna po vprašanju, ali z zaključkom stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom posameznikom preneha tudi (nepoplačana) terjatev upnika do takšnega dolžnika. Vendar pa je bila pretežno na stališču, da so z zaključkom stečajnega postopka v celoti razrešena poslovna razmerja med dolžnikom in njegovimi upniki (in to tako v primeru, če so bili upniki poplačani iz stečajne mase ali ne).
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202.a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk – spremenjene okoliščine
Po izdaji izpodbijanega sklepa so bila storilcu iz skupne evidence kazenskih točk na podlagi uspešno in pravočasno opravljenega programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo izbrisane 4 kazenske točke in ima sedaj vpisanih 14 kazenskih točk, kar pomeni, da ne izpolnjuje pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ker bi morale kazenske točke storilcu biti izbrisane že pred izdajo obvestila ministrstva o doseženem številu kazenskih točk, je pritožbeno sodišče po izdaji izpodbijanega sklepa nastalo spremembo upoštevalo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča spremenilo.
V primeru fiktivne vročitve po IV. odst. 87. čl. ZUP rok za vložitev pravnega sredstva ne šteje naslednji dan od dneva, ko je naslovniku bil dokument puščen v hišnem predalčniku, temveč že naslednji dan od poteka 15.dnevnega roka za prevzem dokumenta na pošti, saj se z dnem izteka tega roka vročitev šteje za opravljeno in to ne glede na dejstvo, ali je ta dan sobota, nedelja, praznik ali kakšen drug dan, ko organ, pri katerem je treba opraviti procesno dejanje, ne dela.
ZOPDA člen 1, 5, 5/3, 10, 10/5, 14. ZPPPAI člen 12.
odškodninska odgovornost – azbestni zakon – subsidiarno poroštvo države
Republika Slovenija na podlagi določb ZOPDA ne odgovarja solidarno za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi izpostavljenosti azbestu, ker sporazum o izplačilu odškodnine ni bil dosežen in ker določba o zakonitem subsidiarnem poroštvu države, ki je bila vsebovana v ZPPPAI, po uveljavitvi ZOPDA ne velja več.
sodna taksa za tožbo - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - pogoji za oprostitev plačila sodne takse
Okvir presoje upravičenosti stranke do odloga ali obročnega plačila taks je isti kot za oprostitev njihovega plačila, in sicer je to 11. čl. ZST-1. In ne glede na to, za katero obliko gre v konkretnem primeru, mora sodišče pri odločanju skrbno presoditi vse okoliščine ter upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (4. odst. 11. čl. ZST-1).
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - vsebina predloga za izvršbo - naložitveni del v izvršilnem naslovu - sklepčnost predloga - res iudicata - delno zavrženje predloga za izvršbo
Izvršilni naslov, ki je podlaga predmetnemu izvršilnemu predlogu, že vsebuje del, s katerim je dolžniku naloženo plačilo terjanih zneskov. Ker je o tem že pravnomočno odločeno, bi moralo sodišče prve stopnje v tem delu predlog za izvršbo zavreči.
pooblastilo – oblika pooblastila – zaznamek o sprejemu pooblastila – sprejem pooblastila
Pooblastilo je enostranski pravni akt pooblastitelja, zato ni potrebno, da bi vsebovalo potrdilo oz. zaznamek pooblaščenke, da pooblastilo sprejema. Pooblaščenkin sprejem pooblastila je razviden iz dejstva, da je pooblaščenka pravdno dejanje opravila – tožbo vložila.
Tožena stranka na naroku takšnega postopanja sodišča (neizvedba dokazov in prebiranje zapisnikov iz drugega postopka) ni grajala. Ker v pritožbi ne navaja, čemu tega brez svoje krivde ne bi mogla storiti, se obravnavani očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ne more upoštevati.
V zvezi z zatrjevanimi vlaganji tožene stranke je treba upoštevati, da so stroški (potrebni in koristni) s cisternama (predmetom najema) lahko le predmet samostojnega povračilnega zahtevka, ki zapade ob vrnitvi stvari oz. ob zahtevku za vrnitev stvari. Upoštevaje, da se je tožena stranka izrecno odpovedala uveljavljanju izplačila vlaganj, s strani tožene stranke zatrjevana vlaganja na višino uporabnine, določene v tem postopku, ne vplivajo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - diskriminacija
Četudi sklep o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta (ki ni splošni akt delodajalca) ni bil objavljen, to ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZJU člen 5. ZSPJS člen 3, 3/2, 5, 48, 49, 49/2, 49.a, 49.b, 49.č.
javni uslužbenec – plača – prevedba
Treba je ločiti med prevedeno plačo delovnega mesta in prevedeno plačo javnega uslužbenca. Prevedena plača delovnega mesta je osnovna plača plačnega razreda, v katerega je uvrščen nominalni znesek osnovne plače iz prevedbe delovnega mesta, dočim predstavlja prevedena plača javnega uslužbenca osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je uvrščen nominalni znesek osnovne plače iz prevedbe javnega uslužbenca. V prevedbi se upoštevajo osnovni količnik delovnega mesta in pripadajoči dodatki, kot tudi količnik, ki ga je javni uslužbenec dosegel z napredovanjem, ter dodatki, ki mu pripadajo.