ZIZ člen 38, 38/5, 38c, 38c/3, 43, 43/2, 97, 293. ZPP člen 343, 365, 365-1.
izvršilni stroški – stroški izvršitelja – obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja – plačilo iz prevzete gotovine – odmera stroškov – poplačilo upnika – delna ustavitev postopka – pravni interes za pritožbo
Kadar izvršiteljevih stroškov ne plača najprej neposredno upnik, ni mogoče zaključiti, da upnik nastanka stroškov iz tega razloga ni izkazal. Izvršitelj je namreč iz zarubljene gotovine najprej poplačal stroške, ki so nastali s predmetnim rubežem, to pa posledično pomeni, da je upnik iz zarubljene gotovine na račun vtoževane terjatve prejel nižji znesek. Poplačan je bil namreč za znesek zarubljene gotovine, zmanjšan za višino stroškov izvršitelja, kar pomeni, da so mu stroški z delom izvršitelja tudi dejansko nastali. Ker je dolžnica stroške izvršitelja že plačala neposredno izvršitelju, jih dolžnici v (ponovno) plačilo sicer ni mogoče naložiti, kljub temu pa je te stroške treba odmeriti kot nadaljnje izvršilne stroške.
ZIZ člen 72, 74, 74/3. ZIZ-J člen 82, 82/1, 82/2, 82/3.
odlog izvršbe – odlog izvršbe na predlog upnika – sprememba zakona – ZIZ-J – trajanje odloga – podaljšanje odloga – ponoven predlog za odlog
Določba tretjega odstavka 74. člena ZIZ tako upniku ne daje pravice, da bi dosegel odlog izvršbe po predlogu, ki bi bil časovno podan po poteku odloga po sklepu sodišča prve stopnje. Upnik lahko odlog izvršbe predlaga le enkrat, po tem pa lahko predlaga le še podaljšanje dovoljenega odloga, pri čemer odlog skupaj ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga izvršbe. Pri tem pa pojma podaljšanja odloga tudi ni mogoče tolmačiti tako široko, da bi ta vseboval ponovni predlog za dodatni odlog izvršbe.
ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5, 5/2, 9, 9/1, 9/2.
potni stroški priče – kilometrina – javni prevoz – upravičenost do potnih stroškov iz tujine – začasno prebivališče – predujem
Tožena stranka je bila nedvomno na naroku dne 10. 3. 2014 seznanjena z dejstvom, da je priča, katere zaslišanje je predlagala, v tujini, pa je kljub temu vztrajala, da se zasliši. Bistveno za odločitev v navedeni zadevi je zato, da se je navedena priča nato na vabilo odzvala in pričala, pri čemer je izkazala prijavo začasnega prebivališča v Nemčiji. Posledično je upravičena do povračila potnih stroškov iz naslova začasnega prebivališča do sedeža sodišča in nazaj.
Stroški za prevožene kilometre se lahko povrnejo šele oziroma samo, če na poti ni javnega prevoznega sredstva, če le-to ne vozi ob primernem času, ali če so za to kakšni drugi opravičeni razlogi.
ZDR-1 člen 79, 79/1, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4, 137, 137/1, 137/2. ZPP člen 214.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor
Obstoj odpovednega razloga (o razlogu za petdnevno odsotnost tožnik ni obvestil tožene stranke, čeprav bi po mnenju tožene stranke to moral in mogel storiti) in prepričanje tožene stranke, da zagovor, tudi če bi bil opravljen, njene odločitve ne bi mogel spremeniti, ne opravičuje opustitve zagovora. Tožnik razloga za odsotnost ni sporočil in tega dejstva res ne bi mogel spremeniti noben zagovor. Lahko pa bi se v zagovoru razjasnili razlogi za opustitev sporočila (dejanski stan odpovednega razloga vsebuje tudi ugotovitev, ali je delavec mogel sporočiti razlog za odsotnost), kot tudi okoliščine in interesi na tožnikovi strani v zvezi z nadaljevanjem delovnega razmerja, ki bi jih bilo mogoče primerjati z okoliščinami in interesi tožene stranke (prvi odstavek 109. člena ZDR-1). Zagovor v tej smeri bi namreč objektivno prispeval k razjasnitvi dejanskega stanja (prim. sklep in sodbo Vrhovnega sodišča, opr. št. VIII Ips 7/2011).
Drži sicer, da iz naročilnice izrecno ne izhaja, da bi odpoved naročila začela učinkovati šele naslednje leto (kot to trdi tožeča stranka). Vendar ne izhaja niti nasprotno, tj. da bi odpoved naročila začela učinkovati takoj (kot to trdi tožena stranka). Povedano drugače: z uporabo jezikovne metode spornemu besedilu naročilnice ni mogoče pripisati pravega pomena, zato ga je potrebno presojati še z vidika ostalih uveljavljenih metod razlage, ki jezikovni okvir besedila pomensko določajo in soopredeljujejo.
invalidska pokojnina - sorazmerni del - invalid I. kategorije invalidnosti - gostota zavarovanja
V skladu z določbo 41. člena ZPIZ-2 lahko pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije, vendar mora ta za dejansko pridobitev pravice do invalidske pokojnine, če je vzrok nastanka invalidnosti bolezen, v skladu z 2. alinejo 42. člena ZPIZ-2 poleg pogojev iz 41. člena ZPIZ-2 izpolnjevati tudi pogoj, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20 leta starosti do nastanka invalidnosti (delovna leta) šteto delovna leta kot polna leta. Glede na dan nastanka invalidnosti (3. 11. 2011), upoštevajoč tožnikovo starost (68 let starosti), znašajo pritožnikova delovna leta 48 let. Ena tretjina delovnih let, ki je potrebna za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, v tem primeru znaša 16 let. Tožnik je do dneva invalidnosti dopolnil zgolj 14 let 2 meseca in 21 dni, tako da ne izpolnjuje pogoja iz 2. alineje 42. člena ZPIZ-2. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke s priznanjem pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine ni utemeljen, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obstoja pogoja za zakonitost izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 dalo premajhno težo tistim okoliščinam, ki so bile v spornih dneh v prid tožniku (obisk zdravnika, obisk lekarne, obisk pri delodajalcu, udeležba na telovadbi oziroma razgibavanju s ciljem lajšanja posledic multiple skleroze, sporna ravnanja tožnika niso poslabšala njegovega zdravstvenega stanja niti podaljšala njegovega zdravljenja, večino spornih ravnanj bi bilo mogoče opredeliti kot krajša, razumno pričakovana življenjska opravila), zato je vsaj preuranjeno zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi glede na pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 zakonita.
izbris iz sodnega registra – prenehanje pravne osebe – odgovornost družbenikov – aktivni družbenik – datum zapadlosti terjatev – prenehanje položaja družbenika pred prenehanjem pravne osebe
Res je bila verodostojna listina, na podlagi katere je bila predlagana izvršba, izpisek iz poslovnih knjig, vendar izpisek sam po sebi ne ustvarja terjatve (ampak le dokazuje njen obstoj). Izpisek le povzema stanje v poslovnih knjigah upnika glede terjatev, ki imajo podlago v ustreznih pogodbah. Na te pogodbe se je upnik skliceval že v predlogu za izvršbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - kolektivna pogodba - stalni presežek ur
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita zaradi razloga po drugi alineji tretjega odstavka 24. člena kolektivne pogodbe tožene stranke. Po tej določbi je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga neutemeljena tudi, če analiza delovnega časa v času odpovedi izkazuje stalni presežek ur delovne obveznosti na enakih ali podobnih delovnih mestih določene organizacijske enote. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik kot vodja poslovalnice opravljal tudi referentska dela, da so se nadure opravljale na referentskih delovnih mestih in na delovnem mestu vodja poslovalnice, da so se ta dela v določenem segmentu prekrivala (torej, da je šlo za podobna delovna mesta) in da je bil pri toženi stranki v času izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi stalni presežek ur. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
združitev postopka – stvarna pristojnost za odločanje o predlogu za združitev postopka
Iz postopkovnih določb (32. člen ZKP) izhaja, da je odločitev o tem, ali bo do združitve kazenskih postopkov prišlo, v pristojnosti sodišča prve stopnje.
ZDR člen 86, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 211, 240.
znaki kaznivega dejanja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sodišče v delovnem sporu ne odloča o kazenski odgovornosti, niti ni potrebno, da čaka na pravnomočno obsodilno sodbo v kazenskem postopku, pač pa glede na določila 111. člena ZDR ugotavlja, ali je delavec kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Ker je tožena stranka osnovna šola, ki je javni zavod, kršitve ne morejo imeti znakov kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti iz 240. člena KZ-1, saj gospodarske dejavnosti ne opravlja, pač pa gre za znake kaznivega dejanja goljufije iz 211. člena KZ-1, ker je tožnica kot pooblaščena oseba tožene stranke ZPIZ-u naklepoma posredovala zase bistveno višje dohodke in vplačane prispevke - za 39 %, pri čemer bi pridobila višjo odmero pokojnine kor premoženjsko korist, kot bi ji sicer dejansko pripadala. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je tako zakonita, saj je tožena stranka v odpovedi ustrezno pisno obrazložila odpovedni razlog, kot to določa 86. člen ZDR.
KPPN člen 2, 3, 77. ZDR/90 člen 118. ZTPDR člen 86, 87, 87/3. ZKolP člen 1, 6, 6/3, 34, 34/2. ZOR člen 358, 378. Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS člen 4. OZ člen 333. Ustava RS člen 154. ZDSS-1 člen 53, 53/1, 53/5.
veljavnost kolektivne pogodbe - odpoved kolektivne pogodbe - kolektivni delovni spor - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Glede veljavnosti odstopa od kolektivne pogodbe je potrebno upoštevati dejstvo, da sta do uveljavitve ZKolP veljali določbi 86. in 87. člena ZTPDR, ki je v 3. odstavku 87. člena med drugim določal tudi, da se kolektivna pogodba objavi v uradnem glasilu, s čimer se zagotavlja načelo javnosti. KPPN je bila objavljena v uradnem listu RS in je stopila v veljavo osmi dan po objavi, predlagateljica pa bi morala tudi odstop od kolektivne pogodbe objaviti v uradnem listu in tako seznaniti zainteresirano javnost, da je od KPPN odstopila in da ta zanjo ne velja več. Z odstopom od KPPN se namreč lahko posega v pravice nedoločenega kroga oseb, zato mora biti tudi odstop od KPPN, skladno z določilom 154. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91) objavljen v državnem uradnem listu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023430
KZ-1 člen 56, 56/3, 56/4, 122, 122/1. ZKP člen 372, 372-6, 445.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe – vštevanje globe – sankcija, ki jo je obsojenec plačal za prekršek – deloma isti historični dogodek – vštevanje globe v primeru preklica pogojne obsodbe – kršitev kazenskega zakona – obvestilo o seji pritožbenega senata
Ker zakonski znaki kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 122. členu KZ-1 deloma vsebujejo tudi znake prekrška po navedeni določbi ZJRM, bi bilo v primeru preklica pogojne obsodbe, izrečene obdolžencu, plačano globo na podlagi tretjega odstavka 56. člena KZ-1 potrebno všteti v izrečeno zaporno kazen, pri čemer je, skladno s četrtim odstavkom 56. člena KZ-1, 42 EUR globe izenačeno z dnevom odvzema prostosti.
Tožeča stranka, ki se ne pritožuje zoper odločitev o glavni stvari, nima pravnega interesa za pritožbo zoper procesni sklep, ki ga je sodišče prve stopnje sprejelo le zato, ker je bil sklep o izvršbi izdan v času, ko je bila v Sloveniji denarna enota SIT, ki pa ni več v uporabi.
ZPIZ-2 člen 173, 173/4, 174, 174/2, 174/3, 196. ZPIZ-1 člen 157, 157/2.
starostna pokojnina - odmera - začetek izplačevanja pokojnine
Tožnica je zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine vložila dne 6. 11. 2012, zato se ji starostna pokojnina v skladu z drugim odstavkom 157. člena ZPIZ-1 lahko izplačuje za največ šest mesecev za nazaj, torej od 1. 6. 2012 dalje.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015448
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 153/3, 179, 182.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - nevarna stvar - mesoreznica - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
Ob ugotovitvi, da je sestavni del rokovanja z mesoreznico, ki jo poganja elektrika, tudi čiščenje notranjosti stroja in rezil, je pravilna presoja sodišča sodišča prve stopnje, da za škodni dogodek objektivno odgovarja drugotožena stranka.
Na podlagi ugotovitev izvedenca, da mesoreznica v času škodnega dogodka ni izpolnjevala vseh pogojev za varno uporabo in ni ustrezala varnostnim predpisom, ker ni delovalo varnostno stikalo kot dodatni varnostni mehanizem, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podana tudi krivdna odgovornost drugotožene stranke in da ravnanje tožnice zanjo ni bilo nepričakovano.
Ker tožnica ni izklopila glavnega stikala oziroma izvlekla vtikača iz vtičnice in po rutinski pomoti pritisnila gumb za ročni vklop, namesto da bi premaknila ročico za odstranitev polža, je ravnala neskrbno in s tem delno (v obsegu 30 %) prispevala k nastanku škode.
plačilo nadur - regres za letni dopust - dokazno breme
Listina „specifikacija opravljenega dela preko polnega delovnega časa“ vsebuje s strani tožnika sestavljeno evidenco nadur. Vtoževane nadure so v tej listini po mesecih in letih podrobneje razčlenjene. Navedba tožnika, da naj se podatki iz te listine štejejo za del tožbenih navedb, sama po sebi še ne pomeni, da listina ni bila predložena kot dokaz ali da ne more predstavljati dokaza. Vprašanje vsakega konkretnega primera je, kako presodi sodišče vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj, upoštevaje trditveno in dokazno breme strank. Kot je razbrati iz sodbe sodišča prve stopnje, je imela posebno težo listina, ki se nanaša na marec 2013 (računalniški izpis prisotnosti tožnika v prostoru naročnika A.), s predložitvijo katere je tožnik dokazal, da so se pri toženi stranki opravljale nadure, ki v plačilni listi niso bile zajete.
Ker je predlagateljica v obravnavanem primeru svoj predlog umaknila po vsebinski ureditvi razmerja med udeleženci (sklenitvi sodne poravnave v postopku, ki je tekel vzporedno, in v kateri se je predlagateljica zavezala k umiku predloga v tej zadevi), pritožnica do povrnitve stroškov postopka ni upravičena. Predlagateljica bi za stroške ostalih udeležencev odgovarjala le v primeru, če bi se zaradi njenega ravnanja nepravdni postopek izjalovil in se pravno razmerje med udeleženci vsebinsko v ničemer ne bi uredilo.
Pogodba s posredovanjem je lahko sklenjena tudi v ustni obliki, vendar mora sodišče v tem primeru ugotoviti tudi vse bistvene sestavine iz člena 837 OZ.