plačilo nadur - regres za letni dopust - dokazno breme
Listina „specifikacija opravljenega dela preko polnega delovnega časa“ vsebuje s strani tožnika sestavljeno evidenco nadur. Vtoževane nadure so v tej listini po mesecih in letih podrobneje razčlenjene. Navedba tožnika, da naj se podatki iz te listine štejejo za del tožbenih navedb, sama po sebi še ne pomeni, da listina ni bila predložena kot dokaz ali da ne more predstavljati dokaza. Vprašanje vsakega konkretnega primera je, kako presodi sodišče vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj, upoštevaje trditveno in dokazno breme strank. Kot je razbrati iz sodbe sodišča prve stopnje, je imela posebno težo listina, ki se nanaša na marec 2013 (računalniški izpis prisotnosti tožnika v prostoru naročnika A.), s predložitvijo katere je tožnik dokazal, da so se pri toženi stranki opravljale nadure, ki v plačilni listi niso bile zajete.
Drži sicer, da iz naročilnice izrecno ne izhaja, da bi odpoved naročila začela učinkovati šele naslednje leto (kot to trdi tožeča stranka). Vendar ne izhaja niti nasprotno, tj. da bi odpoved naročila začela učinkovati takoj (kot to trdi tožena stranka). Povedano drugače: z uporabo jezikovne metode spornemu besedilu naročilnice ni mogoče pripisati pravega pomena, zato ga je potrebno presojati še z vidika ostalih uveljavljenih metod razlage, ki jezikovni okvir besedila pomensko določajo in soopredeljujejo.
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/3-2, 68, 68/1, 136, 136/1, 136/1-8. ZPrCP člen 9, 74, 74/9. ZCes-1 člen 32, 32/19.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - dolžnost seznanitve - ekskulpacijski razlog - načelo materialne resnice
Prvostopenjsko sodišče ni postopalo skladno z načelom materialne resnice iz 68. člena ZP-1, saj je le na podlagi navedb pravne osebe v zahtevi za sodno varstvo in priloženih dokazil zaključilo, da je storilka izkazala izpolnitev dolžnosti seznanitve voznika, kako mora dela opravljati oziroma da prevoza tovora ne sme opraviti brez dovoljenja, če presega dimenzije.
tožba na ugotovitev obstoja prerekane terjatve - stranska intervencija na strani tožeče stranke - pogodba o odstopu terjatve
Intervenientka zaenkrat ni dokazala, da je prevzemnica dela vtoževane terjatve. Ob taki presoji pa z nobeno od številnih pritožbenih navedb, s katerimi utemeljuje svoj pravni in zlasti ekonomski interes za stransko intervencijo, ne more uspeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0006624
SZ-1 člen 24. OZ člen 355, 355/1. ZPSPP člen 19.
stroški najemnika poslovnega prostora - poslovni prostor v poslovni stavbi - zastaranje terjatve
Na naroku je zakonita zastopnica tožene stranke predlagala preložitev zaradi bolezni, zbolela naj bi dva dni prej. Pri tem ni niti takrat, niti kdajkoli pozneje (tudi ne v pritožbi) predložila zdravniškega potrdila, iz katerega bi bilo razvidno, da dejansko ni bila sposobna sodelovati na naroku. Sodišče je, sicer laično, ocenilo, da zdravstveno stanje zakonite zastopnice glede na zunanje okoliščine ni bilo okrnjeno do te mere, da bi ji onemogočalo polnopravno sodelovanje v postopku. Da ne bi bila sposobna, ne izhaja niti iz zapisnika. Zakonita zastopnica je namreč odgovarjala na vse pozive sodišča, postavila je celo procesni ugovor iz 286.b člena ZPP. Glede na vse opisane okoliščine po mnenju pritožbenega sodišča toženi stranki ni bila kršena pravica do izjave.
Pogodba s posredovanjem je lahko sklenjena tudi v ustni obliki, vendar mora sodišče v tem primeru ugotoviti tudi vse bistvene sestavine iz člena 837 OZ.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0015573
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZVZ člen 6.
invalidska pokojnina - odmera pokojnine - bivši vojaški zavarovanci - pravnomočna odločba - nova zahteva
Tožniku je bila invalidska pokojnina na podlagi 6. člena ZPIZVZ že odmerjena s pravnomočno odločbo. Zato ponovnega postopka na podlagi vložene nove zahteve ni mogoče začeti, oziroma se takšna zahteva, skladno s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP, zavrže, ker je bilo o isti zadevi že pravnomočno odločeno ter je stranka z odločbo toženega zavoda pridobila pravico. Tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu invalidska pokojnina ponovno odmeri, je zato neutemeljen.
Ker je bila zaradi nasprotnih navedb o višini že opravljenih plačil tožba delno nesklepčna, bi moralo sodišče tožnika pred zavrnitvijo dela zahtevka brez obravnavanja pozvati k odpravi nesklepčnosti. Šele če se tožnik ne bi odzval, bi bili podani pogoji za zavrnitev zahtevka.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE
VSL0066281
ZP-1 člen 8, 66, 66/2. KZ-1 člen 31, 31/2, 32, 32/2. ZPOmK-1 člen 43, 44, 74, 74/1, 74/1-1, 74/1-2, 74/2.
koncentracija - priglasitev koncentracije - rok za priglasitev koncentracije - zadržanje izvrševanja koncentracije - pravna zmota - skrajna sila - dovoljenost pritožbe - zahteva za sodno varstvo - pritožba zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo
Ker je bila odločba prekrškovnega organa glede odgovorne osebe s sodbo spremenjena tako, da ji je bila za prvi prekršek določena in izrečena globa na spodnji predpisani meji, za drugega pa opomin, in ji z odločbo in sodbo bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi nad 400,00 EUR, pritožba odgovorne osebe glede na drugi odstavek 66. člena ZP-1 ni dovoljena.
Pritožbene navedbe, da odgovorna oseba ni pravna strokovnjakinja in da je zaupala notarju, ki je ni opozoril na kogentna določila ZPOmK-1, ne vzbujajo dvoma o morebitni nepravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje glede pravne osebe, da uporaba inštituta pravne zmote iz drugega odstavka 31. člena KZ-1 ob upoštevanju določil 8. člena ZP-1 v zvezi z uporabo določil KZ-1) ne pride v poštev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00002726
ZKP člen 18, 18/1, 347, 355, 355/2, 371, 371/1-11.. KZ člen 208.
beseda strank - (ne)obrazloženost sodbe - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - ogrožanje varnosti pri delu
Sodišče druge stopnje navedb v zaključni besedi tožilstva podani na glavni obravnavi ne more upoštevati kot pritožbenih navedb. Zaključne besede tožilke po končanem dokaznem postopku so namenjene tožilčevi presoji dokazov, ki so bili izvedeni na glavni obravnavi, obrazložitvi tožilčevih sklepov o dejstvih, ki so pomembna za odločbo ter podaji in obrazložitvi njegovega predloga o obtoženčevi kazenski odgovornosti, o določbah kazenskega zakona, ki naj se uporabijo, ter o olajševalnih in obteževalnih okoliščinah, ki bi jih bilo treba upoštevati pri odmeri kazni, lahko pa poda tudi predlog o vrsti in višini kazni, varnostnih ukrepih ter sme predlagati, naj se izreče sodni opomin ali pogojna obsodba, kot določa 347. člen ZKP. Gre torej za fazo postopka pred sodiščem prve stopnje pred odločitvijo senata o končanju glavne obravnave in izrekom odločbe in tudi v tem delu je sodba sodišča prve stopnje podvržena preizkusu, ki ga sodišče druge stopnje ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje v smislu določbe prvega odstavka 383. člena ZKP opravi po uradni dolžnosti. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje kot pritožbene navedbe upoštevalo navedbe tožilke v delu, v katerem sodbo sodišča prve stopnje izpodbija s pritožbo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - optimizacija
V skladu z drugim odstavkom 87. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 - ZDR-1) mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca izhaja iz dejanske obrazložitve tega razloga. Ker iz obrazložitve odpovedi jasno izhaja, da je tožena stranka z namenom optimizacije delovnih procesov izvedla reorganizacijo sektorja škod, v katerem se v okviru področja pravne likvidacije ustanovi služba za likvidacijo nezgodnih zavarovanj, medtem ko se služba likvidacije škod osebnih zavarovanj v PE X. ukine, je navedla, da z reorganizacijo uvaja nov način in proces dela, ki je bolj avtomatiziran. S tem je v zadostni meri pisno obrazložila dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 79, 79/1, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4, 137, 137/1, 137/2. ZPP člen 214.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor
Obstoj odpovednega razloga (o razlogu za petdnevno odsotnost tožnik ni obvestil tožene stranke, čeprav bi po mnenju tožene stranke to moral in mogel storiti) in prepričanje tožene stranke, da zagovor, tudi če bi bil opravljen, njene odločitve ne bi mogel spremeniti, ne opravičuje opustitve zagovora. Tožnik razloga za odsotnost ni sporočil in tega dejstva res ne bi mogel spremeniti noben zagovor. Lahko pa bi se v zagovoru razjasnili razlogi za opustitev sporočila (dejanski stan odpovednega razloga vsebuje tudi ugotovitev, ali je delavec mogel sporočiti razlog za odsotnost), kot tudi okoliščine in interesi na tožnikovi strani v zvezi z nadaljevanjem delovnega razmerja, ki bi jih bilo mogoče primerjati z okoliščinami in interesi tožene stranke (prvi odstavek 109. člena ZDR-1). Zagovor v tej smeri bi namreč objektivno prispeval k razjasnitvi dejanskega stanja (prim. sklep in sodbo Vrhovnega sodišča, opr. št. VIII Ips 7/2011).
denarna socialna pomoč - število družinskih članov - zunajzakonski partner
ZUPJS v četrtem odstavku 10. člena določa, da se domneva, da med dvema osebama, ki nista sklenili zakonske zveze, obstaja zunajzakonska skupnost, ne glede na njen čas trajanja, če se jima je rodil skupni otrok ali sta posvojili otroka in ne gre za enostarševsko družino in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska skupnost neveljavna. Ne glede na prejšnjo določbo pa lahko oseba izpodbija zakonsko domnevo obstoja zunajzakonske skupnosti tako, da dokazuje, da ne živi v zunajzakonski skupnosti (peti odstavek 10. člena). Sodišče prve stopnje je utemeljeno presodilo, da v primeru tožnice in A.A. v času izdaje izpodbijanih odločb niso obstajali elementi zunajzakonske skupnosti. Tožnica in A.A. imata dva skupna otroka, vendar sta živela na različnih naslovih, med njima ni bilo ekonomske skupnosti in s strani A. A. tudi ne čustvene pripadnosti ter intimne povezanosti za skupno življenje. Zato je odločitev tožene stranke, ki je pri odločanju o pravici do denarne socialne pomoči poleg tožnice in njenih treh otrok štela tudi A.A., nepravilna. Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za odpravo upravnih odločb tožene stranke in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno upravno odločanje.
URS člen 22, 25, 31, 158. OZ člen 376. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12,339/2-14.
prenehanje delovnega razmerja - prikrajšanje pri plači - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - načelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari - pravica do enakega varstva pravic - pravica do pritožbe - pravni interes pritožnika - stroški izvršilnega postopka
Sodišče v času odločanja o dolžnikovem ugovoru še ni imelo podatkov, da bi razmejilo zahtevek upnika, ki se nanaša na mesec oktober na obdobje od 1. 10. 2000 do 3. 10. 2000 in na obdobje od 4. 10. 2000 do konca oktobra 2000, zato je odločitev v tem delu pridržalo, sklicujoč se pri tem na smiselno uporabo 315. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Po pojasnjenem se kot neutemeljena izkažejo obširna pritožbena izvajanja upnika, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ponovno odločalo o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno s sklepom sodišča prve stopnje.
Ker je predlagateljica v obravnavanem primeru svoj predlog umaknila po vsebinski ureditvi razmerja med udeleženci (sklenitvi sodne poravnave v postopku, ki je tekel vzporedno, in v kateri se je predlagateljica zavezala k umiku predloga v tej zadevi), pritožnica do povrnitve stroškov postopka ni upravičena. Predlagateljica bi za stroške ostalih udeležencev odgovarjala le v primeru, če bi se zaradi njenega ravnanja nepravdni postopek izjalovil in se pravno razmerje med udeleženci vsebinsko v ničemer ne bi uredilo.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015448
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 153/3, 179, 182.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - nevarna stvar - mesoreznica - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
Ob ugotovitvi, da je sestavni del rokovanja z mesoreznico, ki jo poganja elektrika, tudi čiščenje notranjosti stroja in rezil, je pravilna presoja sodišča sodišča prve stopnje, da za škodni dogodek objektivno odgovarja drugotožena stranka.
Na podlagi ugotovitev izvedenca, da mesoreznica v času škodnega dogodka ni izpolnjevala vseh pogojev za varno uporabo in ni ustrezala varnostnim predpisom, ker ni delovalo varnostno stikalo kot dodatni varnostni mehanizem, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podana tudi krivdna odgovornost drugotožene stranke in da ravnanje tožnice zanjo ni bilo nepričakovano.
Ker tožnica ni izklopila glavnega stikala oziroma izvlekla vtikača iz vtičnice in po rutinski pomoti pritisnila gumb za ročni vklop, namesto da bi premaknila ročico za odstranitev polža, je ravnala neskrbno in s tem delno (v obsegu 30 %) prispevala k nastanku škode.
Ker je bilo o pravici tožnice do starostne pokojnine in o odmeri starostne pokojnine že pravnomočno odločeno in se dejansko ali pravno stanje glede predmetne zadeve ni spremenilo, je tožena stranka tožničino zahtevo za ponovni izračun pokojnine pravilno zavrgla v skladu s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke s ponovnim izračunom pokojnine ni utemeljen, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZP-1 člen 66, 66/2, 66/3, 136, 136/1, 136/1-1, 161, 161/3, 163, 163/1. ZPPreb člen 23, 23/1, 23/1-3, 23/1-6, 23/1-9, 23/2. URS člen 25.
pravica do pritožbe - pravni pouk v odločbi o zahtevi za sodno varstvo - zahteva za sodno varstvo - dovoljenost pritožbe
Prvostopenjsko sodišče ob prejemu pritožbe preizkusi, ali so izpolnjene predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo (dopustnost, pravočasnost, upravičeni vlagatelj), šele če so izpolnjene navedene procesne predpostavke, lahko višje sodišče pritožbo presoja vsebinsko.
S tem, ko sodišče v pravnem pouku ni navedlo, da pritožba storilcev zoper sodbo ni dovoljena, to še ne pomeni, da jima je priznalo pravico do pritožbe. Stališče teorije in sodne prakse je tudi, da napačen pravni pouk stranki ne more dati več pravic, kot jih po zakonu stranka ima.
ZDR člen 86, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 211, 240.
znaki kaznivega dejanja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sodišče v delovnem sporu ne odloča o kazenski odgovornosti, niti ni potrebno, da čaka na pravnomočno obsodilno sodbo v kazenskem postopku, pač pa glede na določila 111. člena ZDR ugotavlja, ali je delavec kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Ker je tožena stranka osnovna šola, ki je javni zavod, kršitve ne morejo imeti znakov kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti iz 240. člena KZ-1, saj gospodarske dejavnosti ne opravlja, pač pa gre za znake kaznivega dejanja goljufije iz 211. člena KZ-1, ker je tožnica kot pooblaščena oseba tožene stranke ZPIZ-u naklepoma posredovala zase bistveno višje dohodke in vplačane prispevke - za 39 %, pri čemer bi pridobila višjo odmero pokojnine kor premoženjsko korist, kot bi ji sicer dejansko pripadala. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je tako zakonita, saj je tožena stranka v odpovedi ustrezno pisno obrazložila odpovedni razlog, kot to določa 86. člen ZDR.
KPPN člen 2, 3, 77. ZDR/90 člen 118. ZTPDR člen 86, 87, 87/3. ZKolP člen 1, 6, 6/3, 34, 34/2. ZOR člen 358, 378. Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS člen 4. OZ člen 333. Ustava RS člen 154. ZDSS-1 člen 53, 53/1, 53/5.
veljavnost kolektivne pogodbe - odpoved kolektivne pogodbe - kolektivni delovni spor - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Glede veljavnosti odstopa od kolektivne pogodbe je potrebno upoštevati dejstvo, da sta do uveljavitve ZKolP veljali določbi 86. in 87. člena ZTPDR, ki je v 3. odstavku 87. člena med drugim določal tudi, da se kolektivna pogodba objavi v uradnem glasilu, s čimer se zagotavlja načelo javnosti. KPPN je bila objavljena v uradnem listu RS in je stopila v veljavo osmi dan po objavi, predlagateljica pa bi morala tudi odstop od kolektivne pogodbe objaviti v uradnem listu in tako seznaniti zainteresirano javnost, da je od KPPN odstopila in da ta zanjo ne velja več. Z odstopom od KPPN se namreč lahko posega v pravice nedoločenega kroga oseb, zato mora biti tudi odstop od KPPN, skladno z določilom 154. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91) objavljen v državnem uradnem listu.