ZZVZZ člen 19, 34, 34/2, 34/3. ZPIZ-2 člen 66. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasna nezmožnost za delo - absolutna bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokazni predlogov - možnost dokazovanja - vzrok začasne nezmožnosti za delo - poškodba pri delu
Če je zadržanost od dela posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pripada zavarovancu na podlagi 3. odstavka 34. člena ZZVZZ nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja, in sicer dokler ni spet zmožen za delo. Sodišče prve stopnje je to določbo ZZVZZ v obravnavanem primeru zmotno tolmačilo tako, da je pravica do nadomestila zagotovljena le zavarovancem, ki so bili že na dan prenehanja delovnega razmerja v bolniškem staležu zaradi poškodbe pri delu. Predmet presoje v konkretnem sporu je namreč izpodbijana odločba o začasni nezmožnosti za delo in s tem tudi vprašanje vzroka začasne nezmožnosti za delo. Ker je sodišče prve stopnje brez utemeljenega razloga zavrnilo izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca in posledično tudi druge dokazne predloge tožnika za razjasnitev dejanskega stanja glede tega, ali je stanje leve rame posledica poškodbe ali bolezni, je s tem zagrešilo kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Zato
je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadev vrnilo sodišču prve
Priznanje pravice do delne invalidske pokojnine ne pomeni, da ima zavarovanec tudi pravico do njenega izplačevanja. Pogoj za izplačevanje je izpolnjen šele z dnem pričetka dela s krajšim delovnim časom oziroma z dnem, ko je realizirana priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom. Z dnem izvršljivosti sodbe, s katero je bila tožniku, ki opravlja kmetijsko dejavnost, priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom z omejitvami, je pridobil pravni naslov za pričetek dela s krajšim delovnim časom oziroma za spremembo zavarovanja in pričetek plačevanja prispevkov za skrajšan delovni čas. Toženec je z izpodbijano odločbo pravilno odločil, da sem mu delna invalidska pokojnina prizna od spremembe obsega zavarovanja iz polnega v krajši delovni čas. Pred tem pogoji za izplačevanje delne invalidske pokojnine niso bili izpolnjeni, zato je tožbeni zahtevek, da se mu izplačuje od priznanja pravice dalje, neutemeljen.
Tožeča stranka, ki se ne pritožuje zoper odločitev o glavni stvari, nima pravnega interesa za pritožbo zoper procesni sklep, ki ga je sodišče prve stopnje sprejelo le zato, ker je bil sklep o izvršbi izdan v času, ko je bila v Sloveniji denarna enota SIT, ki pa ni več v uporabi.
ZUJF člen 246. 267. Pogodba o delovanju Evrope Unije (PDEU) člen 267. ZDR člen 131.
regres za letni dopust - zavrženje tožbe
Ker je že bilo pravnomočno razsojeno, da je tožnici prenehalo delovno razmerje 31. 8. 2012, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za izplačilo regresa za letni dopust za leto 2013 in leto 2014. Tudi glede regresa za letni dopust za leto 2015 in nadaljnja leta bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti in ne zavreči tožbe. Pritožbeno sodišče ni poseglo v ta del odločitve, saj je zavrženje tožbe za tožnico ugodnejše od zavrnitve tožbenega zahtevka, hkrati pa ne vpliva na vsebinsko odločitev glede izplačila regresa za letni dopust.
invalidska pokojnina - sorazmerni del - invalid I. kategorije invalidnosti - gostota zavarovanja
V skladu z določbo 41. člena ZPIZ-2 lahko pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije, vendar mora ta za dejansko pridobitev pravice do invalidske pokojnine, če je vzrok nastanka invalidnosti bolezen, v skladu z 2. alinejo 42. člena ZPIZ-2 poleg pogojev iz 41. člena ZPIZ-2 izpolnjevati tudi pogoj, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20 leta starosti do nastanka invalidnosti (delovna leta) šteto delovna leta kot polna leta. Glede na dan nastanka invalidnosti (3. 11. 2011), upoštevajoč tožnikovo starost (68 let starosti), znašajo pritožnikova delovna leta 48 let. Ena tretjina delovnih let, ki je potrebna za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, v tem primeru znaša 16 let. Tožnik je do dneva invalidnosti dopolnil zgolj 14 let 2 meseca in 21 dni, tako da ne izpolnjuje pogoja iz 2. alineje 42. člena ZPIZ-2. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke s priznanjem pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine ni utemeljen, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
nadomestitev globe z delom v splošno korist – oprava nalog v organizaciji, v kateri je storilec hkrati uporabnik njenih storitev
Nikakršnega razumnega razloga ni, da storilec ne bi opravil naloge v splošno korist v organizaciji Območnega združenja Rdečega križa, četudi je uporabnik njihovih programov. Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist namreč nima s tem v zvezi nikakršnih omejitev in bi bilo po mnenju sodišča druge stopnje možno takšne naloge opraviti npr. tudi v organizaciji, v kateri bi bil storilec redno zaposlen, če bi bila vključena v seznam izvajalskih organizacij, v katerih je mogoče opraviti dela v splošno korist.
ZPIZ-1 člen 36, 41, 41-2, 207, 207/2, 394. ZPIZ92 člen 229, 229/2.
starostna pokojnina - odmera - višina - nadomestilo plače za čas čakanja na drugo delovno mesto - pokojninska osnova - invalid III. kategorije invalidnosti
Tožnik v času uživanja nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev ni bil obvezno zavarovan, zato nadomestila ni mogoče upoštevati v pokojninsko osnovo in s tem pri odmeri starostne pokojnine. Obvezno zavarovanje je namreč pogoj, da se nadomestilo upošteva pri odmeri pokojnine. Zato tožbeni zahtevek na odpravo upravnih odločb tožene stranke ni utemeljen, saj za odmero starostne pokojnine v višjem znesku ni pravne podlage.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obstoja pogoja za zakonitost izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 dalo premajhno težo tistim okoliščinam, ki so bile v spornih dneh v prid tožniku (obisk zdravnika, obisk lekarne, obisk pri delodajalcu, udeležba na telovadbi oziroma razgibavanju s ciljem lajšanja posledic multiple skleroze, sporna ravnanja tožnika niso poslabšala njegovega zdravstvenega stanja niti podaljšala njegovega zdravljenja, večino spornih ravnanj bi bilo mogoče opredeliti kot krajša, razumno pričakovana življenjska opravila), zato je vsaj preuranjeno zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi glede na pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 zakonita.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00002726
ZKP člen 18, 18/1, 347, 355, 355/2, 371, 371/1-11.. KZ člen 208.
beseda strank - (ne)obrazloženost sodbe - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - ogrožanje varnosti pri delu
Sodišče druge stopnje navedb v zaključni besedi tožilstva podani na glavni obravnavi ne more upoštevati kot pritožbenih navedb. Zaključne besede tožilke po končanem dokaznem postopku so namenjene tožilčevi presoji dokazov, ki so bili izvedeni na glavni obravnavi, obrazložitvi tožilčevih sklepov o dejstvih, ki so pomembna za odločbo ter podaji in obrazložitvi njegovega predloga o obtoženčevi kazenski odgovornosti, o določbah kazenskega zakona, ki naj se uporabijo, ter o olajševalnih in obteževalnih okoliščinah, ki bi jih bilo treba upoštevati pri odmeri kazni, lahko pa poda tudi predlog o vrsti in višini kazni, varnostnih ukrepih ter sme predlagati, naj se izreče sodni opomin ali pogojna obsodba, kot določa 347. člen ZKP. Gre torej za fazo postopka pred sodiščem prve stopnje pred odločitvijo senata o končanju glavne obravnave in izrekom odločbe in tudi v tem delu je sodba sodišča prve stopnje podvržena preizkusu, ki ga sodišče druge stopnje ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje v smislu določbe prvega odstavka 383. člena ZKP opravi po uradni dolžnosti. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje kot pritožbene navedbe upoštevalo navedbe tožilke v delu, v katerem sodbo sodišča prve stopnje izpodbija s pritožbo.
Tožnik ima dopolnjenih 24 let, 11 mesecev in 14 dni pokojninske dobe, z upoštevanjem dodane dobe iz naslova služenja vojaškega roka in prijavljenosti na Zavodu RS za zaposlovanje pa skupno 38 let, 1 mesec in 29 dni. Ob takšni dobi bi moral tožnik na dan 31. 12. 2012 dopolniti 63 let starosti oz. z znižanjem starosti zaradi povečane zavarovalne dobe najmanj 61 let ter 4 mesece starosti, da bi izpolnjeval oba pogoja (pokojninska doba in starost) za priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-1. Na dan 31. 12. 2012 pa je tožnik dopolnil šele 59, let 3 mesece in 17 dni starosti. To pomeni, da tožnik ni izpolnjeval pogoja starosti iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Zato tožbeni zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-1 ni utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - optimizacija
V skladu z drugim odstavkom 87. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 - ZDR-1) mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca izhaja iz dejanske obrazložitve tega razloga. Ker iz obrazložitve odpovedi jasno izhaja, da je tožena stranka z namenom optimizacije delovnih procesov izvedla reorganizacijo sektorja škod, v katerem se v okviru področja pravne likvidacije ustanovi služba za likvidacijo nezgodnih zavarovanj, medtem ko se služba likvidacije škod osebnih zavarovanj v PE X. ukine, je navedla, da z reorganizacijo uvaja nov način in proces dela, ki je bolj avtomatiziran. S tem je v zadostni meri pisno obrazložila dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnil po ZPIZ-1, to je po zakonu, veljavnem do 31. 12. 2012, pravico pa je uveljavljal v času, ko je že veljal ZPIZ-2. Zato se pri odločanju o pravici in odmeri starostne pokojnine uporabi prehodna določba 391. člena ZPIZ-2, ki v 3. odstavku določa, da se pri odmeri pokojnine pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo valorizacijski količniki, določeni s tem zakonom, in tako izračunana pokojninska osnova preračuna s faktorjem 0,732. Toženec je utemeljeno uporabil valorizacijske količnike iz 37. člena ZPIZ-2 in nato še faktor 0,732, zato tožnik neutemeljeno uveljavlja uporabo valorizacijskih količnikov iz 47. člena ZPIZ-1.
Ker je bila zaradi nasprotnih navedb o višini že opravljenih plačil tožba delno nesklepčna, bi moralo sodišče tožnika pred zavrnitvijo dela zahtevka brez obravnavanja pozvati k odpravi nesklepčnosti. Šele če se tožnik ne bi odzval, bi bili podani pogoji za zavrnitev zahtevka.
ZPIZ-2 člen 173, 173/4, 174, 174/2, 174/3, 196. ZPIZ-1 člen 157, 157/2.
starostna pokojnina - odmera - začetek izplačevanja pokojnine
Tožnica je zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine vložila dne 6. 11. 2012, zato se ji starostna pokojnina v skladu z drugim odstavkom 157. člena ZPIZ-1 lahko izplačuje za največ šest mesecev za nazaj, torej od 1. 6. 2012 dalje.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE
VSL0066281
ZP-1 člen 8, 66, 66/2. KZ-1 člen 31, 31/2, 32, 32/2. ZPOmK-1 člen 43, 44, 74, 74/1, 74/1-1, 74/1-2, 74/2.
koncentracija - priglasitev koncentracije - rok za priglasitev koncentracije - zadržanje izvrševanja koncentracije - pravna zmota - skrajna sila - dovoljenost pritožbe - zahteva za sodno varstvo - pritožba zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo
Ker je bila odločba prekrškovnega organa glede odgovorne osebe s sodbo spremenjena tako, da ji je bila za prvi prekršek določena in izrečena globa na spodnji predpisani meji, za drugega pa opomin, in ji z odločbo in sodbo bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi nad 400,00 EUR, pritožba odgovorne osebe glede na drugi odstavek 66. člena ZP-1 ni dovoljena.
Pritožbene navedbe, da odgovorna oseba ni pravna strokovnjakinja in da je zaupala notarju, ki je ni opozoril na kogentna določila ZPOmK-1, ne vzbujajo dvoma o morebitni nepravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje glede pravne osebe, da uporaba inštituta pravne zmote iz drugega odstavka 31. člena KZ-1 ob upoštevanju določil 8. člena ZP-1 v zvezi z uporabo določil KZ-1) ne pride v poštev.
Sodišče prve stopnje je z delom izreka sodbe tožencu odredilo ponovno odmero invalidske pokojnine za določeno obdobje tako, da se poleg že ugotovljenih zneskov pokojninske osnove za leto 1992 upošteva še dodaten znesek. Ker je najugodnejša pokojninska osnova, izračunana na podlagi plač in zavarovalnih osnov, upoštevnih iz določenega števila zaporednih let, lahko vedno le ena, je odredba tožencu, da pri ponovni odmeri invalidske pokojnine poleg že ugotovljenih zneskov pokojninske osnove za leto 1992 upošteva še določen znesek, nejasna in posledično neizvršljiva. Zato je pritožbeno sodišče sodbo v tem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015448
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 153/3, 179, 182.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - nevarna stvar - mesoreznica - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
Ob ugotovitvi, da je sestavni del rokovanja z mesoreznico, ki jo poganja elektrika, tudi čiščenje notranjosti stroja in rezil, je pravilna presoja sodišča sodišča prve stopnje, da za škodni dogodek objektivno odgovarja drugotožena stranka.
Na podlagi ugotovitev izvedenca, da mesoreznica v času škodnega dogodka ni izpolnjevala vseh pogojev za varno uporabo in ni ustrezala varnostnim predpisom, ker ni delovalo varnostno stikalo kot dodatni varnostni mehanizem, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podana tudi krivdna odgovornost drugotožene stranke in da ravnanje tožnice zanjo ni bilo nepričakovano.
Ker tožnica ni izklopila glavnega stikala oziroma izvlekla vtikača iz vtičnice in po rutinski pomoti pritisnila gumb za ročni vklop, namesto da bi premaknila ročico za odstranitev polža, je ravnala neskrbno in s tem delno (v obsegu 30 %) prispevala k nastanku škode.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0015290
ZPIZ-1 člen 189, 189/1. ZZZDR člen 103.
priznanje zavarovalne dobe - skrb za otroka v prvem letu otrokove starosti - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dejanska skrb za otroka
ZPIZ-1 v prvem odstavku 189. člena določa, da se v zavarovalno dobo šteje tudi čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti, do uveljavitve tega zakona, če v tem času mati ali oče ni bil zavarovan (a) na drugi podlagi in če je bilo njegovo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da dejanske skrbi za otroka ni potrebno dokazovati, saj je skrb očeta za svojega otroka že zakonska dolžnost staršev, kot to izhaja tudi iz 103. člena ZZZDR. Takšno stališče je zmotno. Iz 103. člena ZZZDR izhaja dolžnost staršev, da skrbijo za otroke. Zakon govori o dolžnosti, torej staršem nalaga dolžno ravnanje. Od konkretnega primera pa je odvisno, ali se ta dolžnost v praksi tudi izvaja, torej ali gre za dejansko skrb staršev za svoje otroke. Tako je potrebno tolmačiti tudi 1. alinejo 189. člena ZPIZ-1, kajti le v primeru, če je izkazana tudi skrb starša za otroka, se temu staršu ob izpolnjevanju ostalih z zakonom določenih pogojev lahko v zavarovalno dobo šteje čas zunaj zavarovanja, ko je skrbel za otroka v prvem letu njegove starosti. Stališče sodišča prve stopnje, da ni potrebno ugotavljati dejanske skrbi za otroka je torej zmotno, posledično pa je tudi dejansko stanje glede omenjenega ostalo nerazčiščeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Po 2. točki 1. odstavka 13. člena ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek zmanjša za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. Za zmanjšanje dohodka morata biti tako izpolnjena dva pogoja, in sicer, da je oseba prenehala prejemati periodični dohodek in da ni začela prejemati drugega periodičnega dohodka, pri čemer morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno. Nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije, ki ga je tožnik začel prejemati po prenehanju prejemanja plače, je skladno z 2. odstavkom 13. člena ZUPJS periodični dohodek. To pomeni, da je tožnik po prenehanju prejemanja plače prejemal drug periodični dohodek, zato niso izpolnjeni pogoji po 2. točki 13. člena ZUJPS za zmanjšanje dohodka, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.