Tožnik je pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnil po ZPIZ-1, to je po zakonu, veljavnem do 31. 12. 2012, pravico pa je uveljavljal v času, ko je že veljal ZPIZ-2. Zato se pri odločanju o pravici in odmeri starostne pokojnine uporabi prehodna določba 391. člena ZPIZ-2, ki v 3. odstavku določa, da se pri odmeri pokojnine pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo valorizacijski količniki, določeni s tem zakonom, in tako izračunana pokojninska osnova preračuna s faktorjem 0,732. Toženec je utemeljeno uporabil valorizacijske količnike iz 37. člena ZPIZ-2 in nato še faktor 0,732, zato tožnik neutemeljeno uveljavlja uporabo valorizacijskih količnikov iz 47. člena ZPIZ-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - kolektivna pogodba - stalni presežek ur
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita zaradi razloga po drugi alineji tretjega odstavka 24. člena kolektivne pogodbe tožene stranke. Po tej določbi je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga neutemeljena tudi, če analiza delovnega časa v času odpovedi izkazuje stalni presežek ur delovne obveznosti na enakih ali podobnih delovnih mestih določene organizacijske enote. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik kot vodja poslovalnice opravljal tudi referentska dela, da so se nadure opravljale na referentskih delovnih mestih in na delovnem mestu vodja poslovalnice, da so se ta dela v določenem segmentu prekrivala (torej, da je šlo za podobna delovna mesta) in da je bil pri toženi stranki v času izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi stalni presežek ur. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
nadomestilo plače za čas čakanja - ustavitev izplačevanja
Toženec je z odločbo o ustavitvi izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo v rednem postopku posegel v pravnomočno urejeno pravno razmerje, zaradi česar takšna odločba ni zakonita. To pa ne pomeni, da za obdobje, ko tožnik ni več izpolnjeval pogojev za izplačevanje tega nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo, ne bi zakonito ustavil izplačevanje te dajatve in tudi ne, da za celotno obdobje ne bi mogel od tožnika uveljavljati vračila preveč oziroma neupravičeno izplačane dajatve. Toženec lahko, ne da bi predhodno z odločbo odločil o ustavitvi izplačevanja dajatve, že takoj z odločbo na podlagi 275. člena ZPIZ-1 in na podlagi pravil o vračanju neupravičeno pridobljenega ter zaradi neizpolnjevanja pogojev za izplačevanje dajatve, uveljavlja vračilo preveč izplačane dajatve. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo in odločitev toženca spremenilo tako, da se izplačevanje nadomestila ustavi z dnem izdaje prvostopenjske odločbe, torej za naprej.
zakonski znaki prekrška - vožnja po cestninski cesti brez veljavne vinjete - cestninski razred
Iz opisa dejanskega stanja, priloženega plačilnemu nalogu, izhaja, da storilec na vetrobranskem steklu vozila ni imel nameščene pravilne vinjete za njegov cestninski razred. S tem so po oceni pritožbenega sodišča podani vsi zakonski znaki storilcu očitanega prekrška po tretji alineji prvega odstavka 77.a člena ZJC.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00002726
ZKP člen 18, 18/1, 347, 355, 355/2, 371, 371/1-11.. KZ člen 208.
beseda strank - (ne)obrazloženost sodbe - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - ogrožanje varnosti pri delu
Sodišče druge stopnje navedb v zaključni besedi tožilstva podani na glavni obravnavi ne more upoštevati kot pritožbenih navedb. Zaključne besede tožilke po končanem dokaznem postopku so namenjene tožilčevi presoji dokazov, ki so bili izvedeni na glavni obravnavi, obrazložitvi tožilčevih sklepov o dejstvih, ki so pomembna za odločbo ter podaji in obrazložitvi njegovega predloga o obtoženčevi kazenski odgovornosti, o določbah kazenskega zakona, ki naj se uporabijo, ter o olajševalnih in obteževalnih okoliščinah, ki bi jih bilo treba upoštevati pri odmeri kazni, lahko pa poda tudi predlog o vrsti in višini kazni, varnostnih ukrepih ter sme predlagati, naj se izreče sodni opomin ali pogojna obsodba, kot določa 347. člen ZKP. Gre torej za fazo postopka pred sodiščem prve stopnje pred odločitvijo senata o končanju glavne obravnave in izrekom odločbe in tudi v tem delu je sodba sodišča prve stopnje podvržena preizkusu, ki ga sodišče druge stopnje ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje v smislu določbe prvega odstavka 383. člena ZKP opravi po uradni dolžnosti. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje kot pritožbene navedbe upoštevalo navedbe tožilke v delu, v katerem sodbo sodišča prve stopnje izpodbija s pritožbo.
razlika v plači - pravnomočna sodba - nov plačni sistem v javnem sektorju
Za odločitev o tem, ali je tožnik (kateremu je morala tožena stranka na podlagi pravnomočne sodbe delovnega sodišča izplačati odškodnino v višini razlike med plačo, ki bi jo tožnik prejemal po pogodbi o zaposlitvi z dne 24. 12. 1991, ki je bila odpovedana 29. 5. 2007 in sklenjeno novo pogodbo o zaposlitvi z dne 21. 6. 2007), tudi za čas po 1. 8. 2008 upravičen do plačila razlike v plači po pravnomočni sodbi, so relevantne določbe 3. in 3. a člena ZSPJS, po katerih delodajalec ne sme javnemu uslužbencu določiti in obračunavati drugačne plače, kot je določena v ZSPJS ter določbe Pogodbe o zaposlitvi, sklenjene po uveljavitvi ZSPJS za čas od 1. 8. 2008 dalje. Tožnik ima namreč od 1. 8. 2008 sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto in plačo v skladu z ZSPJS.
Ker je bila zaradi nasprotnih navedb o višini že opravljenih plačil tožba delno nesklepčna, bi moralo sodišče tožnika pred zavrnitvijo dela zahtevka brez obravnavanja pozvati k odpravi nesklepčnosti. Šele če se tožnik ne bi odzval, bi bili podani pogoji za zavrnitev zahtevka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obstoj odpovednega razloga
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, za kakšna dela je tožnica s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi in ni raziskalo, kakšni so bili pogoji opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato so preuranjeni zaključki o prenehanju potreb po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je bila tožnici dolžna zagotavljati večje število različnih del, ne zgolj dela na koncu proizvodnje linije v proizvodnem programu A., ki se v pogodbi o zaposlitvi niti ne omenja. Listina tožene stranke o nižjem številu določenih izdelkov v prvem četrtletju 2015 kot v prvem četrtletju 2014 še ne dokazuje okoliščine bistvenega zmanjšanja naročil (na kar se v osnovi sklicuje izpodbijana odpoved), prav tako pa ni jasno, za kakšne izdelke gre oziroma kaj pomenijo v razmerju do do tožničinega dela, oziroma do celotnega programa A. (ki je sestavljen tudi iz drugih izdelkov, in kaj v razmerju do celotne proizvodnje.
URS člen 22, 25, 31, 158. OZ člen 376. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12,339/2-14.
prenehanje delovnega razmerja - prikrajšanje pri plači - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - načelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari - pravica do enakega varstva pravic - pravica do pritožbe - pravni interes pritožnika - stroški izvršilnega postopka
Sodišče v času odločanja o dolžnikovem ugovoru še ni imelo podatkov, da bi razmejilo zahtevek upnika, ki se nanaša na mesec oktober na obdobje od 1. 10. 2000 do 3. 10. 2000 in na obdobje od 4. 10. 2000 do konca oktobra 2000, zato je odločitev v tem delu pridržalo, sklicujoč se pri tem na smiselno uporabo 315. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Po pojasnjenem se kot neutemeljena izkažejo obširna pritožbena izvajanja upnika, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ponovno odločalo o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno s sklepom sodišča prve stopnje.
predlog za izdajo dopolnilne sodbe - I. kategorija invalidnosti
Ker sodišče prve stopnje ni odločilo o tožbenem zahtevku glede razvrstitve tožnika v I. kategorijo invalidnosti, se tožnikova pritožba v skladu 3. odstavkom 327. člena ZPP šteje kot predlog stranke za izdajo dopolnilne sodbe.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve – pogoji za izrek ukrepa
Temeljni predpogoj za zdravljenje osebe brez njene privolitve (z omejitvijo svobode gibanja oziroma preprečitvijo stikov z okolico) je ogrožanje življenja ali zdravja oziroma povzročanje hude premoženjske škode (sebi ali drugim).
Ker je predlagateljica v obravnavanem primeru svoj predlog umaknila po vsebinski ureditvi razmerja med udeleženci (sklenitvi sodne poravnave v postopku, ki je tekel vzporedno, in v kateri se je predlagateljica zavezala k umiku predloga v tej zadevi), pritožnica do povrnitve stroškov postopka ni upravičena. Predlagateljica bi za stroške ostalih udeležencev odgovarjala le v primeru, če bi se zaradi njenega ravnanja nepravdni postopek izjalovil in se pravno razmerje med udeleženci vsebinsko v ničemer ne bi uredilo.
ZPIZ-1 člen 36, 41, 41-2, 207, 207/2, 394. ZPIZ92 člen 229, 229/2.
starostna pokojnina - odmera - višina - nadomestilo plače za čas čakanja na drugo delovno mesto - pokojninska osnova - invalid III. kategorije invalidnosti
Tožnik v času uživanja nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev ni bil obvezno zavarovan, zato nadomestila ni mogoče upoštevati v pokojninsko osnovo in s tem pri odmeri starostne pokojnine. Obvezno zavarovanje je namreč pogoj, da se nadomestilo upošteva pri odmeri pokojnine. Zato tožbeni zahtevek na odpravo upravnih odločb tožene stranke ni utemeljen, saj za odmero starostne pokojnine v višjem znesku ni pravne podlage.
izbris iz sodnega registra – prenehanje pravne osebe – odgovornost družbenikov – aktivni družbenik – datum zapadlosti terjatev – prenehanje položaja družbenika pred prenehanjem pravne osebe
Res je bila verodostojna listina, na podlagi katere je bila predlagana izvršba, izpisek iz poslovnih knjig, vendar izpisek sam po sebi ne ustvarja terjatve (ampak le dokazuje njen obstoj). Izpisek le povzema stanje v poslovnih knjigah upnika glede terjatev, ki imajo podlago v ustreznih pogodbah. Na te pogodbe se je upnik skliceval že v predlogu za izvršbo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - optimizacija
V skladu z drugim odstavkom 87. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 - ZDR-1) mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca izhaja iz dejanske obrazložitve tega razloga. Ker iz obrazložitve odpovedi jasno izhaja, da je tožena stranka z namenom optimizacije delovnih procesov izvedla reorganizacijo sektorja škod, v katerem se v okviru področja pravne likvidacije ustanovi služba za likvidacijo nezgodnih zavarovanj, medtem ko se služba likvidacije škod osebnih zavarovanj v PE X. ukine, je navedla, da z reorganizacijo uvaja nov način in proces dela, ki je bolj avtomatiziran. S tem je v zadostni meri pisno obrazložila dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ-1 člen 52, 66, 66/1, 67, 67/1, 67/1-3. URS člen 14, 49, 49/3, 66. ZDR-1 člen 119, 119/1. Direktiva Sveta 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 6, 6/2.
invalid III. kategorije invalidnosti - invalidska pokojnina - starost 63 let
Ker je tožnik, pri katerem je ugotovljena III. kategorija invalidnosti, dopolnil starost 63 let, ima v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 67. člena ZPIZ-1 pravico do invalidske pokojnine, ne pa do drugih pravic, kot jih uživajo invalidi II. in III. kategorije invalidnosti.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0016091
ZIZ člen 272.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve
Tožnik je predlagal izdajo začasne odredbe, s katero je med drugim zahteval, da mu tožena stranka omogoči opravljanje dela tudi po izteku odpovednega roka ter mu zagotovi uresničevanje vseh pravic iz pogodbe o zaposlitvi. Tožnik s tožbo zahteva ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi iz krivdnega razloga, glede katere mu je tožena stranka omogočila zagovor, pred podajo odpovedi pa ga je tudi pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi. Tožena stranka pri podaji odpovedi ni storila formalnih pomanjkljivosti, zaradi katerih bi bilo možno ugotoviti nezakonitost odpovedi že v tej fazi postopka. Sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo kakšnih drugih okoliščin, zaradi katerih bi bila odpoved očitno nezakonita. Presoja zakonitosti izpodbijane odpovedi tudi ni odvisna npr. zgolj od kakšnega pravnega vprašanja, na katero bi bilo možno odgovoriti neodvisno od dokazov, ampak je ključna presoja odpovedi po vsebini, kar pa je že dejansko vprašanje. Ugotovitev o tem, ali je tožena stranka tožniku v pisnem opozorilu in odpovedi neutemeljeno očitala več kršitev delovnih obveznosti, je odvisna od dokazne ocene, katero je možno sprejeti šele po izvedenem dokaznemu postopku. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ni izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, to je, da upnik ni izkazal za verjetno, da terjatev obstoji ali bo nastala (272. člen ZIZ). Zato je sodišče utemeljeno zavrnilo predlog tožnika za izdajo začasne odredbe.
Priznanje pravice do delne invalidske pokojnine ne pomeni, da ima zavarovanec tudi pravico do njenega izplačevanja. Pogoj za izplačevanje je izpolnjen šele z dnem pričetka dela s krajšim delovnim časom oziroma z dnem, ko je realizirana priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom. Z dnem izvršljivosti sodbe, s katero je bila tožniku, ki opravlja kmetijsko dejavnost, priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom z omejitvami, je pridobil pravni naslov za pričetek dela s krajšim delovnim časom oziroma za spremembo zavarovanja in pričetek plačevanja prispevkov za skrajšan delovni čas. Toženec je z izpodbijano odločbo pravilno odločil, da sem mu delna invalidska pokojnina prizna od spremembe obsega zavarovanja iz polnega v krajši delovni čas. Pred tem pogoji za izplačevanje delne invalidske pokojnine niso bili izpolnjeni, zato je tožbeni zahtevek, da se mu izplačuje od priznanja pravice dalje, neutemeljen.
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/3-2, 68, 68/1, 136, 136/1, 136/1-8. ZPrCP člen 9, 74, 74/9. ZCes-1 člen 32, 32/19.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - dolžnost seznanitve - ekskulpacijski razlog - načelo materialne resnice
Prvostopenjsko sodišče ni postopalo skladno z načelom materialne resnice iz 68. člena ZP-1, saj je le na podlagi navedb pravne osebe v zahtevi za sodno varstvo in priloženih dokazil zaključilo, da je storilka izkazala izpolnitev dolžnosti seznanitve voznika, kako mora dela opravljati oziroma da prevoza tovora ne sme opraviti brez dovoljenja, če presega dimenzije.
ZIZ člen 107, 107/2. Uredba Sveta ES številka 44/2001 z dne 22.12.2000, o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 22, 22-5. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12.12.2012, o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24-5.
novo sredstvo izvršbe - terjatev dolžnika v tujini - pristojnost slovenskega sodišča - rubež terjatve - neposredno dejanje izvršbe
Čeprav dolžnikov dolžnik zoper sklep o rubežu terjatve ne more uveljavljati pravnih sredstev in je ta sklep šteti kot obvestilo o prenosu terjatve, ki zadošča za prehod obveznosti na novega upnika v primeru pogodbenega prenosa terjatve, je vendarle s tem že opravljeno neposredno dejanje izvršbe, saj ima vročitev sklepa o rubežu učinek rubeža. Tako opravljeno neposredno dejanje pa nedvomno posega v suverenost druge države članice, ki ima izključno pristojnost za izvajanje sodne oblasti na svojem ozemlju.
Čeprav je terjatev, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika, del dolžnikovega premoženja oziroma sodi v njegovo premoženjsko sfero, je potrebno upoštevati, da se to dolžnikovo premoženje, na katerega je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe, nahaja v tujini. Res je sicer, da se predmetna izvršba vodi zoper dolžnika in da je upnik upravičen predlagati izvršbo zoper dolžnika tudi na njegove terjatve zoper njegove dolžnike, vendar ima slovensko sodišče pristojnost dovoliti izvršbo le na tisti del dolžnikovega premoženja, ki se nahaja na ozemlju Republike Slovenije.