SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0015573
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZVZ člen 6.
invalidska pokojnina - odmera pokojnine - bivši vojaški zavarovanci - pravnomočna odločba - nova zahteva
Tožniku je bila invalidska pokojnina na podlagi 6. člena ZPIZVZ že odmerjena s pravnomočno odločbo. Zato ponovnega postopka na podlagi vložene nove zahteve ni mogoče začeti, oziroma se takšna zahteva, skladno s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP, zavrže, ker je bilo o isti zadevi že pravnomočno odločeno ter je stranka z odločbo toženega zavoda pridobila pravico. Tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu invalidska pokojnina ponovno odmeri, je zato neutemeljen.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve – pogoji za izrek ukrepa
Temeljni predpogoj za zdravljenje osebe brez njene privolitve (z omejitvijo svobode gibanja oziroma preprečitvijo stikov z okolico) je ogrožanje življenja ali zdravja oziroma povzročanje hude premoženjske škode (sebi ali drugim).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023430
KZ-1 člen 56, 56/3, 56/4, 122, 122/1. ZKP člen 372, 372-6, 445.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe – vštevanje globe – sankcija, ki jo je obsojenec plačal za prekršek – deloma isti historični dogodek – vštevanje globe v primeru preklica pogojne obsodbe – kršitev kazenskega zakona – obvestilo o seji pritožbenega senata
Ker zakonski znaki kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 122. členu KZ-1 deloma vsebujejo tudi znake prekrška po navedeni določbi ZJRM, bi bilo v primeru preklica pogojne obsodbe, izrečene obdolžencu, plačano globo na podlagi tretjega odstavka 56. člena KZ-1 potrebno všteti v izrečeno zaporno kazen, pri čemer je, skladno s četrtim odstavkom 56. člena KZ-1, 42 EUR globe izenačeno z dnevom odvzema prostosti.
Tožeča stranka, ki se ne pritožuje zoper odločitev o glavni stvari, nima pravnega interesa za pritožbo zoper procesni sklep, ki ga je sodišče prve stopnje sprejelo le zato, ker je bil sklep o izvršbi izdan v času, ko je bila v Sloveniji denarna enota SIT, ki pa ni več v uporabi.
ZZVZZ člen 19, 34, 34/2, 34/3. ZPIZ-2 člen 66. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasna nezmožnost za delo - absolutna bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokazni predlogov - možnost dokazovanja - vzrok začasne nezmožnosti za delo - poškodba pri delu
Če je zadržanost od dela posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pripada zavarovancu na podlagi 3. odstavka 34. člena ZZVZZ nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja, in sicer dokler ni spet zmožen za delo. Sodišče prve stopnje je to določbo ZZVZZ v obravnavanem primeru zmotno tolmačilo tako, da je pravica do nadomestila zagotovljena le zavarovancem, ki so bili že na dan prenehanja delovnega razmerja v bolniškem staležu zaradi poškodbe pri delu. Predmet presoje v konkretnem sporu je namreč izpodbijana odločba o začasni nezmožnosti za delo in s tem tudi vprašanje vzroka začasne nezmožnosti za delo. Ker je sodišče prve stopnje brez utemeljenega razloga zavrnilo izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca in posledično tudi druge dokazne predloge tožnika za razjasnitev dejanskega stanja glede tega, ali je stanje leve rame posledica poškodbe ali bolezni, je s tem zagrešilo kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Zato
je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadev vrnilo sodišču prve
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/3-2, 68, 68/1, 136, 136/1, 136/1-8. ZPrCP člen 9, 74, 74/9. ZCes-1 člen 32, 32/19.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - dolžnost seznanitve - ekskulpacijski razlog - načelo materialne resnice
Prvostopenjsko sodišče ni postopalo skladno z načelom materialne resnice iz 68. člena ZP-1, saj je le na podlagi navedb pravne osebe v zahtevi za sodno varstvo in priloženih dokazil zaključilo, da je storilka izkazala izpolnitev dolžnosti seznanitve voznika, kako mora dela opravljati oziroma da prevoza tovora ne sme opraviti brez dovoljenja, če presega dimenzije.
tožba na ugotovitev obstoja prerekane terjatve - stranska intervencija na strani tožeče stranke - pogodba o odstopu terjatve
Intervenientka zaenkrat ni dokazala, da je prevzemnica dela vtoževane terjatve. Ob taki presoji pa z nobeno od številnih pritožbenih navedb, s katerimi utemeljuje svoj pravni in zlasti ekonomski interes za stransko intervencijo, ne more uspeti.
nadomestilo plače za čas čakanja - ustavitev izplačevanja
Toženec je z odločbo o ustavitvi izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo v rednem postopku posegel v pravnomočno urejeno pravno razmerje, zaradi česar takšna odločba ni zakonita. To pa ne pomeni, da za obdobje, ko tožnik ni več izpolnjeval pogojev za izplačevanje tega nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo, ne bi zakonito ustavil izplačevanje te dajatve in tudi ne, da za celotno obdobje ne bi mogel od tožnika uveljavljati vračila preveč oziroma neupravičeno izplačane dajatve. Toženec lahko, ne da bi predhodno z odločbo odločil o ustavitvi izplačevanja dajatve, že takoj z odločbo na podlagi 275. člena ZPIZ-1 in na podlagi pravil o vračanju neupravičeno pridobljenega ter zaradi neizpolnjevanja pogojev za izplačevanje dajatve, uveljavlja vračilo preveč izplačane dajatve. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo in odločitev toženca spremenilo tako, da se izplačevanje nadomestila ustavi z dnem izdaje prvostopenjske odločbe, torej za naprej.
ZPIZ-2 člen 173, 173/4, 174, 174/2, 174/3, 196. ZPIZ-1 člen 157, 157/2.
starostna pokojnina - odmera - začetek izplačevanja pokojnine
Tožnica je zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine vložila dne 6. 11. 2012, zato se ji starostna pokojnina v skladu z drugim odstavkom 157. člena ZPIZ-1 lahko izplačuje za največ šest mesecev za nazaj, torej od 1. 6. 2012 dalje.
Priznanje pravice do delne invalidske pokojnine ne pomeni, da ima zavarovanec tudi pravico do njenega izplačevanja. Pogoj za izplačevanje je izpolnjen šele z dnem pričetka dela s krajšim delovnim časom oziroma z dnem, ko je realizirana priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom. Z dnem izvršljivosti sodbe, s katero je bila tožniku, ki opravlja kmetijsko dejavnost, priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom z omejitvami, je pridobil pravni naslov za pričetek dela s krajšim delovnim časom oziroma za spremembo zavarovanja in pričetek plačevanja prispevkov za skrajšan delovni čas. Toženec je z izpodbijano odločbo pravilno odločil, da sem mu delna invalidska pokojnina prizna od spremembe obsega zavarovanja iz polnega v krajši delovni čas. Pred tem pogoji za izplačevanje delne invalidske pokojnine niso bili izpolnjeni, zato je tožbeni zahtevek, da se mu izplačuje od priznanja pravice dalje, neutemeljen.
Drži sicer, da iz naročilnice izrecno ne izhaja, da bi odpoved naročila začela učinkovati šele naslednje leto (kot to trdi tožeča stranka). Vendar ne izhaja niti nasprotno, tj. da bi odpoved naročila začela učinkovati takoj (kot to trdi tožena stranka). Povedano drugače: z uporabo jezikovne metode spornemu besedilu naročilnice ni mogoče pripisati pravega pomena, zato ga je potrebno presojati še z vidika ostalih uveljavljenih metod razlage, ki jezikovni okvir besedila pomensko določajo in soopredeljujejo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006537
KZ-1 člen 323, 323/1. ZPrCp člen 56, 56/1. ZKP člen 3, 3/2.
prometna nesreča iz malomarnosti - dejansko stanje - nepreglednost - varna vključitev na prednostno cesto - krivda
Če se voznik zaveda, da se zaradi nepreglednosti in drugih ovir, ne more varno vključiti v promet na prednostno cesto, tega (torej vključiti se v promet) ne sme storiti, saj lahko pričakuje, da bo po prednostni cesti vozilo vozilo, ki ga ni videl ali mogel videti.
ZUJF člen 246. 267. Pogodba o delovanju Evrope Unije (PDEU) člen 267. ZDR člen 131.
regres za letni dopust - zavrženje tožbe
Ker je že bilo pravnomočno razsojeno, da je tožnici prenehalo delovno razmerje 31. 8. 2012, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za izplačilo regresa za letni dopust za leto 2013 in leto 2014. Tudi glede regresa za letni dopust za leto 2015 in nadaljnja leta bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti in ne zavreči tožbe. Pritožbeno sodišče ni poseglo v ta del odločitve, saj je zavrženje tožbe za tožnico ugodnejše od zavrnitve tožbenega zahtevka, hkrati pa ne vpliva na vsebinsko odločitev glede izplačila regresa za letni dopust.
nadomestitev globe z delom v splošno korist – oprava nalog v organizaciji, v kateri je storilec hkrati uporabnik njenih storitev
Nikakršnega razumnega razloga ni, da storilec ne bi opravil naloge v splošno korist v organizaciji Območnega združenja Rdečega križa, četudi je uporabnik njihovih programov. Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist namreč nima s tem v zvezi nikakršnih omejitev in bi bilo po mnenju sodišča druge stopnje možno takšne naloge opraviti npr. tudi v organizaciji, v kateri bi bil storilec redno zaposlen, če bi bila vključena v seznam izvajalskih organizacij, v katerih je mogoče opraviti dela v splošno korist.
Čeprav je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da je navidezna pogodba takšna pogodba, glede katere vlada soglasje strank, da naj pogodba zanje ne bi veljala, pa takšnega soglasja volj sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo. Sodišče prve stopnje, kot to pravilno izpostavlja pritožba, bi navedene okoliščine moralo presojati v luči določb 50. člena OZ glede soglasja volj tožeče in tožene stranke ter družb L.I.I. d.o.o. in P. d.o.o. o navideznosti sklenjenih pravnih poslov oziroma o njihovem soglasju, da pogodbe zanje ne veljajo.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0015290
ZPIZ-1 člen 189, 189/1. ZZZDR člen 103.
priznanje zavarovalne dobe - skrb za otroka v prvem letu otrokove starosti - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dejanska skrb za otroka
ZPIZ-1 v prvem odstavku 189. člena določa, da se v zavarovalno dobo šteje tudi čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti, do uveljavitve tega zakona, če v tem času mati ali oče ni bil zavarovan (a) na drugi podlagi in če je bilo njegovo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da dejanske skrbi za otroka ni potrebno dokazovati, saj je skrb očeta za svojega otroka že zakonska dolžnost staršev, kot to izhaja tudi iz 103. člena ZZZDR. Takšno stališče je zmotno. Iz 103. člena ZZZDR izhaja dolžnost staršev, da skrbijo za otroke. Zakon govori o dolžnosti, torej staršem nalaga dolžno ravnanje. Od konkretnega primera pa je odvisno, ali se ta dolžnost v praksi tudi izvaja, torej ali gre za dejansko skrb staršev za svoje otroke. Tako je potrebno tolmačiti tudi 1. alinejo 189. člena ZPIZ-1, kajti le v primeru, če je izkazana tudi skrb starša za otroka, se temu staršu ob izpolnjevanju ostalih z zakonom določenih pogojev lahko v zavarovalno dobo šteje čas zunaj zavarovanja, ko je skrbel za otroka v prvem letu njegove starosti. Stališče sodišča prve stopnje, da ni potrebno ugotavljati dejanske skrbi za otroka je torej zmotno, posledično pa je tudi dejansko stanje glede omenjenega ostalo nerazčiščeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015448
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 153/3, 179, 182.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - nevarna stvar - mesoreznica - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
Ob ugotovitvi, da je sestavni del rokovanja z mesoreznico, ki jo poganja elektrika, tudi čiščenje notranjosti stroja in rezil, je pravilna presoja sodišča sodišča prve stopnje, da za škodni dogodek objektivno odgovarja drugotožena stranka.
Na podlagi ugotovitev izvedenca, da mesoreznica v času škodnega dogodka ni izpolnjevala vseh pogojev za varno uporabo in ni ustrezala varnostnim predpisom, ker ni delovalo varnostno stikalo kot dodatni varnostni mehanizem, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podana tudi krivdna odgovornost drugotožene stranke in da ravnanje tožnice zanjo ni bilo nepričakovano.
Ker tožnica ni izklopila glavnega stikala oziroma izvlekla vtikača iz vtičnice in po rutinski pomoti pritisnila gumb za ročni vklop, namesto da bi premaknila ročico za odstranitev polža, je ravnala neskrbno in s tem delno (v obsegu 30 %) prispevala k nastanku škode.
plačilo nadur - regres za letni dopust - dokazno breme
Listina „specifikacija opravljenega dela preko polnega delovnega časa“ vsebuje s strani tožnika sestavljeno evidenco nadur. Vtoževane nadure so v tej listini po mesecih in letih podrobneje razčlenjene. Navedba tožnika, da naj se podatki iz te listine štejejo za del tožbenih navedb, sama po sebi še ne pomeni, da listina ni bila predložena kot dokaz ali da ne more predstavljati dokaza. Vprašanje vsakega konkretnega primera je, kako presodi sodišče vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj, upoštevaje trditveno in dokazno breme strank. Kot je razbrati iz sodbe sodišča prve stopnje, je imela posebno težo listina, ki se nanaša na marec 2013 (računalniški izpis prisotnosti tožnika v prostoru naročnika A.), s predložitvijo katere je tožnik dokazal, da so se pri toženi stranki opravljale nadure, ki v plačilni listi niso bile zajete.
Tožnik ima dopolnjenih 24 let, 11 mesecev in 14 dni pokojninske dobe, z upoštevanjem dodane dobe iz naslova služenja vojaškega roka in prijavljenosti na Zavodu RS za zaposlovanje pa skupno 38 let, 1 mesec in 29 dni. Ob takšni dobi bi moral tožnik na dan 31. 12. 2012 dopolniti 63 let starosti oz. z znižanjem starosti zaradi povečane zavarovalne dobe najmanj 61 let ter 4 mesece starosti, da bi izpolnjeval oba pogoja (pokojninska doba in starost) za priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-1. Na dan 31. 12. 2012 pa je tožnik dopolnil šele 59, let 3 mesece in 17 dni starosti. To pomeni, da tožnik ni izpolnjeval pogoja starosti iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Zato tožbeni zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-1 ni utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.