PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE
VSL0066281
ZP-1 člen 8, 66, 66/2. KZ-1 člen 31, 31/2, 32, 32/2. ZPOmK-1 člen 43, 44, 74, 74/1, 74/1-1, 74/1-2, 74/2.
koncentracija - priglasitev koncentracije - rok za priglasitev koncentracije - zadržanje izvrševanja koncentracije - pravna zmota - skrajna sila - dovoljenost pritožbe - zahteva za sodno varstvo - pritožba zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo
Ker je bila odločba prekrškovnega organa glede odgovorne osebe s sodbo spremenjena tako, da ji je bila za prvi prekršek določena in izrečena globa na spodnji predpisani meji, za drugega pa opomin, in ji z odločbo in sodbo bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi nad 400,00 EUR, pritožba odgovorne osebe glede na drugi odstavek 66. člena ZP-1 ni dovoljena.
Pritožbene navedbe, da odgovorna oseba ni pravna strokovnjakinja in da je zaupala notarju, ki je ni opozoril na kogentna določila ZPOmK-1, ne vzbujajo dvoma o morebitni nepravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje glede pravne osebe, da uporaba inštituta pravne zmote iz drugega odstavka 31. člena KZ-1 ob upoštevanju določil 8. člena ZP-1 v zvezi z uporabo določil KZ-1) ne pride v poštev.
tožba zaradi vznemirjanja služnostne pravice – zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – služnostna pot – onemogočen dostop do hiše zaradi ovire – nastanek težko nadomestljive škode – denarna kazen
Tožeča stranka vlaga tožbo na prepoved vznemirjanja pravice vožnje in hoje po služečem zemljišču. Za zavarovanje te terjatve predlaga regulacijsko začasno odredbo, da sodišče naloži tožencu, da umakne svoje vozilo s služnostne poti. Dejstvo, da toženec zatrjuje, da naj bi tožnik imel na voljo še kakšno drugo pot, ni pravno relevantno in ne more ovirati izdaje regulacijske začasne odredbe, da mora tožena stranka umakniti avtomobil in s tem omogočiti tožniku dostop do hiše po služnostni poti.
osebni stečaj – končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – do kdaj se lahko vloži predlog za odpust obveznosti
Dolžnik v pritožbi trdi, da predloga za odpust obveznosti sploh še ni vložil, zato v konkretnem primeru ne obstaja ovira za končanje postopka osebnega stečaja.
Ker se začne postopek odpusta obveznosti le na predlog dolžnika, sodišče prve stopnje med postopkom osebnega stečaja brez ustreznega predloga ni bilo dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati, kdaj bodo pri dolžniku prenehale ovire za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP. Posledično dolžnika tudi ni bilo dolžno med postopkom pozivati, da vloži predlog za odpust obveznosti.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0082853
ZPP člen 105a, 105a/3, 188, 188/3. ZNP člen 37. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-13. ZST-1 tarifna številka 9612.
neplačilo sodne takse – posledica neplačila sodne takse – domneva umika predloga – ustavitev postopka – nastanek taksne obveznosti – taksa ob domnevi umika vloge oziroma zavrženju vloge zaradi neplačila takse za postopek
Zadeva je bila zaključena, ker ni bila plačana sodna taksa in je sodišče moralo izdati sklep po določbi 105.a člena ZPP. Posledica ustavitve postopka v tem primeru pa je, da mora predlagatelj plačati eno tretjino sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL0080753
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz tovora (CMR) člen 30, 30/1. ZPP člen 155, 155/1, 274, 274/1, 284, 319, 319/3. ZPPCP-1 člen 1, 70, 70/2.
narok za glavno obravnavo - prvi narok - dokazni sklep - prekluzija - prevozna pogodba - CMR - poškodbe blaga - pobotni ugovor - ugovor pobotanja - pravnomočna odločitev o pobotnem ugovoru - pravdni stroški - stroški fotokopij
Opisovanje procesnih situacij v posameznih pridruženih zadevah in pravno naziranje, ki ga je podala tožena stranka v navedeni vlogi, je vedno dopustno, ne glede na to, ali gre za prvi ali preloženi narok.
Če sodišče v dokaznem sklepu obrazloži, da je vpogledalo vse listine v spisu in jih tudi številčno označi, sodišču ni treba povzeti vseh listin, ki jih je vpogledalo. Iz spisa se namreč vidi, katere listine je sodišče prve stopnje uporabilo v dokaznem postopku.
Vsaka stranka ima svoje vloge in priloge k vlogam, vloge nasprotne stranke pa dobi od sodišča. Iz uradnega zaznamka o pregledu spisa in o izdaji fotokopij pa izhaja, da je pooblaščenec tožeče stranke kopiral spis v zvezi z vlogami in prilogami, ki so bile že posredovane tožeči stranki.
ZPP člen 188. ZNP člen 23, 23/1, 37. ZVEtL člen 13.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – subsidiarna uporaba ZNP – umik predloga v nepravdnem postopku – soglasje nasprotnega udeleženca
Sodišče prve stopnje in pritožnik se napačno in neutemeljeno sklicujeta na določbe člena 188 ZPP o umiku tožbe, saj za umik predloga v nepravdnem postopku veljajo določbe člena 23 ZNP kot specialni predpis. Le-ta določa, da lahko predlagatelj umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje in za tak umik ni potrebno soglasje nasprotnega udeleženca.
Zmotno je materialno pravno stališče prvostopenjskega sodišča tudi v delu, ko zaključuje, da izjavi ne moreta nadomestiti dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da je prenehala podizvajalska pogodba z dne 3. 6. 2012 in da je bila dejansko sklenjena pogodba med pravdnima strankama za ta dela. Podizvajalsko pogodbo za izvedbo strojno instalacijskih del (ki je po svoji pravni naravi podjemna pogodba; 619. člen OZ1 in nadaljnji) je namreč mogoče tako skleniti kot razvezati ustno. Ker pa za odločitev v obravnavani zadevi po presoji pritožbenega sodišča ni bistveno, ali je podizvajalska pogodba med družbo B., d. o. o., in tožečo stranko prenehala ali ne, pa v nadaljevanju odgovarja le na pritožbene navedbe v zvezi z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da poslovnega razmerja med pravdnima strankama tožeča stranka ni uspela dokazati.
Tožena stranka sicer pravilno zatrjuje, da je bilo (materialno) dokazno breme v zvezi s pravilno izpolnitvijo obveznosti po podjemni pogodbi na strani tožeče stranke, vendar pa se med dokaznim postopkom lahko premešča procesno dokazno breme.
Podjemnik je dolžan opozoriti naročnika na pomanjkljivosti v njegovem naročilu ter na druge okoliščine, za katere je vedel ali moral vedeti in bi bile lahko pomembne za naročeno delo. Tožena stranka bi morala v zvezi s tem zatrjevati konkretno opustitve podjemnikove pojasnilne dolžnosti, česar pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni storila (prav tako pa tudi ne v pritožbenem postopku), saj svojemu trditvenemu bremenu ne more zadostiti zgolj s sklicevanjem na to, da izdelek tožeče stranke ni v skladu s pričakovanji tožene stranke, kot tudi ne s trditvami, da je tožeča stranka sodelovala pri izdelavi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta.
izostanek z naroka - zaslišanje strank - pravočasno grajanje procesnih kršitev - nekonkretizirane trditve - nedovoljen pritožbeni razlog - spor majhne vrednosti
Ker gre za pavšalne in nekonkretizirane očitke, ki jih tožeča stranka ni v ničemer pojasnila oziroma zanje ni navedla razlogov, jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj na njih niti ni moglo konkretizirano odgovoriti.
Tožena stranka, ki je bila pravilno vabljena na prvi narok za glavno obravnavo, se le tega ni udeležila in svojega izostanka ni opravičila. Skladno z drugim odstavkom 258. člena ZPP lahko v takem primeru sodišče zasliši zgolj stranko, ki je prišla na narok, torej v konkretnem primeru tožečo stranko. Tudi sicer pa bi morala tožena stranka kršitve določb pravdnega postopka, torej tudi po njenem neutemeljeno zavrnitev dokaznih predlogov, grajati takoj, ko je to mogoče. Slednjemu zaradi neutemeljene odsotnosti na prvem naroku za glavno obravnavo ni zadostila.
Tožnik v predlogu za obnovo postopka navaja, da se je oseba, ki je pooblaščena za sprejemanje pošte pri tožnikovem pooblaščencu, zmotila pri zapisu datuma prejema sodbe sodišča prve stopnje, zato je bila pritožba, ki jo je tožnik vložil zoper sodbo sodišča prve stopnje, pravočasna. Zatrjevani obnovitveni razlog iz 2. točke prvega odstavka 394. člena ZPP ni podan. Iz navedb v predlogu za obnovo izhaja, da je napaka pri vročitvi nastala na strani tožnika samega (oziroma njegovega pooblaščenca), obnova postopka po 2. točki prvega odstavka 394. člena ZPP pa se lahko predlaga, kadar z nezakonitim postopanjem sodišča stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, torej, kadar je odgovornost za napako v vročitvi v sferi sodišča, ne pa stranke. Zato je pritožbeno sodišče predlog za obnovo postopka kot neutemeljenega zavrnilo (401. člen ZPP).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081563
URS člen 125. Prva direktiva Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (89/104/EGS) člen 4, 4/3, 4/4, 5, 5/2. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b, 44/1-c, 47, 47/1, 119, 119/1, 119/1-b. ZPP člen 13, 13/1.
tožba za izbris znamke iz registra - enakost ali podobnost - enakost ali podobnost blaga ali storitev - razredi po nicejski klasifikaciji - verjetnost zmede v javnosti - verjetnost zamenjave - verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko - izkoriščanje oziroma oškodovanje razlikovalnega značaja ali ugleda prejšnje znamke - besedna podobnost - slikovna podobnost - zvočna podobnost - povprečni porabnik - splošna javnost - strokovna javnost - vezanost sodišč na odločbe upravnih organov - odločba urada za harmonizacijo na notranjem trgu evropske unije
Verjetnost zmede v javnosti obstaja, če obstaja nevarnost zamenjave znamk.
Nevarnost zmede je treba presojati ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Pri presoji je treba upoštevati vzajemno učinkovanje med stopnjo podobnosti znamk, stopnjo podobnosti blaga in storitev in razlikovalnim učinkom starejše znamke. To na primer pomeni, da večji ko je na primer razlikovalni učinek starejše znamke, bolj se mora nova znamka razlikovati od stare. Pri presoji podobnosti znamk je odločilen celotni vtis na povprečnega porabnika. Tega je potrebno določiti glede na vrsto blaga ali storitev.
Nevarnost zamenjave se presoja pri vseh znamkah enako, in sicer predvsem, ali obstaja nevarnost zamenjave pri porabniku, ki ne ve, da obstajata dve različni znamki. Porabnik, ki ve, da obstajata dve različni znamki, namreč ni toliko izpostavljen nevarnosti, da bo eno znamko zamenjal za drugo. Prav medmrežje ponuja tehnične možnosti, da se lahko porabnik, ki ne ve za obstoj dveh znamk, lažje izogne nevarnosti zamenjave.
Uglednost znamke se lahko dokazuje z raziskavami javnega mnenja ali podatki o tržnem deležu.
Za odločanje o podelitvi znamke po slovenskem nacionalnem pravu sta pristojna izključno slovenska uprava in v primeru spora še slovensko sodstvo. Urad za harmonizacijo na notranjem trgu je upravni organ EU. Odloča o registraciji znamke po pravu EU. Njegove odločitve za slovensko sodišče, ko odloča o znamki po slovenskem nacionalnem pravu, nimajo nikakršnega pomena. Nanje torej katerokoli slovensko sodišče ni vezano. Prvostopenjsko sodišče ni kršilo določb pravdnega postopka, ker v procesnem smislu nepomembnega dejstva, to je odločbe Urada za harmonizacijo na notranjem trgu, ni navedlo v svoji obrazložitvi.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PREKRŠKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0080013
URS člen 23, 26, 30. ZVPSBNO člen 2, 4. ZPP člen 7, 125a, 125a/4, 212, 227. ZP-1 člen 193.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodninska odgovornost države – prekršek – absolutno zastaranje pregona prekrškov – pravdni stroški – odvetniška tarifa – DDV – stroškovni sklep
Iz Poročevalca DZ izhaja, da se podpoglavje 4.8 Tarife ZOdvT uporablja za vse vrste zadev v postopkih s pravnimi sredstvi po ZVPSBNO. Tarifa v tem delu torej ne določa nagrade za postopek v primeru, ko stranka vloži tožbo na povrnitev škode, nastale zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ampak se nanaša na postopek pred Državnim pravobranilstvom.
Odločitev sodišča prve stopnje, da tožnik ni ne zatrjeval ne izkazal zavezanosti za plačilo DDV, upoštevajoč, da tudi sama pooblaščenka v stroškovniku pri tožbi DDV-ja ni priglasila, je pravilna.
odlog izvršbe na premičnine – predlog, vložen pri izvršitelju
Predlog upnika za odlog izvršbe na premičnine ureja 72. člen ZIZ, ki v četrtem odstavku med drugim določa, da mora v primeru, če gre za izvršbo na premičnine, in je izvršitelj zadevo že prevzel, upnik predlog za odlog izvršbe vložiti pri izvršitelju in priložiti listino, iz katere izhaja soglasje dolžnika z odlogom, izvršitelj v spisu in vpisniku pa evidentira čas odloga in o tem obvesti sodišče, ki o tem ne rabi izdati nobenega sklepa.
IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069209
ZIZ člen 43. ZZZDR člen 192, 192/1, 213. ZPP člen 343, 343/4, 409, 409/1.
skrbnik za posebni primer – kolizijski skrbnik – izvršilni postopek – umik predloga za izvršbo
Višje sodišče ugotavlja, da je bil upniku za zastopanje v tem postopku postavljen posebne oblike skrbnik, to je skrbnik za posebni primer oziroma kolizijski skrbnik po 213. členu ZZZDR. Pritožnik v tem postopku ne more več zastopati upnika in je bilo potrebno iz tega razloga njegovo pritožbo zavreči.
Da ni bilo razlogov za postavitev kolizijskega skrbnika, bi moral pritožnik uveljavljati v postopku, v katerem je bil kolizijski skrbnik postavljen.
Sodišče prve stopnje izvršilnega postopka ni ustavilo na podlagi upnikovega umika predloga za izvršbo, temveč na podlagi umika predloga za izvršbo, vloženega po kolizijskem skrbniku.
znižanje preživnine – zmožnosti preživninskega zavezanca – spremenjene okoliščine – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog za odpoved
Če preživninski zavezanec izgubi zaposlitev po svoji krivdi, ne gre za pravno upoštevne spremenjene preživninske zmožnosti zavezanca, ki bi ga v smislu 132. člena ZZZDR opravičevale do zniževanja preživnine.
ZFPPIPP člen 390, 390/1, 399, 399-1, 399-4, 408, 408/2. KZ člen 134, 134/1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – premoženjski položaj stečajnega dolžnika – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kaznivo dejanje povzročitve hude telesne poškodbe – terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti
Kaznivo dejanje povzročitve hude telesne poškodbe ne predstavlja kaznivega dejanja proti premoženju v smislu 1. točke 399. člena ZFPPIPP, saj nima elementov premoženjskopravne narave. Posledično ne pomeni ovire za odpust obveznosti.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – delna oprostitev plačila sodnih taks – obseg veljavnosti sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks – delna oprostitev plačila takse za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine – učinek sklepa o oprostitvi v pravdnem postopku, s katerim se nadaljuje postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine – doplačilo sodne takse za redni postopek kot procesna predpostavka
Sklep o (delni) oprostitvi plačila sodnih taks je bil izdan v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki se je po ugovoru nadaljeval v pravdnega, v izreku sklepa pa je določena veljavnost od 29. 7. 2014 dalje za vloge, pri katerih je plačilo sodne takse procesna predpostavka (ne da bi bila omejena do odstopa zadeve v pravdo). Pravnomočen sklep o (delni) oprostitvi plačila sodnih taks za vloge, za katere je plačilo procesna predpostavka za obravnavo, zato v konkretnem primeru učinkuje tudi v pravdnem postopku, do konca tega postopka z rednimi pravnimi sredstvi.
odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov – izpraznitev stanovanja in izročitev v posest – porušenje zgradbe – neobstoj stanovanja – pravni interes za vložitev tožbe
Ker stanovanje, na katerega se nanaša tožba, ne obstaja več, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik nima več pravnega interesa za odpoved najemne pogodbe in izpraznitev ter izročitev stanovanja, ki ne obstaja zaradi porušenja zgradbe, v kateri se je nahajalo.
stečaj zapuščine – obresti od obresti – stroški postopka – prijava terjatve v stečaju – nepopolna prijava
Tožeča stranka je obresti (oziroma pravico do njihovega izplačila) prejela, namesto dejanskega izplačila pa jih je ponovno „izročila“ zapustniku (oziroma jih pri njem pustila), kot novo glavnico. Situacija je enaka, kot če bi zapustnik tožeči stranki dejansko izplačal znesek, ki predstavlja obresti, nato pa bi mu ta isti znesek tožeča stranka ponovno posodila. Za takšno (novo) posojilo bi bila, v primeru zamude z vračilom, seveda upravičena do plačila zakonskih zamudnih obresti od nove glavnice.
Določilo četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP se uporabi, če je prijava terjatve nepopolna, če ne vsebuje (vseh) dejstev in ji niso predloženi (vsi) dokazi, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče preizkusiti in odločiti o njeni utemeljenosti. Gre za sankcioniranje upnika, ki je z nepopolno prijavo povzročil situacijo, da se stečajni upravitelj o tej terjatvi, prav zaradi njene nepopolnosti in vsebinskih pomanjkljivosti, ni mogel izjaviti in jo je iz tega razloga tudi prerekal.