IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077496
ZFPPIPP člen 348, 349, 350, 350/2, 351, 351/3, 442, 442/6, 442/7, 442/10. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4. ZPP člen 207, 207/1, 339, 339/1.
nadaljevanje izvršbe zoper osebno odgovorne družbenike – stečaj nad premoženjem izbrisane družbe – prekinitev postopka – prenehanje teka roka med prekinitvijo postopka – vstop novega upnika v izvršilni postopek – pravočasnost predloga stečajnega upravitelja za vstop v postopek – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
S procesnim sklepom o nadaljevanju izvršilnega postopka še ni določeno o nobeni pravici ali dolžnosti. Res z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnika uveljavljati zahtevke nasproti osebno odgovornim družbenikom za uveljavitev terjatev na podlagi njihove odgovornosti za obveznosti pravne osebe, vendar pa je potrebno upoštevati tudi, da se postopki izvršbe in zavarovanja proti osebno odgovornim družbenikom, ki so bili začeti pred začetkom stečajnega postopka, prekinejo in jih je dovoljeno nadaljevati samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. V konkretnem primeru je prvotni upnik pravilno vložil predlog za nadaljevanje izvršbe zoper družbenico. Ker pa je po vložitvi predloga in pred odločitvijo o temu predlogu upnika prišlo do začetka stečajnega postopka, bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o prekinitvi postopka. Navedenega sklepa sicer ni izdalo, kar pomeni relativno bistveno kršitev postopka, ki ni vplivala na pravilnost in zakonitost tega postopka, saj je v nadaljevanju sodišče prve stopnje sledilo predlogu stečajnega upravitelja pozneje najdenega premoženja in pravilno nadaljevalo izvršilni postopek v dobro stečajne mase. Predlog za nadaljevanje stečajnega upravitelja ni prepozen, saj če je postopek prekinjen, prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Res sicer pravna dejanja neligitimirane osebe z vidika zastaralnega ali prekluzivnih rokov ne učinkujejo v korist legitimirane osebe, vendar je ureditev v ZFPPIPP specialna, v smiselni povezavi z ureditvijo vstopa novega upnika v izvršilni postopek. Kolikor enoletni rok ne bil bil varovan z pravočasnim upnikovim predlogom za nadaljevanje zoper aktivnega družbenika izbrisane pravne osebe, če kasneje pride do stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane osebe, in sicer pred potekom enoletnega prekluzivnega roka in pred odločitvijo sodišča prve stopnje o upnikovem predlogu, potem bi bil izjalovljen namen ZFPPIPP.
Po začetku stečajnega postopka nad premoženjem družbe ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi oziroma o nadaljevanju izvršbe z novo dolžnico na predlog prvotnega upnika, ampak bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o prekinitvi postopka.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – neprimeren predlog začasne odredbe – namen zavarovanja terjatve – prepustitev nepremičnine v trajno last in posest – prepoved odtujitve in obremenitve – nepremičnina v družbeni lasti – meje preizkusa sodbe prve stopnje – prekoračitev tožbenega zahtevka
Predlagana začasna odredba je očitno neprimerna in z njo tožnik ne more doseči namena zavarovanja svoje terjatve. Z nasprotno tožbo je namreč od tožencev zahteval, da mu parceli prepustijo v trajno last in posest. S predlagano začasno odredbo pa predlaga sodišču, da tožencem prepove obremenitev in odtujitev obeh parcel do pravnomočne rešitve spora, pri čemer pa iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da sta parceli družbena lastnina z vknjiženo pravico uporabe na tožnika. To pomeni, da s predlagano začasno odredbo tožnik ne more doseči namena zavarovanja svoje terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0071109
ZPP člen 319, 319/1, 319/2. ZTLR člen 63. SPZ člen 153. ZOR člen 997. OZ člen 1012.
pravnomočno razsojena stvar – res iudicata – sodba na podlagi pripoznave – identičnost zahtevkov – istovetnost dejanskih stanov – podlaga toženkine obveznosti – zastava nepremičnine – hipotekarna tožba – poroštvo – poroštvena izjava
Dva spora sta identična, kadar sta obravnavni pravni razmerji po vsebini in nastanku enaki. Ne gre za identična spora, če imata tožbena zahtevka različen tožbeni temelj; če so pri njuni presoji pravno odločilna druga (različna) dejstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL0080753
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz tovora (CMR) člen 30, 30/1. ZPP člen 155, 155/1, 274, 274/1, 284, 319, 319/3. ZPPCP-1 člen 1, 70, 70/2.
narok za glavno obravnavo - prvi narok - dokazni sklep - prekluzija - prevozna pogodba - CMR - poškodbe blaga - pobotni ugovor - ugovor pobotanja - pravnomočna odločitev o pobotnem ugovoru - pravdni stroški - stroški fotokopij
Opisovanje procesnih situacij v posameznih pridruženih zadevah in pravno naziranje, ki ga je podala tožena stranka v navedeni vlogi, je vedno dopustno, ne glede na to, ali gre za prvi ali preloženi narok.
Če sodišče v dokaznem sklepu obrazloži, da je vpogledalo vse listine v spisu in jih tudi številčno označi, sodišču ni treba povzeti vseh listin, ki jih je vpogledalo. Iz spisa se namreč vidi, katere listine je sodišče prve stopnje uporabilo v dokaznem postopku.
Vsaka stranka ima svoje vloge in priloge k vlogam, vloge nasprotne stranke pa dobi od sodišča. Iz uradnega zaznamka o pregledu spisa in o izdaji fotokopij pa izhaja, da je pooblaščenec tožeče stranke kopiral spis v zvezi z vlogami in prilogami, ki so bile že posredovane tožeči stranki.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 5, 5/2, 10.
povračilo stroškov v zvezi z delom - potni stroški
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da se 10. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji v konkretnem primeru ne more uporabiti, ker med strankama ni bil sklenjen dogovor za uporabo lastnega avtomobila tožnika v službene namene in ker ni dokazano, da bi tožnik za pot na izobraževanje prejel potne naloge. Med strankama je bila namreč sklenjena pogodba o izobraževanju, s katero je bil tožnik napoten na izobraževanje, uporaba avtomobila in s tem povrnitev kilometrine za prevoz na izobraževanje in z izobraževanja pa je bila tožniku odobrena z dokumentom, v katerem je komandirja policijske postaje kot tožnikov nadrejeni navedel, da tožniku pripada kilometrina na celotni relaciji od bivališča do kraja izobraževanja, ker tožnik zaradi šolskega urnika nima možnosti uporabe javnega prevoznega sredstva. Tožena stranka je tožniku kilometrino izplačevala v višini 8 % cene neosvinčenega motornega 95-oktanskega bencina za prevoženi kilometer, kar pa ni pravilno, saj ne gre gre za povračilo stroškov za prevoz na delo v smislu 2. odstavka 5. člena Aneksa in zato tožniku pripadala kilometrina v višini 18 % cene neosvinčenega motornega 95-oktanskega bencina. Ker je zaradi zmotne pravne presoje dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084130
OZ člen 190. ZPP člen 7, 212. ZOdvT člen 30, 30/3. ZOdvT tarifna številka 6000, 6000/1, 6000/1-b.
neupravičena obogatitev – javno podjetje – dobavitelj plina – trditveno in dokazno breme – nesklepčnost – stroški postopka – odvetniška tarifa – način odmerjanja nagrade za izvensodne storitve – strošek prvega nasveta – strošek fotokopij
Tožnica bi morala v tožbi podati konkretne trditve o višini neupravičene obogatitve. Zgolj sklicevanje na priložene račune namreč ne zadošča, saj morajo biti dejanske navedbe razvidne že iz tožbe, sklicevanje na priloge pa se lahko nanaša le na dokazovanje navedb. Stranka manjkajočih trditev namreč ne more nadomeščati z dokaznimi predlogi.
pogodba o preužitku - izvršba zoper tretjega - hipotekarna kreditna pogodba - izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet
Že iz samega namena pogodbe o preužitku, kot tudi navedene vsebine sklenjene pogodbe je jasno, da so prevzete obveznosti in pravice neposredno povezane in se nanašajo izključno na prevzete nepremičnine, premičnine in pritikline in ne na katerokoli obveznost in pravico preživljanca oziroma izročevalca.
razglasitev pogrešanca za mrtvega - pogrešanost kot temeljna materialna predpostavka - predpostavka za uspešno vodenje postopka za dokazovanje smrti
Pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da sodišče razglasi za mrtvega pogrešanca, ureja 82. člen ZNP. Iz te določbe izhaja, da je temeljna materialna predpostavka, ki utemeljuje domnevo smrti, pogrešanost.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – navedba neresničnih podatkov v poročilu o prometni nesreči – ukradene registrske tablice – nezavarovano vozilo – zavarovalno združenje – izplačilo odškodnine oškodovancu – s strani zavarovalnice – regres zavarovalnice – protipravnost toženčevega ravnanja
Tožencu se ni uspelo razbremeniti svoje odgovornosti za obravnavano prometno nesrečo in nastalo škodo. Dejstvo, da naj bi oškodovanka napačno parkirala svoje vozilo, ne more izključiti protipravnosti toženčevega ravnanja. Toženec se s pritožbeno tezo, da do nesreče ne bi prišlo, če oškodovanka ne bi napačno parkirala, posredno zavzema za presojo po pravilih naravne vzročnosti, ki je v sodni praksi že zdavnaj presežena.
zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Druga toženka je kot dolžnica podala izrecno izjavo, v kateri je določila višino. Iz poravnave tudi jasno izhaja, da je druga toženka plačani znesek štela kot celotno odškodnino, do katere je upravičena tožnica in ne zgolj kot njen nesporni del oz. akontacijo. Z navedenim zapisom se je druga toženka zavarovala prav pred tem, kar želi tožnica v tej pravdi, tj. da bi to izjavo v pravdi za plačilo odškodnine šteli za pripoznavo dolga in se dejstva v zvezi s temeljem zahtevka ne bi več ugotavljala. Zato velja pripoznava le do višine navedene v poravnavi, ne pa v višjem znesku kot jo zahteva tožnica. Glede na navedeno ni moglo priti do pretrganja zastaranja na podlagi 364. člena OZ.
začasna odredba – status biološkega očeta – tožba zaradi izpodbijanja očetovstva – DNK analiza – načelo oficielnosti – preiskovalno načelo
Sodišče prve stopnje je zanemarilo, da tožnik zatrjevani status biološkega očeta dokazno podpira z izvedenskim mnenjem.
Pri ugotavljanju ogroženosti koristi otroka po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče izhajati zgolj iz formalno pravnega statusa očetovstva (po zakonski domnevi iz 86. člena ZZZDR) oziroma iz dejstva, da o tem spornem vprašanju še ni odločeno. Tudi ostali razlogi ne predstavljajo ustreznega odgovora na trditve, da bo deklici s podaljševanjem sedanjega stanja lahko nastala tudi nepopravljiva škoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00012828
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 56, 56/2.
skupno premoženje - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - kavzalni sistem prenosa lastninske pravice - zavezovalni pravni posel - neodpravljiva nesklepčnost tožbenega zahtevka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - odgovornost za obveznosti, ki obremenjujejo skupno premoženje - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - nedovoljena pritožbena novota - nasprotje v izreku sodbe - neodpravljiva postopkovna napaka
Samo dejstvo, ali je tožnik tisti, ki je prispeval denarna sredstva za nakup nepremičnine, glede na trditveno podlago tožbe v zvezi s primarno uveljavljenim zahtevkom, tj. zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, ni odločilno. Za izstavitev tovrstnega dovolila mora obstajati podlaga - zavezovalni posel. V našem pravu je namreč uveljavljen kavzalni sistem, ki za veljaven prenos lastninske pravice na nepremičnini zahteva veljaven zavezovalni pravni posel, ki pomeni pravno podlago za tak prenos.
Iz zatrjevanih dejstev tožnika torej ne izhaja obstoj dogovora (zavezovalnega posla), da bo toženka, v primeru, da do sklenitve sporazuma o ureditvi premoženjskih razmerij ne bo prišlo, na tožnika prenesla lastninsko pravico, kar sedaj tožnik zahteva s primarno uveljavljenim zahtevkom. Zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki bi tožniku omogočila vpis lastninske pravice, je torej v tem delu neodpravljivo nesklepčen.
OZ člen 51, 51/1, 133. SPZ člen 67,99. ZPP člen 163, 163/2, 212, 214, 214/2, 337, 339, 339/2, 339/2-15. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5, 6, 7, 7/2, 9, 9/1, 9/2.
dogovor o izvedbi (podpornega zidu in) brežine - ugotovitev veljavnosti dogovora in zahtevek za njegovo izpolnitev oziroma zapovračilo stroškov lastne izvedbe - neveljavnost dogovora o izvedbi brežine - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - negatorni zahtevek - škodna nevarnost zaradi možnosti zdrsa zemlje - (ne)konkretiziranost navedb o obstoju nevarnosti zdrsa zemlje - primernost trenutne izvedbe brežine - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - konkretizacija zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka, na katere sodišča ne pazi po uradni dolžnosti - konkretizirano prerekanje trditev nasprotne stranke - dokazna ocena - nedovoljene pritožbene novote - zahteva po opredeljeni priglasitvi potnih stroškov
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da v času zaključka glavne obravnave nasutje zemljine, ki sta ga izvedla toženca, na tožničini parceli več ne obstaja.
Zahtevku ni bilo mogoče ugoditi niti na zatrjevani podlagi 99. člena SPZ, saj toženca z umetnim nasutjem, ki še obstaja na njuni nepremičnini parc. št. 41/1 k.o. R., ne vznemirjata tožničine lastninske pravice (nepremičnine parc. št. 41/17 k.o. R.), niti na podlagi 133. člena OZ, saj tožnica ne zatrjuje obstoja nevarnosti zdrsa umetnega nasutja zemljine, ki se nahaja na nepremičnini parc. št. 41/1 k.o. R., in da bi ji v posledici te nevarnosti nastajala ali pretila škoda.
varstvo stvarne služnosti - konfesorna tožba - služnost poti - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - trditveno in dokazno breme
Tožbeni zahtevek se torej na služnost, ki bi naj po tožnikovih navedbah obstajala tudi v korist gospodujoče nepremičnine parc. št. 96/6 k.o. S. V. in potekala po isti poti kot služnost v korist parc. št. 96/8 k.o. S. V. ne nanaša. Tožnik z njim ne zahteva, da ga toženec preneha vznemirjati pri izvrševanju služnosti v korist parc. št. 96/6 k.o. S. V. zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno ugotavljati, ali je toženec tožniku onemogočal dostop do njegove stanovanjske hiše, ki stoji na parc. št. 96/6 k.o. S. V..
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – razpis naroka – zahteva za izvedbo naroka – dokazni predlog za zaslišanje strank – zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje strank – pomanjkanje trditev – odprava pomanjkljivosti v pooblastilu – odobritev dejanj pooblaščenke – rok za dopolnitev tožbe
Kadar sodišče v sporih majhne vrednosti ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ni zahtevala, izda odločbo brez razpisa naroka (drugi odstavek 454. člena ZPP). Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati in zgolj pavšalen predlog z zaslišanjem strank takšni zahtevi ne ustreza, o čemer sta enotni teorija in sodna praksa.
ZIZ člen 44, 44/3. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-3, 252, 355, 383.
vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja - nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja - izvršba na podlagi verodostojne listine - vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek - terjatve upnikov, za katere učinkuje začetek stečajnega postopka - sklep o izvršbi - dvojna narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - stroški stečajnega postopka - dovoljenost izdaje sklepa o izvršbi
Po začetku postopka osebnega stečaja proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. Za odločanje o dovolitvi izvršbe v konkretnem primeru ni bistveno le to, ali gre za stroške stečajnega postopka, ampak tudi, ali ima upnik zanje izvršilni naslov. Izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine je kombiniran, saj sklep o izvršbi vsebuje kondemnatorni del (plačilni nalog), hkrati pa se dovoli izvršba. Ker je pritožnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine in ne na podlagi izvršilnega naslova, že zaradi tega razloga niso podani pogoji za izjemo, po kateri bi bilo sicer zoper dolžnika v stečaju mogoče dovoliti izvršbo. To pa ne pomeni, da je upniku kršena pravica do sodnega varstva. Poleg tega pa je pomembno, da se s predlagano izvršbo lahko posega na premoženje, ki je del stečajne mase. Zaradi ovire za vodenje izvršbe zoper insolventenga dolžnika je predlog za izvršbo treba zavreči in ne zavrniti.
TRŽNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078000
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1, 496. ZVPot člen 43č.
pojem potrošnik – pravna oseba – posebna določba v splošnih pogojih poslovanja – posebna pravila v sporih majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – izpodbijanje dejanskega stanja – sodba s skrajšano obrazložitvijo
Dejansko stanje, ki ga ugotovi sodišče prve stopnje, predstavlja neizpodbojno podlago pritožbene odločitve. Višje sodišče zato pritožbenih ugovorov, ki skušajo izpodbiti ugotovljeno dejansko stanje, vsebinsko ne presoja.
Pritožba nadalje pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je izdalo sodbo s polno obrazložitvijo (sicer s poukom o pravici do napovedi pritožbe), ne da bi pred tem izdalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo. S tem naj bi kršilo pravilo iz 496. člena ZPP. Takšna kršitev lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe pravne osebe - konkretizacija opisa dejanja v izreku - opustitev dolžnega nadzorstva - izrek odločbe o prekršku
Ker iz opisa namreč izhaja status odgovorne osebe (direktorja), opredeljena pa je tudi njegova opustitev (ravnanje v nasprotju s 5. točko drugega odstavka člena 40 ZMV), je tudi po oceni pritožbenega sodišča sicer nekonkretizirana navedba o opustitvi dolžnega nadzorstva za konkretni primer nerelevantna in je celo odvečna, zato opustitev konkretizacije opustitve dolžnega nadzorstva ob siceršnjem zadostnem opisu protipredpisnega opustitvenega ravnanja za obravnavani primer ne more biti odločujoča.
Ker konkretizacija odgovorne osebe izhaja iz točke 2) plačilnega naloga prekrškovnega organa in ob upoštevanju nespornega dejstva, da (upoštevajoč pri tem izpis A., ki se nahaja v spisovnem gradivu), je odgovorna oseba direktor, torej zakoniti zastopnik in 100 % družbenik navedene pravne osebe, bi bilo takšno ločevanje obeh opisov, ki si sledita drug za drugim, pretirano formalistično.
več izvršilnih postopkov glede iste terjatve - več izvršilnih naslovov - obravnava v dovolitveni fazi in fazi poplačila - hipotekarno in poroštveno zavarovanje za isto terjatev - zloraba izvršbe
Čeprav je upnik pridobil izvršilna naslova, ki mu dajeta upravičenje do poplačila iste terjatve glede na različne položaje dolžnikov (kot dolžnikov porokov in kot hipotekarnih dolžnikov), upnik v obeh izvršilnih postopkih ne sme prejeti več kot znaša njegova terjatev, ki je bila zavarovana s hipotekarnim in poroštvenim zavarovanjem.
najemna pogodba za nedoločen čas za plačilo neprofitne najemnine – obveznosti najemnika stanovanja – neplačilo najemnine in stroškov – zavrnitev dokaznega predloga – grajanje zavrnitve dokaznega predloga na prvi stopnji – spor majhne vrednosti – sodba v postopku v sporih majhne vrednosti – obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
Sodišče prve stopnje ni kršilo postopka zaradi pomanjkljive obrazložitve opustitve izvedbe dokaznega predloga, saj mora sodba v postopku majhne vrednosti v obrazložitvi vsebovati zgolj kratek povzetek dejanskih ugotovitev in navedbo določb procesnega in materialnega prava, na podlagi katerih je bilo odločeno (tretji odstavek 457. člena ZPP).