najemna pogodba za nedoločen čas za plačilo neprofitne najemnine – obveznosti najemnika stanovanja – neplačilo najemnine in stroškov – zavrnitev dokaznega predloga – grajanje zavrnitve dokaznega predloga na prvi stopnji – spor majhne vrednosti – sodba v postopku v sporih majhne vrednosti – obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
Sodišče prve stopnje ni kršilo postopka zaradi pomanjkljive obrazložitve opustitve izvedbe dokaznega predloga, saj mora sodba v postopku majhne vrednosti v obrazložitvi vsebovati zgolj kratek povzetek dejanskih ugotovitev in navedbo določb procesnega in materialnega prava, na podlagi katerih je bilo odločeno (tretji odstavek 457. člena ZPP).
ZPND člen 5, 19, 21, 21/1, 21/2, 21/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
nasilje v družini – ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve – prepovedi zaradi nasilnih dejanj – prepustitev stanovanja v skupni rabi – podaljšanje ukrepa – žrtev in povzročitelj nasilja – skupna lastnika stanovanja – kršitev načela kontradiktornosti
Pri odločanju o podaljšanju ukrepov je treba znova ugotoviti, ali obstajajo okoliščine, zaradi katerih je sodišče po pogojih kot jih določa ZPND dolžno zaščititi žrtev, pri tem pa se upoštevajo pretekla in dosedanja ravnanja povzročitelja nasilja in žrtve ter vse posebnosti konkretnega primera. Zaščita po ZPND ni predvidena v primerih, ko gre za neurejene odnose med (nekdanjima) zakonskima partnerjema, ali ko sta v sporu glede načina uporabe in delitve skupnega premoženja, saj se ta razmerja rešujejo v drugih nepravdnih postopkih.
spor majhne vrednosti – trditveno breme – navajanje dejstev – razpravno načelo – načelo ekonomičnosti – sklepčnost – navedbe glede višine – neupravičena pridobitev – trditve o prikrajšanosti – trditve glede obogatitve – sklicevanje na izdani račun pri neupravičeni pridobitvi – materialno procesno vodstvo
Načelo ekonomičnosti – kljub temu, da je v sporu majhne vrednosti posebej poudarjeno – tožeče stranke ne odvezuje skrbnosti pri navajanju dejstev. Enako kot v rednem postopku, mora tožeča stranka tudi v sporu majhne vrednosti navesti dejstva, ki subsumirana pod pravno normo, zadoščajo za sklep o utemeljenosti zahtevka.
Ker tožeča stranka v svojih navedbah dobavljenih količin in vrednosti dobavljenega plina ni navedla, toženi stranki ne more očitati, da so njeni ugovori pavšalni. Neutemeljen je očitek, da višine postavk na računih tožena stranka ni konkretno prerekala, kajti medsebojno obligacijsko razmerje strank temelji na neupravičenem prehodu premoženja in ne na računih, ki izkazujejo pogodbeno obveznost tretje osebe.
naknadno najdeno premoženje izbrisane družbe – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – udeleženci – pogoji za postavitev skrbnika za poseben primer
Določba 8. odstavka 16. člena ZVEtL omogoča postavitev skrbnika za poseben primer v primerih smrti ali prenehanja udeleženca med postopkom ali pred njegovim začetkom, vse dokler pravni nasledniki ne prevzamejo postopka. Po tej določbi pa postavitev skrbnika za poseben primer ni potrebna v primeru, če lahko sodišče brez odlašanja ugotovi pravne naslednike in jih povabi, naj prevzamejo postopek.
SODNE TAKSE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079352
ZST-1 člen 3, 3/9, 8, 11, 14, 34, 34/1. ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3. OZ člen 395, 395/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – nerazdelna obveznost taksnih zavezancev – skupno plačilo taksne obveznosti – taksna oprostitev – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – osebna veljavnost sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks – zavezanec za plačilo sodne takse
Obveznost oseb, ki morajo skupaj plačati taksno obveznost, je nerazdelna. To pomeni, da vsi odgovarjajo za plačilo, obveznost pa preneha, ko je popolnoma izpolnjena.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072488
OZ člen 190, 275, 347, 347/1. SPZ člen 118.
upravnik – obratovalni stroški – stroški upravljanja – zastaranje – novejša sodna praksa – subrogacija po zakonu – zastaralni rok – občasne terjatve
190. člen OZ določa splošna pravila glede obogatitvenega zahtevka in ga je treba uporabiti kot splošen predpis, torej šele, ko v poštev ne pride nobena druga, specialnejša materialnopravna podlaga. Prav v to smer pa je šla novejša sodna praksa, ki primerov, ko upravnik za etažnega lastnika izpolni njegove obveznosti do dobaviteljev, ne presoja več po pravilih o neupravičeni obogatitvi, temveč šteje, da je s tem prišlo do zakonske subrogacije.
Njen interes, da bodo toženčevi stroški čim manjši, ker mu jih je obljubila sama povrniti, je le ekonomski in ne pravni interes, saj ne vpliva na njen pravni položaj.
Pritožnica svojega intervencijskega interesa ne more utemeljiti s tem, da lahko tožnik tožbo spremeni in toži (še) njo, čeprav mora v to sama tedaj šele privoliti, saj je to logičen nesmisel.
Z izpodbijanim sklepom se ne ugotavlja oziroma odloča o lastninskem položaju posameznih delov stavbe ali lastništvu pripadajočega zemljišča. Opravljena je le presoja, ali je elaborat geodetske meritve primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa.
Izdaja vmesne sodbe predstavlja cepitev odločanja o tožbenem zahtevku na odločanje o podlagi zahtevka (ki je implicitno vsebovana v izreku vsake dajatvene sodbe) in na odločanje o višini zahtevka (ki je tu pridržana za končno sodbo). Pri izdaji vmesne sodbe mora zato sodišče odločiti o vseh vprašanjih, ki materialnopravno utemeljujejo zahtevek, kakor tudi o vseh toženčevih ugovorih, ki izpodbijajo njegovo utemeljenost. Tudi, če toženec določenih ugovorov pred izdajo vmesne sodbe ni podal, pa se ti ugovori nanašajo le na podlago zahtevka, teh ugovorov v nadaljnjem postopku odločanja o znesku ne more več uveljavljati.
- Glede na pravnomočno vmesno sodbo, s katero je sodišče odločilo o temelju odškodninske odgovornosti dolžnikov, ni razlogov, da bi dolžnika po končni sodbi Okrožnega sodišča v Celju P 351/1995 z dne 9. 3. 2011, ki predstavlja izvršilni naslov, odgovarjala drugače kot je to določeno s sodbo Okrožnega sodišča v Celju sodbo P 351/1995 z dne 14. 9. 2006, ki je bila v celoti potrjena s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 945/2007 z dne 13. 12. 2007. Sodbo, ki je izvršilni naslov, je potrebno uporabiti in razlagati v povezavi s pravnomočno vmesno sodbo.
Pritožnica svojega intervencijskega interesa ne more utemeljiti s tem, da lahko tožnik tožbo spremeni in toži (še) njo, čeprav mora v to sama tedaj šele privoliti, saj je to logičen nesmisel.
Njen interes, da bodo toženčevi stroški čim manjši, ker mu jih je obljubila sama povrniti, pa je le ekonomski in ne pravni interes, saj ne vpliva na njen pravni položaj.
STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071138
ZTLR člen 23, 24, 25. ZD člen 32. ZLNDL člen 2, 7. ZPP člen 337.
vrednost spornega predmeta – nedovoljene pritožbene novote – preuranjena tožba – zavrženje – dogovor o skupni gradnji – pridobitev lastninske pravice – pravica do uporabe – družbena lastnina – gradnja na tujem svetu – izločitev iz zapuščine – odločitev o stroških postopka
Kadar lastnik z gradnjo soglaša, govorimo o skupni gradnji, ki je poseben pravni temelj za pridobitev lastnine graditeljev.
Iz vsebine 5. člena darilne pogodbe izhaja, da je šlo za dogovorjeno skupno gradnjo, zaradi česar določila ZTLR o originarni pridobitvi lastninske pravice ne pridejo v poštev.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37.
starostna pokojnina - sorazmerni del - pravnomočnost - zavrženje zahteve
Tožnikova zahteva za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine je bila v predsodnem postopku, ki je že pravnomočno zaključen, zavrnjena. Pred tem je bila na temelju 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino prav tako pravnomočno zavrnjena prevedba sorazmernega dela invalidske pokojnine, ker pri tožniku invalidnost I. kategorije ni bila ugotovljena. To pomeni, da je ostala invalidska denarna dajatev trajna obveznost nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz Bosne in Hercegovine, ki je priznal pravico do invalidske pokojnine ob upoštevanju tudi slovenske pokojninske dobe. Na temelju pokojninske dobe, dopolnjene pri slovenskem nosilcu zavarovanja, tako ni več mogoče uspešno uveljaviti pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo drugostopenjske odločbe o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjski sklep o zavrženju zahteve za priznanje pravice do sorazmernega dela slovenske starostne pokojnine.
Delna invalidska pokojnina se odmeri v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa od invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti, in sicer v višini 25 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno. Osnova za odmero delne invalidske pokojnine je invalidska pokojnina, ki bi tožniku pripadala na dan nastanka spremembe v stanju invalidnosti, to je 15. 11. 2012. Ob upoštevanju določb 39. in 406. člena ZPIZ-1 je bila tožnikova pokojninska osnova izračunana na podlagi 18 - letnega povprečja plač oz. zavarovalnih osnov iz obdobja od 1984 do 2002. Delna invalidska pokojnina je odmerjena od pravilne osnove. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe, s katero je toženec tožniku odmeril delno invalidsko pokojnino, ni utemeljen, saj ni nobene podlage, da bi se mu delna invalidska pokojnina odmerila v višjem znesku.
sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks - spor o stroških in nagradi odvetnika za zagovarjanje obdolžencev po uradni dolžnosti - ugovor zoper plačilni nalog - pritožba
Postopek za priznanje nagrade in stroškov zagovornika, ki je postavljen osumljencu oziroma obdolžencu po uradni dolžnosti po Zakonu o kazenskem postopku je primerljiv s postopkom priznanja nagrade in stroškov za nudenje brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Glede dolžnosti plačila sodne takse, ki se nanaša na postopek priznanja nagrade in stroškov za nudenje brezplačne pravne pomoči je Vrhovno sodišče Republike Slovenije že zavzelo stališče v treh sklepih: I Up 146/2011, I Up 121/2011 (oba z dne 31.3.2011) in I Up 126/2011 z dne 20.7.2011. V prej navedenih sklepih je Vrhovno sodišče poudarilo, da je osnovno pravilo Zakona o sodnih taksah, da se ustrezne takse plačujejo v vseh postopkih, ki se vodijo pred sodišči. Postopki oziroma pravna dejanja, za katere zakon določa taksno oprostitev, ZST-1 ureja v četrtem odstavku 10. člena, pri čemer tega določila ni mogoče širiti tudi na spor o višini priznane nagrade in stroškov odvetnika, ki je izvajal brezplačno pravno pomoč. Vrhovno sodišče je v prej navedenih sklepih še poudarilo, da je namen oziroma cilj spora, ki se nanaša na višino priznane nagrade in stroškov za nudenje brezplačne pomoči drugačen in je v presoji pravilnosti odmere oziroma plačila opravljenih odvetniških storitev, ki jih je odvetnik ob zasledovanju svoje finančne koristi opravil v okviru izvajanja brezplačne pravne pomoči. Po oceni pritožbenega sodišča gre v obravnavani zadevi za enako pravno situacijo, saj gre, kot že zgoraj navedeno, zagovarjanje osumljencev (obdolžencev) po uradni dolžnosti enačiti z nudenje brezplačne pravne pomoči, zato pritožbeno sodišče tudi iz tega razloga ocenjuje pritožbene navedbe kot neutemeljene, razloge izpodbijanega sklepa pa kot pravilne.
ZSVDP člen 80, 80/1, 80/2, 80/3, 91. ZSVDP-1 člen 113. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravice do dodatka za otroka, ki potrebuje posebno nego člen 3, 3/2, 3/2-b, 3/2-c, 7.
dodatek za nego otroka - težko gibalno oviran otrok
Tožničin otrok je težko gibalno oviran otrok, saj ne hodi samostojno, njegove noge so ohromele in povsem brez občutkov in refleksov, zato je tožnica upravičena do dodatka za nego v višjem znesku (3. odstavek 80. člena ZSVDP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023412
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 358, 358-1, 364, 364/9.
poslovna goljufija – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – konkretizacija zakonskih znakov – oprostilna sodba – razlog za oprostitev obtožbe – obrazložitev
Zgolj dejstvo, da obtoženca nista plačala računov, kar pomeni kršitev civilnopravne obveznosti, ne predstavlja konkretizacije objektivnih in subjektivnih znakov obtožencema očitanega kaznivega dejanja. Iz opisa dejanja ne izhaja, v čem je bil pri izvajanju posla z oškodovancem preslepitveni namen obtoženih, da računov ne bosta plačala in s tem oškodovancu povzročila premoženjsko škodo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00000923
ZKP člen 18, 18/1, 355, 355/2, 371, 371/2.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obtoženi bi moral vsaj s potrebno stopnjo verjetnosti izkazati, da bo s predlaganim dokazom uspešen, vendar tega ni izkazal. Zgolj s stališčem, da izvajanje dodatnih dokazov za dokazovanje nedolžnosti ne bi bilo odveč, pa ponovnega izvedenstva in izdelave mnenja o najdenih sledeh ni upravičil.
ZPP člen 274. ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2, 118/3.
rok za vložitev tožbe - denarno povračilo zaradi nezakonite odpovedi
Za postavitev zahtevka iz naslova denarnega povračila namesto reintegracije ni določen rok do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje v postopku, v katerem se odloča o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe. V 3. odstavku 118. člena Zakona o delovnih razmerjih je določen le rok, do kdaj lahko delavec ali delodajalec sodišču prve stopnje predlagata sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, kar pa ne pomeni tudi roka za postavitev denarnega zahtevka iz naslova denarnega povračila po 118. členu ZDR-1. Obravnavana terjatev (čeprav je odvisna od sodne razveze pogodbe o zaposlitvi) je čista denarna terjatev.
Ker je tožena stranka izvedla kanalizacijo pravilno, ni povzročila plazenja tal tožeče stranke in zato ni podana protipravnost njenega ravnanja in zato terena ni dolžna sanirati.
izvrševanje kazenskih sankcij – prestajanje kazni zapora – nadomestna izvršitev kazni zapora – delo v splošno korist – rok izvršitve
Razlogi, da obsojenec dela v splošno korist ni opravil v obdobju dveh let od izvršljivosti sodbe, so na njegovi strani (bil je in je na prestajanju zaporne kazni po drugih sodbah), zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je odločilo, da se izrečena zaporna kazen izvrši s prestajanjem v zavodu za prestajanje kazni zapora.