Če tožena stranka v izvršilnem postopku najprej nasprotuje ugovoru tretjega, tako da mora tretji vložiti tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, potem pa tožena stranka umakne predlog za izvršbo in tožeča stranka nato nemudoma umakne tožbo, mora tožena stranka nositi pravdne stroške tožeče stranke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00000923
ZKP člen 18, 18/1, 355, 355/2, 371, 371/2.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obtoženi bi moral vsaj s potrebno stopnjo verjetnosti izkazati, da bo s predlaganim dokazom uspešen, vendar tega ni izkazal. Zgolj s stališčem, da izvajanje dodatnih dokazov za dokazovanje nedolžnosti ne bi bilo odveč, pa ponovnega izvedenstva in izdelave mnenja o najdenih sledeh ni upravičil.
Stranski intervenientki je pri bivšem delodajalcu (tožeči stranki) delovno razmerje prenehalo 6. 8. 2011, to je s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela in je bila s tem dnem tudi odjavljena iz obveznih socialnih zavarovanj. V predsodnem postopku tako ni bilo nobene podlage za ugotovitev, da je imela stranska intervenientka od 6. 8. 2011 do 8. 9. 2011 lastnost zavarovanke na temelju 13. člena ZPIZ-1, ki določa vključitev zaposlenih v obvezno zavarovanje. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo nezakonito drugostopenjsko odločbo in razsodilo, da stranska intervenientka od 7. 8. 2011 do 8. 9. 2011 nima lastnosti zavarovanke na podlagi 13. člena ZPIZ-1.
Glede na to, da so določbe ZSPJS o plačah v javnem sektorju, zlasti glede na 3. člen ZSPJS, prisilne narave, je potrebno uporabiti določbo 86. člena OZ, ki govori o ničnosti pogodbe in določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pogodbeno določilo, ki določa, da je javni uslužbenec upravičen do višje plače, kot je zakonsko določena, je nično. Nično pogodbeno določilo nima pravnega učinka. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom. Enako velja za napačen obračun plače, zaradi katerega pride do preplačila plače oziroma do višjega izplačila plač, ki presega plačo, določeno v skladu z ZSPJS. Zato v tem primeru ne pride v poštev določba 191. člena OZ. Javni uslužbenec namreč lahko dobi plačo le v višini, kot jo določa zakon oziroma podzakonski akti ali kolektivne pogodbe. Če mu je bila izplačana višja plača od zakonsko določene, mora razliko vrniti.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078012
ZOZP člen 22. OZ člen 961, 961/4. ZPP člen 324, 324/4, 496.
plačilo zavarovalne premije – odjava vozila – prodaja vozila – prenehanje zavarovalne pogodbe – zavarovalna pogodba – napoved pritožbe
Pravilna je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da sama odjava oziroma prodaja vozila, brez ustrezne odpovedi oziroma sporočila tožeči stranki, nima učnikov na prenehanje zavarovalne pogodbe.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti stečajnega dolžnika – ponovni predlog za odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti – kršitev dolžnikove obveznosti poročanja o stanju premoženja – zavrženje predloga
Pritožbeno sodišče je v posameznih primerih zavzelo stališče glede možnega ponovnega predlaganja odpusta obveznosti. Vendar je v navedenih primerih šlo za drugačen dejanski okvir, saj je bil nov predlog utemeljevan na spremenjenih dejanskih okoliščinah, ki so se nanašale na obstoj ovire odpusta obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072487
OZ člen 633, 633/1, 637, 637/1, 639, 639/3. ZPP člen 212.
podjemna pogodba – grajanje napak – rok za odpravo napak – znižanje plačila – določno zatrjevanje dejstev – materialno procesno vodstvo
Dejstva, na katera se sklicujeta stranki, morajo biti zatrjevana določno; takšno pa zatrjevanje dejstev glede znižanja plačila s strani tožene stranke v konkretnem primeru ni bilo. Pavšalno zatrjevanje dejstev je torej izenačeno z opustitvijo navajanja relevantnih dejstev. Sodišče pa tudi ni bilo dolžno izvajati materialnega procesnega vodstva, s katerim bi toženo stranko spodbudilo h konkretizaciji navedb, saj je ta vidik spora izpostavila sama in je (ob ustrezni skrbnosti) morala računati na obveznost postavitve zadostnih trditev. Materialno procesno vodstvo namreč ni potrebno, ko gre za povsem jasne pravne položaje ali vidike, ki jih izpostavi že druga stranka. Slednje pa velja še toliko bolj, ko jih izpostavi že stranka sama.
Po 212. členu ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožnik je zatrjeval neizplačilo dnevnic, torej negativno dejstvo, dokazovanje katerega je že samo po sebi oteženo, medtem ko je bilo na toženi stranki breme dokazovanja dejstva izpolnitve.
Na tožniku je materialno dokazno breme za izkaz obstoja najemnega razmerja ter višine dajatve iz omenjenega razmerja, toženec, ki zatrjuje, da je pogodbene obveznosti izpolnil, pa mora izkazati njihovo plačilo.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075284
ZIZ člen 120, 120/1, 170, 170/2. SPZ 186, 256, 256/1, 257, 257/1, 260, 260/1, 263, 263/2, 264, 264/2. OZ člen 315, 315/1, 315/2, 421, 421/2. ZZK-1 člen 5, 6, 6/1, 134, 134/1, 135, 135/1.
izvršba na denarno terjatev dolžnika – aktivna legitimacija – sklep o prenosu terjatve v izterjavo – stavbna pravica – nastanek stavbne pravice – prenehanje stavbne pravice – konstitutivnost vpisa v zemljiško knjigo – publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo – plomba – vpis plombe – zastavna pravica – zastavna pravica na stavbni pravici – ugovori dolžnika zastavljene terjatve – pobot
V skladu z drugim odstavkom 170. člena ZIZ pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Drugi odstavek 170. člena ZIZ velja smiselno tudi za zastavno pravico na stavbni pravici, saj se na podlagi fikcije stavbno pravico enači z zemljiščem.
odlog izvršbe na predlog upnika - podaljšanje odloga - nov predlog za odlog - sprememba zakona - čas odloga izvršbe - prehodne določbe ZIZ-J
Od 30.7.2014 se lahko predlog za odlog izvršbe vloži le enkrat, ponovno vloženemu predlogu pa ni mogoče ugoditi niti v primeru, če bi bil vložen za obdobje, ki skupaj s prejšnjim odlogom ne bi presegalo enega leta. Pojma podaljšanja odloga namreč ni mogoče tolmačiti tako široko, da bi vseboval tudi ponovni predlog za dodatni odlog izvršbe, četudi bi vsi odlogi skupaj trajali manj kot eno leto. Predlog za podaljšanje odloga izvršbe pa je treba vložiti nujno pred iztekom roka, za katerega je bila izvršba že odločena, saj je časovno mogoče podaljšati le nekaj, kar že obstaja oziroma teče. Ker je bila izvršba v predmetni zadevi po sklepu z dne 2.4.2015 odložena do 16.10.2015, upnik pa je nov predlog za odlog vložil 23.10.2015, takega predloga ni mogoče šteti kot predlog za podaljšanje odloga, temveč le kot ponovni predlog za odlog izvršbe. Ponovni predlog pa ni dopusten.
ZPIZ-1 člen 36, 36/1, 36/2, 193. ZPIZ-2 člen 391, 391/5.
starostna pokojnina - izpolnjevanje pogojev - pogoj starosti - pokojninska doba
Tožnica je na dan 31. 12. 2012 dopolnila 56 let, 11 mesecev in 26 dni starosti ter imela 30 let, 7 mesecev in 21 dni pokojninske dobe. Tožnica z dopolnjeno starostjo in pokojninsko dobo ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-1. Po 1. odstavku 36. člena ZPIZ-1 bi morala tožnica v letu 2012 dopolniti 37 let in 9 mesecev pokojninske dobe, dopolnila pa je le 35 let, 3 mesece in 16 dni, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj določen v 1. odstavku 36. člena ZPIZ-1, enako tudi ne pogoj, določen v 2. odstavku 36. člena ZPIZ-1, saj tožnica 31. 12. 2012 še ni bila stara 59 let, 7 mesecev in 22 dni, kolikor bi morala dopolniti v primeru, da se upošteva tudi znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok v trajanju 1 leto, 4 mesece in 8 dni. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do starostne pokojnine.
Predlagatelj (dolžnik) je dolžan sodišču v danem roku predložiti listine, navedene v drugem odstavku 221.f člena ZFPPIPP, sodišče pa je dolžno le formalno preizkusiti, ali so zahtevane listine predložene in ali so izpolnjeni pogoji za potrditev poenostavljene prisilne poravnave.
Sodišče nima podlage v zakonu, da bi ugotavljalo, zakaj do soglasja upnikov za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave ni prišlo. Postopek pridobivanja potrebnih soglasij upnikov za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave je namreč izključno v sferi dolžnika in upnikov.
Pritožba neutemeljeno očita tožniku, češ da naj bi zlorabljal svojo pravico do uporabnine, ker tudi po pravnomočnem zaključku nepravdnega postopka zaradi delitve solastnine ni predlagal civilne delitve stanovanjske hiše z njeno prodajo in z razdelitvijo izkupička in ker ima stanovanjsko pravico na neprofitnem stanovanju. Pravilno je pojasnilo prvostopenjskega sodišča, da navedeno ni relevantno za odločitev in tožniku ne jemlje pravice do uporabnine.
V skladu z določbo 137. člena ZDR ima delavec pravico do nadomestila plače, če dela ne opravlja iz razlogov na strani delodajalca. Ker je tožnica navajala, da se iz utemeljenih razlogov ni odzvala pozivom tožene stranke na delo po vročitvi delne sodbe na podlagi pripoznave (o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi), česar sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, je bilo dejansko stanje glede tožničine pravice do plačila nadomestila plače, ker ni delala iz razlogov na stani tožene stranke, nepopolno ugotovljeno.
SPZ člen 77, 77/2, 77/4, 78. ZPP člen 4, 339, 339/2, 339/2-8.
ureditev meje – močnejša pravica – zadnja mirna posest – domneva močnejše pravice – dokončno urejena meja v katastrskem postopku – priposestvovanje – zavrnitev dokaznih predlogov – kršitev načela neposrednosti – vnaprejšnja dokazna ocena – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob ugotovitvi, da v predmetni zadevi vrednost spornega mejnega prostora ne presega dvakratne vrednosti spora majhne vrednosti, bi moralo sodišče mejo ugotavljati na podlagi močnejše pravice. Nepravilen je zaključek sklepa, da ugotavljanje meje po močnejši pravici ni mogoče, ker meja ni dokončno urejena v katastrskem postopku.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – brezplačna pravna pomoč – vzpostavitev stika z odvetnikom – pavšalne trditve – potrdilo zdravnika o splošnem zdravstvenem stanju – trajajoče zdravstveno stanje
Sklicevanje na potrdilo zdravnika, ki opisuje zgolj splošno zdravstveno stanje, ki je trajajoče, ne zadostuje za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
Trditev toženca, da ni mogel priti do odvetnika, ne predstavlja upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj bi toženec in odvetnik lahko stopila v stik tudi na drugačen način, in ne samo osebno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - zmotna uporaba materialnega prava - bolniški stalež
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da je tožena stranka tožniku zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 4. odstavka 125. člena ZDR-1 zaradi neuspešno opravljanega poskusnega dela. Tožnik je bil namreč od sklenitve izpodbijane pogodbe o zaposlitvi za določen čas do dneva podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi v službi dejansko le en dan, nato pa je bil v bolniškem staležu. Vsebinska ocena tožnikovega poskusnega dela ni mogla biti realna, ker je bila podana za manj kot en dan efektivnega dela, upoštevaje, da je tožena stranka tožniku določila poskusno delo v trajanju enega meseca. Smisel instituta poskusnega dela je, da se v določenem časovnem obdobju ugotovijo oziroma pokažejo znanja in sposobnosti delavca za opravljanje določenega dela. Svojih znanj in sposobnosti delavec ne more pokazati v časovnem obdobju enega dne. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z reparacijskim zahtevkom.
dedovanje zaščitene kmetije – prevzemnik zaščitene kmetij – nujni dedič – nujni delež – zemljišče in nepremičnine, nepomembne za zaščiteno kmetijo
V primeru dedovanja zaščitenih kmetij zakon predvideva, da nujni dediči dedujejo denarno vrednost nujnega deleža. Izjemoma pa lahko iz upravičenih razlogov dedič deduje tudi zemljišče ali drugo nepremičnino oziroma premičnine, če niso pomembne za zaščiteno kmetijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071154
ZPP člen 254, 254/2.
dokazovanje z izvedencem – prenehanje pooblastila za opravljanje nalog izvedenca – postavitev drugega izvedenca – predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja – ugovor izpolnitve – dokazno breme
Ker zaslišanje prvega izvedenca ni bilo mogoče, saj mu je v teku postopka prenehalo pooblastilo za opravljanje nalog izvedenca, sodišče prve stopnje ni ravnalo napačno, ko je predlogu tožnika za postavitev drugega izvedenca ugodilo in nato na mnenje tega izvedenca oprlo tudi svojo odločitev.