ZDR člen 112, 112/1, 112/1-3. ZUTD člen 59, 63, 63/1, 63/2, 63/2-2.
denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - prenehanje delovnega razmerja neodvisno od volje delavca - izključitveni razlog
Tožnik je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker mu je delodajalec najmanj dva meseca izplačal bistveno zmanjšano plačo (zaradi neizplačila opravljenih nadur je bila plača nižja za več kot 30 %), podal utemeljeno, zato mu je delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje. Ker sta izpodbijani upravni odločbi, s katerima je bilo odločeno, da ni upravičen do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, nepravilni, ju je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo. V delu, v katerem mu je priznalo pravico do denarnega nadomestila, pa je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo v tem delu razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v novo sojenje, saj ni bilo ugotovljeno, ali za priznanje te pravice izpolnjuje pogoj gostote zavarovalne dobe (najmanj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih).
odškodninska odgovornost izvršitelja - prodaja stvari v izvršbi - prodaja tuje stvari - potrebna skrbnost - povrnitev premoženjske škode - vrednost stvari - oddajanje v najem - izguba zaslužka - nedopustna pritožbena novota
Po določbah Pravilnika mora izvršitelj izvršilna dejanja opravljati na način, s katerim se najhitreje in najučinkoviteje doseže poplačilo upnika in to ne glede na s strani upnika ali kogar drugega zatrjevane dejanske in pravne ovire, razen če pristojni organ določi drugače, vendar to ne pomeni, da mu ni treba upoštevati (z Ustavo zavarovane) lastninske pravice tretjih. Zato se pritožbeno sodišče v celoti strinja z razlogi, po katerih bi v situaciji, ko obstaja velika verjetnost, da premičnina ni last dolžnika, izvršitelj moral ravnati posebej skrbno in storiti vse potrebno, da prepreči nastanek škode, ki bi nastala s prodajo stvari, ki ni dolžnikova, in tretjemu omogoči učinkovito zavarovanje v izvršilnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084127
OZ člen 131, 147, 147/1. ZPP člen 72, 72/2, 99, 99/4, 124, 124/1, 124/2, 224, 224/1, 234, 291, 291/1.
odškodnina – odgovornost delodajalcev – nestrokovno zdravljenje – izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca – predujem za izvedenca – neplačilo predujma – izločitev sodnika – pravočasnost vložitve zahteve za izločitev sodnika – zapisnik o glavni obravnavi – javna listina – ugovor zoper zapisnik o glavni obravnavi – trenutek končanja glavne obravnave
Če stranka meni, da je sodnik nepravilno povzel vsebino dejanj, ki so bila na naroku opravljena ali če meni, da je sodnik vsebino dejanj na nareku sicer pravilno povzel, da pa je zapisnikar narekovano vsebino nepravilno zapisal, ima zoper zapisnik pravico ugovarjati. Če je tožnica glede na način vodenja glavne obravnave sklepala na nepristranskost sodnice, bi morala ugovor o tem podati do zaključka glavne obravnave.
ZSVDP člen 80, 80/1, 80/2, 80/3, 91. ZSVDP-1 člen 113. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravice do dodatka za otroka, ki potrebuje posebno nego člen 3, 3/2, 3/2-b, 3/2-c, 7.
dodatek za nego otroka - težko gibalno oviran otrok
Tožničin otrok je težko gibalno oviran otrok, saj ne hodi samostojno, njegove noge so ohromele in povsem brez občutkov in refleksov, zato je tožnica upravičena do dodatka za nego v višjem znesku (3. odstavek 80. člena ZSVDP).
denarna socialna pomoč - premoženje - varstveni dodatek - kritje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje
Vrednost tožničinega premoženja presega z zakonom določeno mejo 13.780,00 EUR, ki predstavlja izključitveni razlog za dodelitev denarne socialne pomoči iz 1. odstavka 27. člena ZSVarPre, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, kritja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks - spor o stroških in nagradi odvetnika za zagovarjanje obdolžencev po uradni dolžnosti - ugovor zoper plačilni nalog - pritožba
Postopek za priznanje nagrade in stroškov zagovornika, ki je postavljen osumljencu oziroma obdolžencu po uradni dolžnosti po Zakonu o kazenskem postopku je primerljiv s postopkom priznanja nagrade in stroškov za nudenje brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Glede dolžnosti plačila sodne takse, ki se nanaša na postopek priznanja nagrade in stroškov za nudenje brezplačne pravne pomoči je Vrhovno sodišče Republike Slovenije že zavzelo stališče v treh sklepih: I Up 146/2011, I Up 121/2011 (oba z dne 31.3.2011) in I Up 126/2011 z dne 20.7.2011. V prej navedenih sklepih je Vrhovno sodišče poudarilo, da je osnovno pravilo Zakona o sodnih taksah, da se ustrezne takse plačujejo v vseh postopkih, ki se vodijo pred sodišči. Postopki oziroma pravna dejanja, za katere zakon določa taksno oprostitev, ZST-1 ureja v četrtem odstavku 10. člena, pri čemer tega določila ni mogoče širiti tudi na spor o višini priznane nagrade in stroškov odvetnika, ki je izvajal brezplačno pravno pomoč. Vrhovno sodišče je v prej navedenih sklepih še poudarilo, da je namen oziroma cilj spora, ki se nanaša na višino priznane nagrade in stroškov za nudenje brezplačne pomoči drugačen in je v presoji pravilnosti odmere oziroma plačila opravljenih odvetniških storitev, ki jih je odvetnik ob zasledovanju svoje finančne koristi opravil v okviru izvajanja brezplačne pravne pomoči. Po oceni pritožbenega sodišča gre v obravnavani zadevi za enako pravno situacijo, saj gre, kot že zgoraj navedeno, zagovarjanje osumljencev (obdolžencev) po uradni dolžnosti enačiti z nudenje brezplačne pravne pomoči, zato pritožbeno sodišče tudi iz tega razloga ocenjuje pritožbene navedbe kot neutemeljene, razloge izpodbijanega sklepa pa kot pravilne.
Po 212. členu ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožnik je zatrjeval neizplačilo dnevnic, torej negativno dejstvo, dokazovanje katerega je že samo po sebi oteženo, medtem ko je bilo na toženi stranki breme dokazovanja dejstva izpolnitve.
izplačilo plač - plačilo za delo - stroški v zvezi z delom - regres za letni dopust - odtegnitev pri plači
V pogodbi o zaposlitvi je bilo dogovorjeno, da lahko tožena stranka tožniku pri izplačilu plače odtegne stroške bivanja, ki jih je plačala za tožnika. Tožena stranka je tožniku stroške nastanitve odtegnila pri regresu za letni dopust, za takšno ravnanje tožene stranke pa ni podlage ne v pogodbi o zaposlitvi ne v zakonu. Po 136. členu ZDR lahko delodajalec zadrži izplačevanja plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih, določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila, pa so neveljavna.
Delodajalec svoje terjatve do delavca ne sme pobotati s svojo obveznostjo plačila brez delavčevega pisnega soglasja, pri čemer delavec takšnega soglasja ne more dati vnaprej, še pred nastankom delodajalčeve terjatve. Namen te določbe je v varstvu delavca kot šibkejše stranke, da ne bi vnaprej, npr. že ob podpisu pogodbe o zaposlitvi, kot je to storil tožnik, pristal na pogoje, zaradi katerih bi bil prikrajšan za pravice iz delovnega razmerja, ki mu gredo po zakonu. Sodna praksa je v preteklosti res dopuščala, da se je delavec lahko odrekel pravicam, ki mu gredo po zakonu, a se je sodna praksa po izdaji odločbe Ustavnega sodišča RS Up-63/2003 z dne 27. 1. 2005 spremenila in ustalila v korist delavca, da se pravicam, ki mu pripadajo po zakonu, ne more veljavno odpovedati.
invalidska pokojnina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - invalid III. kategorije invalidnosti - izvedensko mnenje - izvedenec
Mnenja o invalidnosti, ki jih v postopku ugotavljanja pravic iz zavarovanja pri toženi stranki dajeta invalidski komisiji I. in II. stopnje, imajo naravo izvedenskih mnenj le v teh - predsodnih postopkih, ne pa v postopku pred sodiščem, kjer je potrebno izhajati iz določb ZPP in upoštevati zahtevo po nepristranskem strokovnem mnenju, ki ga ne more podati organ ene od strank v postopku. Neprimerno je zahtevati od invalidske komisije II. stopnje še dodatno mnenje, temveč je v takšnih primerih potrebno postaviti sodnega izvedenca ali sodno izvedeniški organ.
Prvostopenjsko sodišče je štelo, da je potrebno zdravstveno stanje tožnika, glede na različnost mnenj invalidskih komisij v predsodnem postopku, ter ob ugotovljeni invalidnosti I. kategorije tožnika v Bosni in Hercegovini, še dodatno razčiščevati in je v zvezi s tem pridobilo dvoje dodatnih dopolnilnih mnenj invalidskih komisij tožene stranke. Glede na različna mnenja izvedenskih komisij glede tožnikove invalidnosti je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in bi moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju načela materialne resnice pri ugotavljanju dejanskega stanja po uradni dolžnosti angažirati izvedence medicinske stroke. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075284
ZIZ člen 120, 120/1, 170, 170/2. SPZ 186, 256, 256/1, 257, 257/1, 260, 260/1, 263, 263/2, 264, 264/2. OZ člen 315, 315/1, 315/2, 421, 421/2. ZZK-1 člen 5, 6, 6/1, 134, 134/1, 135, 135/1.
izvršba na denarno terjatev dolžnika – aktivna legitimacija – sklep o prenosu terjatve v izterjavo – stavbna pravica – nastanek stavbne pravice – prenehanje stavbne pravice – konstitutivnost vpisa v zemljiško knjigo – publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo – plomba – vpis plombe – zastavna pravica – zastavna pravica na stavbni pravici – ugovori dolžnika zastavljene terjatve – pobot
V skladu z drugim odstavkom 170. člena ZIZ pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Drugi odstavek 170. člena ZIZ velja smiselno tudi za zastavno pravico na stavbni pravici, saj se na podlagi fikcije stavbno pravico enači z zemljiščem.
ODŠKODNINSKO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM0022930
Zban-1 člen 108, 109, 113, 113/2, 173, 177, 177/4, 177/5. ZGD-1 člen 263, 263/1, 265, 265/1. ZPP člen 226. ZUKSB člen 2, 10.
odškodninska odgovornost poslovodstva (uprave) - dolžnost upravljanja s (kreditnimi) tveganji - kreditiranje kot posel vodenja družbe (banke) - odgovornost uprave za zakonitost posameznega posla - obnova kredita - aktivna legitimacija - prenos premoženja na DUTB
Zaključek, ali je bila poslovna odločitev KOB (njegova člana sta bila po funkciji tudi toženca), da se naložba odobri (pa čeprav je bila napačna), strokovno utemeljena, ali so torej bile izpolnjene predpostavke za uporabo pravila podjetniške presoje, bo mogoče sprejeti šele po tem, ko se bodo kritično presodile tudi pravno odločilne navedbe tožencev in izvedli dokazi, ki sta jih predlagala in za katere bo sodišče prve stopnje ocenilo, da je njihova izvedba za sprejem pravilne odločitve (ob upoštevanju trditvene podlage pravdnih strank) potrebna.
- Le tako bo mogoče presoditi celotno kreditno razmerje, tudi kakšne bi bile za banko posledice v primeru zavrnitve spornih odobritev. Šele, če se bo ugotovilo, da je KOB ravnal protipravno, pa bo treba v nadaljevanju najprej presoditi utemeljenost trditev tožencev, da ni šlo za posle, ki so imeli za banko poseben pomen ali je bilo z njimi povezano neobičajno tveganje in zato ne spadajo med posle vodenja družbe, za katere je (neposredno) odgovorna uprava. Če se bo izkazalo, da ni šlo za takšne posle, pa bo moralo sodišče prve stopnje (v okviru ponujene trditvene podlage) presoditi, ali sta toženca, ki sta bila v spornem obdobju člana uprave in hkrati člana KOB, v povezavi s temi posli opustila dolžni nadzor nad izvajanjem prenesenih nalog. O tem več v nadaljevanju obrazložitve.
- Dolžnost uprave gospodarske družbe, tudi banke, ki je določena (že) z zakonom, dolžnost upravljanja s tveganji (kaj zajema upravljanje s tveganji, izhaja iz 108. člena ZBan-1), predvsem dolžnost upravljanja s kreditnim tveganjem (109. člen ZBan-1). Odgovornost uprave za spoštovanje pravil o upravljanju s tveganji je izrecno določena v 173. členu ZBan-1. ZBan-1 je predpis, ki v nakazani smeri (le) na splošnem nivoju definira dolžnosti uprave v zvezi s tveganji, ki jim je banka pri poslovanju izpostavljena. Katere so (bile) konkretne dolžnosti uprave (tožencev) oziroma kaj konkretno toženca, kot člana uprave, v zvezi z njuno odgovornostjo iz 173. člena ZBan-1, v povezavi s spornimi posli, v okviru dolžnega nadzora nista storila, pa bi to morala storiti, pa je treba, ob upoštevanju trditvene podlage, v vsakem posameznem primeru šele ugotoviti.
- V primeru opustitvenih ravnanj (ko se odgovornemu očita, kaj ni storil, pa bi moral storiti) je vselej treba najti pravilo, ki domnevno odgovorni osebi nalaga konkretno ravnanje, katerega namen je preprečiti nastanek škode. Če takšnega zapisanega pravila ni, ga glede na okoliščine obravnavanega primera (v okviru trditvene podlage) vzpostavi sodišče. Zagotovo pa v tej smeri, aplicirano na obravnavano zadevo, ne zadošča (splošna) trditev tožnice, da toženca kot člana uprave nista poskrbela, da bi se v postopku odobravanja kreditov upoštevali interni predpisi, takšne kršitve, s katerim sta bila seznanjena, pa sta dopuščala na nivoju sistema.
Ker izvršilni postopek za izvršitev sodne poravnave še teče in še ni jasno ali res ne bo izvršena, ima pritožba prav, da je tožeča stranka tožbeni zahtevek zoper njo vložila preuranjeno, saj bodo pogoji za vzpostavitev poroštvene zaveze po sodni poravnavi nastopili šele, ko bo dokončno jasno, da tudi zoper dolžnika tožeča stranka v izvršilnem postopku ne bo poplačana.
eventualni zahtevek - dogovor o skupni gradnji - solastninska pravica na podlagi dogovora o skupni gradnji
V primeru, če sodišče zavrne primarni zahtevek, ugodi pa eventualnemu zahtevku, in se pritoži zgolj tožnik, je treba odločitev o primarnem in o eventualnem zahtevku obravnavati kot celoto.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063283
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 168, 168/3.
opravljanje prevozov - škoda - izgubljeni dobiček - ocena izgubljenega dobička - normalen tek stvari - oškodovalčevo dejanje - zamuda pri popravilu - primerjava premoženjskega stanja - odhodki - stroški obratovanja - manipulativni stroški - hipotetični dohodki in izdatki - obseg poslovanja - podatki o preteklem poslovanju - stopnja verjetnosti - dokaz nasprotne stranke - trditve o nastanku pozitivnega poslovnega izida - dolžnost zmanjševanja škode - sklepčnost - informativni dokaz - trditveno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - protispisnost
Izgubljeni dobiček je lahko le razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in njegovimi predvidenimi odhodki v tem obdobju. Pri tem je breme ustreznega zatrjevanja nastale škode na tožeči stranki.
Obseg poslovanja, ki bi ga tožeča stranka dosegla, če škodnega dogodka ne bi bilo, se ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju tožeče stranke, povečanem oziroma zmanjšanem za stopnjo rasti oziroma padanja tega poslovanja v preteklih letih. Zato bi morala tožeča stranka za sklepčnost zahtevka navesti tudi, kakšni so bili njeni poslovni rezultati vsaj v obdobju enega leta pred škodnim dogodkom, saj le takšni podatki omogočajo s stopnjo verjetnosti več kot 50 % sklepanje o poslovanju v prihodnosti.
Informativni dokaz, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve, ni dovoljen.
Dokazni predlog tožene stranke ne vključuje tudi dokaznega predloga tožeče stranke. Tožeča stranka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve, zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke. Slednje bi bilo tudi v nasprotju s pravilom o povezavi trditvenega in dokaznega bremena.
V tridtveni podlagi tožeče stranke manjkajo (konkretne) trditve o dejstvih, ki bi izkazovala (verjetni) nastanek takšnega (pozitivnega) poslovnega izida, to so navedbe o premoženjskih kategorijah, ki so podlaga za izračun izgubljenega dobička. Zlasti manjkajo trditve o preteklih prihodkih tožeče stranke z opravljanjem prevozov in prihodkih tožeče stranke v času neobratovanja avtobusa. Tožeča stranka tudi ni pojasnila koliko je zaračunavala za opravljene prevoze, zgolj sklicevanje na prevožene kilometre in njihovo tržno vrednost namreč ne pomeni nujno tudi prihodka tožeče stranke.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo med strankama dogovorjeno plačilo osnovne plače po pogodbi o zaposlitvi, poleg tega pa je tožniku tožena stranka izplačevala še del plače iz naslova delovne uspešnosti. Pravilno je tudi ugotovilo, da je tožnik ves čas prejemal višjo plačo kot je bila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, zato je tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval plačo v višini, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, utemeljeno zavrnilo.
pozneje najdeno premoženje – obseg zapuščine – nepremičnina – neusklajeno zemljiškoknjižno in dejansko stanje – domneva lastninske pravice
V primeru neusklajenega zemljiškoknjižnega in dejanskega stanja pri naknadno najdenih nepremičninah zapuščinsko sodišče ne more samo odločati o tem, ali nepremičnina spada v zapuščino ali ne.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082164
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 354.
stvarna služnost – prenehanje služnosti – pripoznava tožbenega zahtevka – vknjižba pravic – izstavitev zemljiškoknjižne listine – pravni interes – listine, ki so podlaga za vknjižbo – zavrženje tožbe
Stranka lahko neposredno na podlagi ugotovitvene sodbe doseže vknjižbo prenehanja v zemljiški knjigi, kar pomeni, da ima takšna sodba učinek izvršljivosti.
ZD člen 9, 163, 174, 203, 219. ZPP člen 279a, 339, 339/2, 339/2-10.
zapuščina brez dedičev – prehod zapuščine na državo – oprava zapuščinske obravnave – zapuščinski postopek – uporaba določb pravdnega postopka – stroški oklica
174. člen ZD oziroma kakšen drugi zakon ne določa, da bi v zapuščinskih postopkih, ko gre za ediktalni postopek po 9. členu ZD, Republika Slovenija bila oproščena plačila sodnih stroškov. Zato mora tudi nositi stroške oklica, ki so bili predhodno založeni iz sredstev sodišča.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – brezplačna pravna pomoč – vzpostavitev stika z odvetnikom – pavšalne trditve – potrdilo zdravnika o splošnem zdravstvenem stanju – trajajoče zdravstveno stanje
Sklicevanje na potrdilo zdravnika, ki opisuje zgolj splošno zdravstveno stanje, ki je trajajoče, ne zadostuje za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
Trditev toženca, da ni mogel priti do odvetnika, ne predstavlja upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj bi toženec in odvetnik lahko stopila v stik tudi na drugačen način, in ne samo osebno.