• Najdi
  • <<
  • <
  • 20
  • od 31
  • >
  • >>
  • 381.
    VSM sklep I Cp 1336/2015
    10.2.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSM9922851
    ZPP člen 182, 182/3.
    eventualni zahtevek - dogovor o skupni gradnji - solastninska pravica na podlagi dogovora o skupni gradnji
    V primeru, če sodišče zavrne primarni zahtevek, ugodi pa eventualnemu zahtevku, in se pritoži zgolj tožnik, je treba odločitev o primarnem in o eventualnem zahtevku obravnavati kot celoto.
  • 382.
    VSL sklep I Cp 385/2016
    10.2.2016
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0079309
    ZDZdr člen 84, 87, 87/1, 87/1-1, 87/1-3.
    nadzorovana obravnava – koordinator nadzorovane obravnave – več koordinatorjev
    Več koordinatork z različnimi strokovnimi profili bo nasprotnemu udeležencu v konkretni situaciji nedvomno lahko nudilo bolj celostno podporo pri obravnavi.
  • 383.
    VSL sklep I Cpg 60/2016
    10.2.2016
    SODNE TAKSE
    VSL0075288
    ZST-1 člen 11, 11/5.
    predlog za oprostitev plačila sodnih taks – trditveno in dokazno breme – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
    Predstavljeni podatki o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju tožene stranke, ki jih pritožnik ne izpodbija, terjajo dodatno obrazložitev, zakaj iz razpoložljivega premoženja tožena stranka ne more pridobiti sredstev za poplačilo sodne takse z unovčenjem dela le-tega, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče. Glede na izkazane mesečne prilive na TRR, ki znatno presegajo dolžno sodno takso, pa bi bil po presoji pritožbenega sodišča nujen tudi podatek o tem, kolikšni so v povprečju mesečni stroški zaposlenih, kakšne so v povprečju mesečne zapadle obveznosti do dobaviteljev in drugi dolgovi, nujno potrebni za poslovanje tožene stranke, pri čemer pritožbeno sodišče opozarja, da gre tudi pri obveznosti plačila sodne takse za toženčev dolg. Le tako bi lahko sodišče presojalo, ali bo takojšnje in celotno plačilo sodne takse lahko ogrozilo opravljanje toženčeve dejavnosti. Iz doslej ponujenih in zbranih podatkov pa plačilo dolžne sodne takse na ogrožanje toženčeve dejavnosti ne kaže.
  • 384.
    VDSS sodba Pdp 817/2015
    10.2.2016
    DELOVNO PRAVO
    VDS0015686
    ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171, 172, 173, 174, 175, 176, 177, 178, 179, 180, 181, 182, 183, 184, 185.
    odškodninska odgovornost delodajalca - dokazno breme
    Ker tožnik (delavec) ni uspel dokazati, da je do njegove poškodbe prišlo na delovnem mestu, tožena stranka (delodajalec) ni odškodninsko odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala kot posledica tega dogodka.
  • 385.
    VSL sklep I Cpg 29/2016
    10.2.2016
    SODNE TAKSE
    VSL0072481
    ZST-1 člen 34a, 34a/4. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112.
    zavrženje tožbe – sodna taksa – odmera sodne takse – napaka v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse – nadomestitev plačilnega naloga
    Za postopek v primeru zavrženja tožbe zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk ni predvideno plačilo takse z zmanjšanim količnikom 1. Zavrženje tožbe je namreč sodno dejanje, s katerim se odloči o tožbi. Primeri končanja postopka, navedeni v tarifni številki 1112 Taksne tarife (z umikom tožbe, s sodbo na podlagi odpovedi oziroma pripoznave zahtevka, s sklenitvijo sodne poravnave), pa so posledica pravdnih dejanj strank.
  • 386.
    VSL sodba II Cp 3243/2015
    10.2.2016
    STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0075999
    OZ člen 190, 198.
    uporabnina – neupravičena obogatitev – solastnina – zaključek nepravdnega postopka
    Pritožba neutemeljeno očita tožniku, češ da naj bi zlorabljal svojo pravico do uporabnine, ker tudi po pravnomočnem zaključku nepravdnega postopka zaradi delitve solastnine ni predlagal civilne delitve stanovanjske hiše z njeno prodajo in z razdelitvijo izkupička in ker ima stanovanjsko pravico na neprofitnem stanovanju. Pravilno je pojasnilo prvostopenjskega sodišča, da navedeno ni relevantno za odločitev in tožniku ne jemlje pravice do uporabnine.
  • 387.
    VDSS sodba Pdp 620/2015
    10.2.2016
    DELOVNO PRAVO
    VDS0015423
    ZDR člen 126, 126/2. ZDR-1 člen 126, 126/2.
    premalo izplačane plače - ustni dogovor
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo med strankama dogovorjeno plačilo osnovne plače po pogodbi o zaposlitvi, poleg tega pa je tožniku tožena stranka izplačevala še del plače iz naslova delovne uspešnosti. Pravilno je tudi ugotovilo, da je tožnik ves čas prejemal višjo plačo kot je bila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, zato je tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval plačo v višini, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, utemeljeno zavrnilo.
  • 388.
    VSL sodba I Cpg 1182/2015
    10.2.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0063283
    ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 168, 168/3.
    opravljanje prevozov - škoda - izgubljeni dobiček - ocena izgubljenega dobička - normalen tek stvari - oškodovalčevo dejanje - zamuda pri popravilu - primerjava premoženjskega stanja - odhodki - stroški obratovanja - manipulativni stroški - hipotetični dohodki in izdatki - obseg poslovanja - podatki o preteklem poslovanju - stopnja verjetnosti - dokaz nasprotne stranke - trditve o nastanku pozitivnega poslovnega izida - dolžnost zmanjševanja škode - sklepčnost - informativni dokaz - trditveno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - protispisnost
    Izgubljeni dobiček je lahko le razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in njegovimi predvidenimi odhodki v tem obdobju. Pri tem je breme ustreznega zatrjevanja nastale škode na tožeči stranki.

    Obseg poslovanja, ki bi ga tožeča stranka dosegla, če škodnega dogodka ne bi bilo, se ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju tožeče stranke, povečanem oziroma zmanjšanem za stopnjo rasti oziroma padanja tega poslovanja v preteklih letih. Zato bi morala tožeča stranka za sklepčnost zahtevka navesti tudi, kakšni so bili njeni poslovni rezultati vsaj v obdobju enega leta pred škodnim dogodkom, saj le takšni podatki omogočajo s stopnjo verjetnosti več kot 50 % sklepanje o poslovanju v prihodnosti.

    Informativni dokaz, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve, ni dovoljen.

    Dokazni predlog tožene stranke ne vključuje tudi dokaznega predloga tožeče stranke. Tožeča stranka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve, zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke. Slednje bi bilo tudi v nasprotju s pravilom o povezavi trditvenega in dokaznega bremena.

    V tridtveni podlagi tožeče stranke manjkajo (konkretne) trditve o dejstvih, ki bi izkazovala (verjetni) nastanek takšnega (pozitivnega) poslovnega izida, to so navedbe o premoženjskih kategorijah, ki so podlaga za izračun izgubljenega dobička. Zlasti manjkajo trditve o preteklih prihodkih tožeče stranke z opravljanjem prevozov in prihodkih tožeče stranke v času neobratovanja avtobusa. Tožeča stranka tudi ni pojasnila koliko je zaračunavala za opravljene prevoze, zgolj sklicevanje na prevožene kilometre in njihovo tržno vrednost namreč ne pomeni nujno tudi prihodka tožeče stranke.
  • 389.
    VSL sodba I Cp 3100/2015
    10.2.2016
    IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0079360
    ZIZ člen 64. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-2, 87, 87/1, 87/2, 99, 99/1, 99/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    nedopustnost izvršbe – veriga pogodb – prisilna hipoteka – pričakovana lastninska pravica – učinki zaznambe izvršbe – učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve
    Pri presoji, čigava pravica ima prednost, je treba upoštevati, da dolžnik v času, ko je toženec pridobil zastavno pravico, dejansko ni bil več lastnik spornega stanovanja, saj je z njim že v letu 1998 razpolagal. Takrat so zato že na prvega kupca, ne glede na izostanek zemljiškoknjižnega vpisa, prešla stvarnopravna upravičenja v obsegu, ki bi mu zagotavljala pravno varstvo v izvršbi. Kasneje so s pogodbami prešla tudi na njegova pravna naslednika. Zastavna pravica pridobljena na le še formalno dolžnikovem premoženju zato ne more imeti prednosti pred tožnikovo lastninsko pravico.
  • 390.
    VDSS sodba Pdp 558/2015
    10.2.2016
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS0015084
    ZDR-1 člen 7. ZDR člen 6, 6/1, 6a, 45.
    mobbing - odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestu
    Tožena stranka je dokazala, da očitana ravnanja (da je tožnica uspela z zamudno sodbo glede redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi; nezagotavljanje dela; neprimernost delovnega prostora; nezagotavljanje delovnih sredstev; idr..) bodisi niso resnična ali jih ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožnici na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
  • 391.
    VSL sodba II Cp 3486/2015
    10.2.2016
    DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
    VSL0079336
    ZZZDR člen 59.
    obseg zapuščine – posebno premoženje – skupno premoženje – deleži na skupnem premoženju – sporazum o razdelitvi skupnega premoženja
    Za veljavnost dogovora o razdelitvi skupnega premoženja je potrebno, da je sklenjen v notarski obliki.
  • 392.
    VSL sklep I Cp 45/2016
    10.2.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0082165
    ZPP člen 116, 116/1.
    predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – brezplačna pravna pomoč – vzpostavitev stika z odvetnikom – pavšalne trditve – potrdilo zdravnika o splošnem zdravstvenem stanju – trajajoče zdravstveno stanje
    Sklicevanje na potrdilo zdravnika, ki opisuje zgolj splošno zdravstveno stanje, ki je trajajoče, ne zadostuje za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

    Trditev toženca, da ni mogel priti do odvetnika, ne predstavlja upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj bi toženec in odvetnik lahko stopila v stik tudi na drugačen način, in ne samo osebno.
  • 393.
    VSL sklep I Cp 3427/2015
    10.2.2016
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0071115
    SPZ člen 77, 77/2, 77/4, 78. ZPP člen 4, 339, 339/2, 339/2-8.
    ureditev meje – močnejša pravica – zadnja mirna posest – domneva močnejše pravice – dokončno urejena meja v katastrskem postopku – priposestvovanje – zavrnitev dokaznih predlogov – kršitev načela neposrednosti – vnaprejšnja dokazna ocena – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Ob ugotovitvi, da v predmetni zadevi vrednost spornega mejnega prostora ne presega dvakratne vrednosti spora majhne vrednosti, bi moralo sodišče mejo ugotavljati na podlagi močnejše pravice. Nepravilen je zaključek sklepa, da ugotavljanje meje po močnejši pravici ni mogoče, ker meja ni dokončno urejena v katastrskem postopku.
  • 394.
    VSL sklep I Cp 3064/2015
    10.2.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0071129
    ZPSPP člen 31. ZPP člen 285.
    najem poslovnih prostorov – obstoj najemnega razmerja – pisna oblika – ustna najemna pogodba – konvalidacija pogodbe – vstop v pravice najemodajalca – povrnitev vlaganj najemnika – dogovor o plačilu najemnine – dogovor o kompenzaciji vlaganj z najemnino – materialno procesno vodstvo – zavrnitev dokaznega predloga – ogled poslovnih prostorov
    Skupaj z najemno pogodbo je na toženko prešel tudi dogovor o kompenzaciji vlaganj z najemninami, zato je njena pasivna legitimacija podana.

    Sodišče prve stopnje se zaradi zmotnih materialnopravnih izhodišč ni opredelilo do trditev, da so morebitna vlaganja v sporne prostore že poračunana z najemninami, zato bo v ponovljenem postopku moralo ugotoviti, kakšen je bil dogovor glede plačevanja najemnine in poračunavanja vlaganj.
  • 395.
    VSL sklep II Cp 344/2016
    10.2.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0084121
    ZPP člen 328, 339. ZNP člen 37.
    popravni sklep – popravek deležev in izmer parcel – vsebinska sprememba – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom odločilo vsebinsko drugače, in ne gre za popravo očitnih napak v številkah ali računskih pomot.
  • 396.
    VSL sodba II Kp 9277/2014
    10.2.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL0023407
    ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1. KZ-1 člen 53, 55, 88.
    neprava obnova kazenskega postopka – izrek enotne kazni – pogojni odpust – prestajanje kazni – preklic pogojnega odpusta – neprestana kazen zapora
    Obsojenec izhaja iz napačnega kazenskopravnega stališča, da je tudi pogojni odpust oblika prestajanja kazni zapora. Do takšnega stališča se je pravilno opredelilo že sodišče prve stopnje, opirajoč se tudi na ustaljeno sodno prakso, da pogojni odpust ni oblika prestajanja kazni zapora. Sodišče prve stopnje je pri izreku enotne kazni v trajanju treh let in enajst mesecev pravilno kot določen del prej izrečene kazni upoštevalo čas pogojnega odpusta v trajanju dve leti in osem mesecev zapora, saj je to del kazni, ki je obsojenec po sodbi okrožnega sodišča še ni prestal.
  • 397.
    VSL sodba I Cpg 1262/2015
    10.2.2016
    DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0080313
    ZOR člen 210, 218. ZDen člen 6, 42, 42/1, 42/2, 42/3, 42/4, 51, 51/1. ZPP člen 163, 163/3. OZ člen 197.
    primarna denacionalizacija – sekundarna denacionalizacija – oblike odškodnine – izročitev obveznic – poravnava v denacionalizacijskem postopku – neupravičena obogatitev – zakonska obveznost – izdatek za drugega
    V konkretnem primeru upravičenke zahtevka za plačilo odškodnine v obliki obveznic niso postavile, zato zgolj zaradi nemožnosti vračanja spornih nepremičnin v naravi ni mogoč zaključek, da bi tak zahtevek dejansko postavile. Če ni zahtevka, pa tudi ni mogoče govoriti o zakonski obveznosti tožene stranke v razmerju do denacionalizacijskih upravičenk.

    V zameno za plačani znesek (ki je pravzaprav predstavljal kupnino), je tožeča stranka prejela v last nepremičnine, katerih vrnitev so zahtevale denacionalizacijske upravičenke. Če poravnava ne bi bila sklenjena, tožeča stranka ne bi postala zemljiškoknjižna lastnica spornih nepremičnin.
  • 398.
    VSL sodba in sklep II Cp 3076/2015
    10.2.2016
    DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0071183
    ZD člen 141, 141/1, 220. ZPP člen 181, 181/2, 274. 274/1, 286. OZ člen 369, 369/3. SPZ člen 9.
    sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju – neveljavnost sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju – ugotovitev obstoja dedne pravice – dediščinski zahtevek – zahtevek na izročitev zapuščine – pravočasnost ugovora zastaranja – zastaranje dediščinskega zahtevka – pretrganje zastaranja – pravni interes za (samostojno) ugotovitveno tožbo
    Zahtevek na ugotovitev dedne pravice ni končni cilj ampak sredstvo za dosego utemeljenosti dediščinskega zahtevka oziroma izročitev zapuščine. Če tega končnega cilja ni več mogoče uresničiti zaradi zavrnitve dediščinskega zahtevka zaradi zastaranja, potem tožnik nima več pravnega interesa za takšno (samostojno) ugotovitveno tožbo. Sodišče prve stopnje bi moralo ta tožbeni zahtevek zavreči in ne zavrniti.
  • 399.
    VDSS sodba Pdp 728/2015
    10.2.2016
    DELOVNO PRAVO
    VDS0015364
    ZPP člen 318. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 62, 62/1, 62/2. ZPP člen 313. ZDSS-1 člen 29.
    pogodbena kazen - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - zamudna sodba
    Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije v 62. členu določa, da delavcu pripada pogodbena kazen, kadar je s pravnomočno odločbo sodišča ugotovljeno, da je delavcu delovno razmerje prenehalo na nezakonit način (1. odstavek) in da pogodbena kazen znaša pet povprečnih neto plač v zavodu za zadnje tri mesece pred pravnomočnostjo sodbe (2. odstavek). Na podlagi zatrjevanj v tožbi in njej priloženih dokazov s strani tožnika izhaja, da je bilo na podlagi pravnomočne sodbe ugotovljeno, da je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Zato je tožena stranka glede na določbo 62. člena kolektivne pogodbe dolžna tožniku plačati pogodbeno kazen v višini petih povprečnih neto plač pri toženi stranki v zadnjih treh mesecih pred pravnomočnostjo in je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
  • 400.
    VSL sklep I Cp 3343/2015
    10.2.2016
    DEDNO PRAVO
    VSL0082142
    ZD člen 46, 46/1, 48.
    vračunanje daril – odstop dednega deleža
    Institut vračunanja daril pride v poštev le glede deleža, ki ga (zakoniti) dediči dobijo neposredno od zapustnika (ga podedujejo po njem), ne pa tudi glede deležev, katere so jim odstopili sodediči.
  • <<
  • <
  • 20
  • od 31
  • >
  • >>