izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca – možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je podana kršitev po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj tožnica več kot 5 dni zaporedoma ni prišla na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestila delodajalca, čeprav bi to morala in mogla storiti. Zmotno pa je uporabilo materialno pravo s tem, ko je ugotovilo, da zgolj zaradi dejstvo, da tožnica tožene stranke enkrat ni obvestila o začetku bolniškega staleža, nadaljevanje delovnega razmerja med strankama tega individualnega delovnega spora ni več mogoče. Pri svoji odločitvi sodišče prve stopnje ni upoštevalo ugotovljenih pravno relevantnih dejstev, zlasti, da je tožnica delala z delovnim časom, krajšim od polnega, da je invalidka III. kategorije, da je bila večji del časa v bolniškem staležu, da je tožena stranka delavcem, ki so bili veliko odsotni, odrejala delo sproti in jih ni upoštevala v vnaprejšnjih razporedih dela. Zato ni mogoče šteti, da bi zaradi obravnavanega enkratnega nesporočanja razloga za odsotnost tožnice tožena stranka imela težave pri organiziranju delovnega procesa. Šlo je za enkratno kršitev tožnice, ki glede na okoliščine po svoji teži ni taka kršitev, ki bi onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja in opravičevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi kot skrajni ukrep. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
nadzorovana obravnava – koordinator nadzorovane obravnave – več koordinatorjev
Več koordinatork z različnimi strokovnimi profili bo nasprotnemu udeležencu v konkretni situaciji nedvomno lahko nudilo bolj celostno podporo pri obravnavi.
Pritožba neutemeljeno očita tožniku, češ da naj bi zlorabljal svojo pravico do uporabnine, ker tudi po pravnomočnem zaključku nepravdnega postopka zaradi delitve solastnine ni predlagal civilne delitve stanovanjske hiše z njeno prodajo in z razdelitvijo izkupička in ker ima stanovanjsko pravico na neprofitnem stanovanju. Pravilno je pojasnilo prvostopenjskega sodišča, da navedeno ni relevantno za odločitev in tožniku ne jemlje pravice do uporabnine.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije v 62. členu določa, da delavcu pripada pogodbena kazen, kadar je s pravnomočno odločbo sodišča ugotovljeno, da je delavcu delovno razmerje prenehalo na nezakonit način (1. odstavek) in da pogodbena kazen znaša pet povprečnih neto plač v zavodu za zadnje tri mesece pred pravnomočnostjo sodbe (2. odstavek). Na podlagi zatrjevanj v tožbi in njej priloženih dokazov s strani tožnika izhaja, da je bilo na podlagi pravnomočne sodbe ugotovljeno, da je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Zato je tožena stranka glede na določbo 62. člena kolektivne pogodbe dolžna tožniku plačati pogodbeno kazen v višini petih povprečnih neto plač pri toženi stranki v zadnjih treh mesecih pred pravnomočnostjo in je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
mobbing - odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestu
Tožena stranka je dokazala, da očitana ravnanja (da je tožnica uspela z zamudno sodbo glede redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi; nezagotavljanje dela; neprimernost delovnega prostora; nezagotavljanje delovnih sredstev; idr..) bodisi niso resnična ali jih ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožnici na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079333
URS člen 22, 35. OZ člen 134, 178, 179. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – objava sodbe ali popravka – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – razžalitev dobrega imena in časti – okrnitev osebnostne pravice – varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic – dokaz, pridobljen s kršitvijo pravice do zasebnosti – enako varstvo pravic
Namen povrnitve negmotne škode ni v kaznovanju odgovorne osebe, pač pa v primernem zadoščenju, ki naj oškodovanemu omili njegove bolečine.
osebni stečaj – postopek osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja – dolžnikov predlog za začetek stečajnega postopka – postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – insolventnost – uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo – ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja – poročilo o stanju dolžnikovega premoženja – presoja insolventnosti – trditveno in dokazno breme – odpust obveznosti
V primeru, kadar je predlagatelj dolžnik, je dolžnik edina stranka predhodnega postopka. Zatrjevanih dejstev o višini obveznosti in svojem premoženjskem stanju ni dolžan dokazovati zato, ker bi bila sporna, ali zato, da z njimi izpodbije navedbe in dokaze nasprotnika, pač pa zato, da sodišču omogoči presojo, ali je dolžnik insolventen in ali obstajajo zakonski pogoji za začetek postopka osebnega stečaja.
SPZ člen 77, 77/2, 77/4, 78. ZPP člen 4, 339, 339/2, 339/2-8.
ureditev meje – močnejša pravica – zadnja mirna posest – domneva močnejše pravice – dokončno urejena meja v katastrskem postopku – priposestvovanje – zavrnitev dokaznih predlogov – kršitev načela neposrednosti – vnaprejšnja dokazna ocena – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob ugotovitvi, da v predmetni zadevi vrednost spornega mejnega prostora ne presega dvakratne vrednosti spora majhne vrednosti, bi moralo sodišče mejo ugotavljati na podlagi močnejše pravice. Nepravilen je zaključek sklepa, da ugotavljanje meje po močnejši pravici ni mogoče, ker meja ni dokončno urejena v katastrskem postopku.
Institut vračunanja daril pride v poštev le glede deleža, ki ga (zakoniti) dediči dobijo neposredno od zapustnika (ga podedujejo po njem), ne pa tudi glede deležev, katere so jim odstopili sodediči.
stroški kazenskega postopka – odlog plačila stroškov kazenskega postopka – predlog za odlog plačila – pravočasnost predloga za odlog plačila – rok za plačilo stroškov kazenskega postopka, kot ga določi sodišče
Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne 21. 4. 2015 obsojenemu dovolilo plačilo stroškov kazenskega postopka v 17 obrokih. Obsojeni je prvi obrok plačal dne 18. 15. 2015, kar pomeni, da zadnji obrok zapade v plačilo v mesecu oktobru 2016. Obsojeni je potem, ko je plačal šest obrokov, podal predlog za odložitev plačila stroškov postopka. Stališče prvostopenjskega sodišča, da je obsojeni predlog podal prepozno, je zmotno, saj je bil le-ta podan pred iztekom roka za obročno plačilo stroškov postopka, ki izteče oktobra 2016.
ZDR člen 156, 156/1, 156/3. ZObr člen 97f, 97f/2. ZSSloV člen 53, 53/1, 53/2. URS člen 22.
plačilo odškodnine - neizkoriščen tedenski počitek - misija - vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
53. člen ZSSloV ne daje podlage za sklepanje, da pripadnikom SV na misijah v tujini ne pripada tedenski neprekinjeni počitek v trajanju 24 ur. Zato bi tožena stranka tožniku morala zagotoviti tak počitek. Ker tega ni storila, je tožnik upravičen do odškodnine zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka.
V skladu z določbo 137. člena ZDR ima delavec pravico do nadomestila plače, če dela ne opravlja iz razlogov na strani delodajalca. Ker je tožnica navajala, da se iz utemeljenih razlogov ni odzvala pozivom tožene stranke na delo po vročitvi delne sodbe na podlagi pripoznave (o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi), česar sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, je bilo dejansko stanje glede tožničine pravice do plačila nadomestila plače, ker ni delala iz razlogov na stani tožene stranke, nepopolno ugotovljeno.
Predmet darila niso bile sporne premičnine, niti kmetija oziroma kmetijsko gospodarstvo, temveč izrecno naštete nepremičnine. Tudi če te res tvorijo kmetijo, kot trdi tožnik, to še ne pomeni, da so bile hkrati z njimi podarjene tudi sporne premičnine. Dejstvo, da so te namenjene gospodarski rabi kmetije, ne zadošča za takšno domnevo. Pritiklina po drugem odstavku 17. člena SPZ le v dvomu deli usodo glavne stvari. Za presojo pravne povezave med njima je treba poleg objektivnih meril upoštevati tudi voljo lastnika glavne stvari.
ZJU člen 24, 24/3, 25, 25/1, 25/2, 35, 35/1, 74, 75, 75/1, 76, 76/1, 77, 77/1, 77a. OZ člen 86, 86/1.
neustrezna razporeditev
ZJU ureja postopek za uveljavljanje neveljavnosti posamičnega akta delodajalca. Delavec tako lahko na podlagi tretjega odstavka 24. člena ZJU v povezavi s prvim odstavkom 25. člena ZJU zoper sklepe delodajalca o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja vloži pritožbo v roku 8 dni od vročitve sklepa, o kateri odloča komisija za pritožbe iz delovnega razmerja (prvi odstavek 35. člena ZJU), ker ima v nadaljevanju možnost sodnega varstva v 30 dneh od vročitve sklepa komisije za pritožbe oz. od dneva, ko poteče rok za izdajo sklepe komisije za pritožbe (drugi odstavek 25. člena ZJU). Prav tako javnemu uslužbencu ZJU v 74. in 75. členu daje možnost vložitve predloga za razveljavitev sklepa delodajalca, s katerim se odloči o pravicah in obveznostih javnega uslužbenca. O predlogu odloča komisija za pritožbe iz delovnega razmerja (prvi odstavek 76. člena ZJU), pri čemer se sklepi o razveljavitvi lahko izdajo v 3 letih od izdaje odločbe ali sklepa (prvi odstavek 77. člena ZJU). Neveljavnost posamičnih aktov delodajalca je urejena v ZJU, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za ugotovitev ničnosti sklepa tožene stranke z dne 17. 11. 2008 (o prevedbi plače v nov plačni sistem) na podlagi prvega odstavka 86. člena OZ, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v delu, s katerim je tožnik uveljavljal ničnost in odpravo (dokončnega) sklepa z dne 17. 11. 2008 (zoper katerega tožnik v zakonskem roku ni uveljavljal varstva pravic), pravilno zavrnilo.
premestitev na drugo delovno mesto - opravljanje enakega dela - reorganizacija delovnega procesa
Ker v skladu z določbo tretjega odstavka 156. člena ZJU sprememba akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest predstavlja podlago za premestitev javnega uslužbenca iz poslovnega razloga, dejstvo, da javni uslužbenec pred in po premestitvi opravlja pretežno enako delo, še ne pomeni, da je bila njegova premestitev nezakonita. Če delodajalec zaradi zmanjšanja obsega javnih nalog, privatizacije javnih nalog, iz organizacijskih, strukturnih, javnofinančnih ali podobnih razlogov spremeni sistemizacijo, ukine določeno delovno mesto in ustvari novo delovno mesto, je namreč podan utemeljen razlog za premestitev javnega uslužbenca iz poslovnega razloga, četudi ta dejansko ves čas opravlja enako ali v bistvenem podobno delo.
Obveznost toženca kot povzročitelja prometne nesreče, da tožnici kot zavarovalnici povrne oškodovancem izplačane zneske, se namreč presoja glede na sklenjeno zavarovalno pogodbo, sestavni del katere so tudi Splošni pogoji, ki toženca zavezujejo kot pogodbeni dogovor.
- V obravnavanem primeru se ne ugotavlja odgovornost toženca za prekršek iz 105. člena ZPrCP zaradi vožnje pod vplivom alkohola, temveč se presoja utemeljenost regresnega zahtevka zavarovalnice na temelju zavarovalne pogodbe, ki izgubo pravic iz zavarovanja v 4. d.) točki prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev, ki so njen sestavni del, veže na odklonitev ugotavljanja vsebnosti alkohola v organizmu s krvno analizo.
- Pravilni so prvostopenjski zaključki, da toženec zgolj s pavšalno grajo izplačanih zneskov odškodnin po višini, brez da bi bila ta izhajajoč iz pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena tudi ustrezno dokazno podprta (212. člen ZPP), ob tem ko je tožnica na drugi strani izplačane zneske odškodnin po višini izčrpno izkazala s predložitvijo listinskega dokaznega gradiva (priloga A4 do A18), vtoževane terjatve po višini ne more z uspehom izpodbijati.
Pri presoji, čigava pravica ima prednost, je treba upoštevati, da dolžnik v času, ko je toženec pridobil zastavno pravico, dejansko ni bil več lastnik spornega stanovanja, saj je z njim že v letu 1998 razpolagal. Takrat so zato že na prvega kupca, ne glede na izostanek zemljiškoknjižnega vpisa, prešla stvarnopravna upravičenja v obsegu, ki bi mu zagotavljala pravno varstvo v izvršbi. Kasneje so s pogodbami prešla tudi na njegova pravna naslednika. Zastavna pravica pridobljena na le še formalno dolžnikovem premoženju zato ne more imeti prednosti pred tožnikovo lastninsko pravico.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – trditveno in dokazno breme – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Predstavljeni podatki o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju tožene stranke, ki jih pritožnik ne izpodbija, terjajo dodatno obrazložitev, zakaj iz razpoložljivega premoženja tožena stranka ne more pridobiti sredstev za poplačilo sodne takse z unovčenjem dela le-tega, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče. Glede na izkazane mesečne prilive na TRR, ki znatno presegajo dolžno sodno takso, pa bi bil po presoji pritožbenega sodišča nujen tudi podatek o tem, kolikšni so v povprečju mesečni stroški zaposlenih, kakšne so v povprečju mesečne zapadle obveznosti do dobaviteljev in drugi dolgovi, nujno potrebni za poslovanje tožene stranke, pri čemer pritožbeno sodišče opozarja, da gre tudi pri obveznosti plačila sodne takse za toženčev dolg. Le tako bi lahko sodišče presojalo, ali bo takojšnje in celotno plačilo sodne takse lahko ogrozilo opravljanje toženčeve dejavnosti. Iz doslej ponujenih in zbranih podatkov pa plačilo dolžne sodne takse na ogrožanje toženčeve dejavnosti ne kaže.
delitev nepremičnine – skupno premoženje zakoncev – spor o obsegu skupnega premoženja – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
Ker je nasprotni udeleženec vknjižen v zemljiški knjigi, je tudi sicer interes za ureditev pravnega razmerja na predlagateljičini strani in ne na strani prvega nasprotnega udeleženca.