premestitev na drugo delovno mesto - opravljanje enakega dela - reorganizacija delovnega procesa
Ker v skladu z določbo tretjega odstavka 156. člena ZJU sprememba akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest predstavlja podlago za premestitev javnega uslužbenca iz poslovnega razloga, dejstvo, da javni uslužbenec pred in po premestitvi opravlja pretežno enako delo, še ne pomeni, da je bila njegova premestitev nezakonita. Če delodajalec zaradi zmanjšanja obsega javnih nalog, privatizacije javnih nalog, iz organizacijskih, strukturnih, javnofinančnih ali podobnih razlogov spremeni sistemizacijo, ukine določeno delovno mesto in ustvari novo delovno mesto, je namreč podan utemeljen razlog za premestitev javnega uslužbenca iz poslovnega razloga, četudi ta dejansko ves čas opravlja enako ali v bistvenem podobno delo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0079380
SPZ člen 88, 89, 89/2, 89/3. ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
nujna pot - določitev nujne poti - presoja več variant poteka nujne poti - trasa nujne poti - vsebina sklepa o določitvi nujne poti - skica - izvedensko mnenje - pravica do izjave - primerno nadomestilo
Traso nujne poti določi in jo obrazloži sodišče v sklepu, potem ko opravi vsebinsko presojo, upoštevaje konkretno ugotovljene dejanske okoliščine in strokovno mnenje izvedenca gradbene stroke. Sestavni del sklepa je skica z grafičnim oziroma geodetsko tehničnim prikazom poteka trase poti. Izvedenec geodetske stroke jo izdela po navodilu sodišča. Udeleženci pa se o njej lahko izjavijo v pritožbi zoper izdani sklep.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije v 62. členu določa, da delavcu pripada pogodbena kazen, kadar je s pravnomočno odločbo sodišča ugotovljeno, da je delavcu delovno razmerje prenehalo na nezakonit način (1. odstavek) in da pogodbena kazen znaša pet povprečnih neto plač v zavodu za zadnje tri mesece pred pravnomočnostjo sodbe (2. odstavek). Na podlagi zatrjevanj v tožbi in njej priloženih dokazov s strani tožnika izhaja, da je bilo na podlagi pravnomočne sodbe ugotovljeno, da je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Zato je tožena stranka glede na določbo 62. člena kolektivne pogodbe dolžna tožniku plačati pogodbeno kazen v višini petih povprečnih neto plač pri toženi stranki v zadnjih treh mesecih pred pravnomočnostjo in je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
stroški kazenskega postopka – odlog plačila stroškov kazenskega postopka – predlog za odlog plačila – pravočasnost predloga za odlog plačila – rok za plačilo stroškov kazenskega postopka, kot ga določi sodišče
Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne 21. 4. 2015 obsojenemu dovolilo plačilo stroškov kazenskega postopka v 17 obrokih. Obsojeni je prvi obrok plačal dne 18. 15. 2015, kar pomeni, da zadnji obrok zapade v plačilo v mesecu oktobru 2016. Obsojeni je potem, ko je plačal šest obrokov, podal predlog za odložitev plačila stroškov postopka. Stališče prvostopenjskega sodišča, da je obsojeni predlog podal prepozno, je zmotno, saj je bil le-ta podan pred iztekom roka za obročno plačilo stroškov postopka, ki izteče oktobra 2016.
Pritožba neutemeljeno očita tožniku, češ da naj bi zlorabljal svojo pravico do uporabnine, ker tudi po pravnomočnem zaključku nepravdnega postopka zaradi delitve solastnine ni predlagal civilne delitve stanovanjske hiše z njeno prodajo in z razdelitvijo izkupička in ker ima stanovanjsko pravico na neprofitnem stanovanju. Pravilno je pojasnilo prvostopenjskega sodišča, da navedeno ni relevantno za odločitev in tožniku ne jemlje pravice do uporabnine.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080313
ZOR člen 210, 218. ZDen člen 6, 42, 42/1, 42/2, 42/3, 42/4, 51, 51/1. ZPP člen 163, 163/3. OZ člen 197.
primarna denacionalizacija – sekundarna denacionalizacija – oblike odškodnine – izročitev obveznic – poravnava v denacionalizacijskem postopku – neupravičena obogatitev – zakonska obveznost – izdatek za drugega
V konkretnem primeru upravičenke zahtevka za plačilo odškodnine v obliki obveznic niso postavile, zato zgolj zaradi nemožnosti vračanja spornih nepremičnin v naravi ni mogoč zaključek, da bi tak zahtevek dejansko postavile. Če ni zahtevka, pa tudi ni mogoče govoriti o zakonski obveznosti tožene stranke v razmerju do denacionalizacijskih upravičenk.
V zameno za plačani znesek (ki je pravzaprav predstavljal kupnino), je tožeča stranka prejela v last nepremičnine, katerih vrnitev so zahtevale denacionalizacijske upravičenke. Če poravnava ne bi bila sklenjena, tožeča stranka ne bi postala zemljiškoknjižna lastnica spornih nepremičnin.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071129
ZPSPP člen 31. ZPP člen 285.
najem poslovnih prostorov – obstoj najemnega razmerja – pisna oblika – ustna najemna pogodba – konvalidacija pogodbe – vstop v pravice najemodajalca – povrnitev vlaganj najemnika – dogovor o plačilu najemnine – dogovor o kompenzaciji vlaganj z najemnino – materialno procesno vodstvo – zavrnitev dokaznega predloga – ogled poslovnih prostorov
Skupaj z najemno pogodbo je na toženko prešel tudi dogovor o kompenzaciji vlaganj z najemninami, zato je njena pasivna legitimacija podana.
Sodišče prve stopnje se zaradi zmotnih materialnopravnih izhodišč ni opredelilo do trditev, da so morebitna vlaganja v sporne prostore že poračunana z najemninami, zato bo v ponovljenem postopku moralo ugotoviti, kakšen je bil dogovor glede plačevanja najemnine in poračunavanja vlaganj.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0071183
ZD člen 141, 141/1, 220. ZPP člen 181, 181/2, 274. 274/1, 286. OZ člen 369, 369/3. SPZ člen 9.
sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju – neveljavnost sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju – ugotovitev obstoja dedne pravice – dediščinski zahtevek – zahtevek na izročitev zapuščine – pravočasnost ugovora zastaranja – zastaranje dediščinskega zahtevka – pretrganje zastaranja – pravni interes za (samostojno) ugotovitveno tožbo
Zahtevek na ugotovitev dedne pravice ni končni cilj ampak sredstvo za dosego utemeljenosti dediščinskega zahtevka oziroma izročitev zapuščine. Če tega končnega cilja ni več mogoče uresničiti zaradi zavrnitve dediščinskega zahtevka zaradi zastaranja, potem tožnik nima več pravnega interesa za takšno (samostojno) ugotovitveno tožbo. Sodišče prve stopnje bi moralo ta tožbeni zahtevek zavreči in ne zavrniti.
pozneje najdeno premoženje – obseg zapuščine – nepremičnina – neusklajeno zemljiškoknjižno in dejansko stanje – domneva lastninske pravice
V primeru neusklajenega zemljiškoknjižnega in dejanskega stanja pri naknadno najdenih nepremičninah zapuščinsko sodišče ne more samo odločati o tem, ali nepremičnina spada v zapuščino ali ne.
Institut vračunanja daril pride v poštev le glede deleža, ki ga (zakoniti) dediči dobijo neposredno od zapustnika (ga podedujejo po njem), ne pa tudi glede deležev, katere so jim odstopili sodediči.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – postopek v sporih majhne vrednosti – izdaja sodbe brez razpisa naroka – dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Ker ni bilo zamude, toženec ni (bil) prekludiran pri opravljanju procesnih dejanj. Vrnitev v prejšnje stanje očitno ni potrebna in tožencu tudi ne bi prinesla nobene pravne koristi. Njegov predlog ni dovoljen, zato ga je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 120. člena ZPP pravilno zavrglo.
dedovanje zaščitene kmetije – prevzemnik zaščitene kmetij – nujni dedič – nujni delež – zemljišče in nepremičnine, nepomembne za zaščiteno kmetijo
V primeru dedovanja zaščitenih kmetij zakon predvideva, da nujni dediči dedujejo denarno vrednost nujnega deleža. Izjemoma pa lahko iz upravičenih razlogov dedič deduje tudi zemljišče ali drugo nepremičnino oziroma premičnine, če niso pomembne za zaščiteno kmetijo.
osebni stečaj – postopek osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja – dolžnikov predlog za začetek stečajnega postopka – postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – insolventnost – uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo – ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja – poročilo o stanju dolžnikovega premoženja – presoja insolventnosti – trditveno in dokazno breme – odpust obveznosti
V primeru, kadar je predlagatelj dolžnik, je dolžnik edina stranka predhodnega postopka. Zatrjevanih dejstev o višini obveznosti in svojem premoženjskem stanju ni dolžan dokazovati zato, ker bi bila sporna, ali zato, da z njimi izpodbije navedbe in dokaze nasprotnika, pač pa zato, da sodišču omogoči presojo, ali je dolžnik insolventen in ali obstajajo zakonski pogoji za začetek postopka osebnega stečaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063283
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 168, 168/3.
opravljanje prevozov - škoda - izgubljeni dobiček - ocena izgubljenega dobička - normalen tek stvari - oškodovalčevo dejanje - zamuda pri popravilu - primerjava premoženjskega stanja - odhodki - stroški obratovanja - manipulativni stroški - hipotetični dohodki in izdatki - obseg poslovanja - podatki o preteklem poslovanju - stopnja verjetnosti - dokaz nasprotne stranke - trditve o nastanku pozitivnega poslovnega izida - dolžnost zmanjševanja škode - sklepčnost - informativni dokaz - trditveno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - protispisnost
Izgubljeni dobiček je lahko le razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in njegovimi predvidenimi odhodki v tem obdobju. Pri tem je breme ustreznega zatrjevanja nastale škode na tožeči stranki.
Obseg poslovanja, ki bi ga tožeča stranka dosegla, če škodnega dogodka ne bi bilo, se ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju tožeče stranke, povečanem oziroma zmanjšanem za stopnjo rasti oziroma padanja tega poslovanja v preteklih letih. Zato bi morala tožeča stranka za sklepčnost zahtevka navesti tudi, kakšni so bili njeni poslovni rezultati vsaj v obdobju enega leta pred škodnim dogodkom, saj le takšni podatki omogočajo s stopnjo verjetnosti več kot 50 % sklepanje o poslovanju v prihodnosti.
Informativni dokaz, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve, ni dovoljen.
Dokazni predlog tožene stranke ne vključuje tudi dokaznega predloga tožeče stranke. Tožeča stranka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve, zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke. Slednje bi bilo tudi v nasprotju s pravilom o povezavi trditvenega in dokaznega bremena.
V tridtveni podlagi tožeče stranke manjkajo (konkretne) trditve o dejstvih, ki bi izkazovala (verjetni) nastanek takšnega (pozitivnega) poslovnega izida, to so navedbe o premoženjskih kategorijah, ki so podlaga za izračun izgubljenega dobička. Zlasti manjkajo trditve o preteklih prihodkih tožeče stranke z opravljanjem prevozov in prihodkih tožeče stranke v času neobratovanja avtobusa. Tožeča stranka tudi ni pojasnila koliko je zaračunavala za opravljene prevoze, zgolj sklicevanje na prevožene kilometre in njihovo tržno vrednost namreč ne pomeni nujno tudi prihodka tožeče stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071154
ZPP člen 254, 254/2.
dokazovanje z izvedencem – prenehanje pooblastila za opravljanje nalog izvedenca – postavitev drugega izvedenca – predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja – ugovor izpolnitve – dokazno breme
Ker zaslišanje prvega izvedenca ni bilo mogoče, saj mu je v teku postopka prenehalo pooblastilo za opravljanje nalog izvedenca, sodišče prve stopnje ni ravnalo napačno, ko je predlogu tožnika za postavitev drugega izvedenca ugodilo in nato na mnenje tega izvedenca oprlo tudi svojo odločitev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca – možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je podana kršitev po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj tožnica več kot 5 dni zaporedoma ni prišla na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestila delodajalca, čeprav bi to morala in mogla storiti. Zmotno pa je uporabilo materialno pravo s tem, ko je ugotovilo, da zgolj zaradi dejstvo, da tožnica tožene stranke enkrat ni obvestila o začetku bolniškega staleža, nadaljevanje delovnega razmerja med strankama tega individualnega delovnega spora ni več mogoče. Pri svoji odločitvi sodišče prve stopnje ni upoštevalo ugotovljenih pravno relevantnih dejstev, zlasti, da je tožnica delala z delovnim časom, krajšim od polnega, da je invalidka III. kategorije, da je bila večji del časa v bolniškem staležu, da je tožena stranka delavcem, ki so bili veliko odsotni, odrejala delo sproti in jih ni upoštevala v vnaprejšnjih razporedih dela. Zato ni mogoče šteti, da bi zaradi obravnavanega enkratnega nesporočanja razloga za odsotnost tožnice tožena stranka imela težave pri organiziranju delovnega procesa. Šlo je za enkratno kršitev tožnice, ki glede na okoliščine po svoji teži ni taka kršitev, ki bi onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja in opravičevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi kot skrajni ukrep. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
eventualni zahtevek - dogovor o skupni gradnji - solastninska pravica na podlagi dogovora o skupni gradnji
V primeru, če sodišče zavrne primarni zahtevek, ugodi pa eventualnemu zahtevku, in se pritoži zgolj tožnik, je treba odločitev o primarnem in o eventualnem zahtevku obravnavati kot celoto.
odškodnina zaradi malomarnega in nestrokovnega zdravljenja - nepogodbena odgovornost za škodo - krajevna pristojnost - zavarovalna pogodba - dogovor o krajeveni pristojnosti - materialno sosporništvo
Prva in druga toženka sta materialni sospornici, sta torej tožnikovi solidarni dolžnici, kar pomeni, da sta obe glavni dolžnici in ne gre za situacijo glavnega in stranskega zavezanca, kot to želi prikazati pritožba. In ker je za prvo toženko krajevno pristojno Okrožno sodišče v Kopru (48. člen ZPP), je upoštevaje 49. člen ZPP tudi za pritožnico krajevno pristojno isto sodišče.
stečajni postopek – soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe – sklenitev prodajne pogodbe – odložni pogoj – razvezni pogoj
Po določbi prvega odstavka 341. člena ZFPPIPP (soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe) je prodajna pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, da bo sodišče k njej dalo soglasje, in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če sodišče zavrne soglasje. V tej zadevi je edini zakonsko določen razvezni pogoj prodajne pogodbe v zvezi z nakupom nepremičnine torej lahko samo ta, da sodišče pravnomočno zavrne izdajo soglasja k sklenitvi pogodbe. To pomeni, da se sodišče odločanju o tem, ali bo soglasje izdalo ali ne, ne more izogniti na način, da upravitelja pozove, da predlog za soglasje umakne.