USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079333
URS člen 22, 35. OZ člen 134, 178, 179. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – objava sodbe ali popravka – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – razžalitev dobrega imena in časti – okrnitev osebnostne pravice – varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic – dokaz, pridobljen s kršitvijo pravice do zasebnosti – enako varstvo pravic
Namen povrnitve negmotne škode ni v kaznovanju odgovorne osebe, pač pa v primernem zadoščenju, ki naj oškodovanemu omili njegove bolečine.
SPZ člen 100. ZTLR člen 54, 54/1, 55. Uredba o upravljanju stanovanjskih hiš (1954) člen 2, 2/3, 6.
služnost v javno korist - priposestvovanje služnosti - družbena lastnina - večstanovanjska stavba - transformatorska postaja - upravljanje večstanovanjske hiše - upravljalec - dovoljenje stanovanjskega organa in soglasje HS - odstranitveni zahtevek - obogatitveni zahtevek
Glede na ugotovitev, da je bila transformatorska postaja postavljena v prostor večstanovanjske stavbe na podlagi soglasja hišnega sveta, tedaj pristojnega za upravljanje stavbe, in da je toženec izvrševal služnostna upravičenja (povezana z uporabo, obratovanjem in vzdrževanjem naprave) v z zakonom določeni priposestvovalni dobi, je odločitev o neutemeljenosti tako odstranitvenega kot obogatitvenega zahtevka pravilna.
Predlagatelj (dolžnik) je dolžan sodišču v danem roku predložiti listine, navedene v drugem odstavku 221.f člena ZFPPIPP, sodišče pa je dolžno le formalno preizkusiti, ali so zahtevane listine predložene in ali so izpolnjeni pogoji za potrditev poenostavljene prisilne poravnave.
Sodišče nima podlage v zakonu, da bi ugotavljalo, zakaj do soglasja upnikov za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave ni prišlo. Postopek pridobivanja potrebnih soglasij upnikov za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave je namreč izključno v sferi dolžnika in upnikov.
Predmet darila niso bile sporne premičnine, niti kmetija oziroma kmetijsko gospodarstvo, temveč izrecno naštete nepremičnine. Tudi če te res tvorijo kmetijo, kot trdi tožnik, to še ne pomeni, da so bile hkrati z njimi podarjene tudi sporne premičnine. Dejstvo, da so te namenjene gospodarski rabi kmetije, ne zadošča za takšno domnevo. Pritiklina po drugem odstavku 17. člena SPZ le v dvomu deli usodo glavne stvari. Za presojo pravne povezave med njima je treba poleg objektivnih meril upoštevati tudi voljo lastnika glavne stvari.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – postopek v sporih majhne vrednosti – izdaja sodbe brez razpisa naroka – dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Ker ni bilo zamude, toženec ni (bil) prekludiran pri opravljanju procesnih dejanj. Vrnitev v prejšnje stanje očitno ni potrebna in tožencu tudi ne bi prinesla nobene pravne koristi. Njegov predlog ni dovoljen, zato ga je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 120. člena ZPP pravilno zavrglo.
Ker tožnik (delavec) ni uspel dokazati, da je do njegove poškodbe prišlo na delovnem mestu, tožena stranka (delodajalec) ni odškodninsko odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala kot posledica tega dogodka.
Ker je tožena stranka v pobot uveljavljala svojo terjatev, glede katere dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, mora pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v celoti razveljaviti, čeprav je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, da obstaja terjatev tožeče stranke do toženca, saj gre za odločitev, ki predstavlja celoto - t. i. tričlenski izrek (ugotovitev o obstoju terjatve, ugotovitev o obstoju protiterjatve ter odločitev o njunem pobotanju).
ZJU člen 24, 24/3, 25, 25/1, 25/2, 35, 35/1, 74, 75, 75/1, 76, 76/1, 77, 77/1, 77a. OZ člen 86, 86/1.
neustrezna razporeditev
ZJU ureja postopek za uveljavljanje neveljavnosti posamičnega akta delodajalca. Delavec tako lahko na podlagi tretjega odstavka 24. člena ZJU v povezavi s prvim odstavkom 25. člena ZJU zoper sklepe delodajalca o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja vloži pritožbo v roku 8 dni od vročitve sklepa, o kateri odloča komisija za pritožbe iz delovnega razmerja (prvi odstavek 35. člena ZJU), ker ima v nadaljevanju možnost sodnega varstva v 30 dneh od vročitve sklepa komisije za pritožbe oz. od dneva, ko poteče rok za izdajo sklepe komisije za pritožbe (drugi odstavek 25. člena ZJU). Prav tako javnemu uslužbencu ZJU v 74. in 75. členu daje možnost vložitve predloga za razveljavitev sklepa delodajalca, s katerim se odloči o pravicah in obveznostih javnega uslužbenca. O predlogu odloča komisija za pritožbe iz delovnega razmerja (prvi odstavek 76. člena ZJU), pri čemer se sklepi o razveljavitvi lahko izdajo v 3 letih od izdaje odločbe ali sklepa (prvi odstavek 77. člena ZJU). Neveljavnost posamičnih aktov delodajalca je urejena v ZJU, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za ugotovitev ničnosti sklepa tožene stranke z dne 17. 11. 2008 (o prevedbi plače v nov plačni sistem) na podlagi prvega odstavka 86. člena OZ, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v delu, s katerim je tožnik uveljavljal ničnost in odpravo (dokončnega) sklepa z dne 17. 11. 2008 (zoper katerega tožnik v zakonskem roku ni uveljavljal varstva pravic), pravilno zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063283
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 168, 168/3.
opravljanje prevozov - škoda - izgubljeni dobiček - ocena izgubljenega dobička - normalen tek stvari - oškodovalčevo dejanje - zamuda pri popravilu - primerjava premoženjskega stanja - odhodki - stroški obratovanja - manipulativni stroški - hipotetični dohodki in izdatki - obseg poslovanja - podatki o preteklem poslovanju - stopnja verjetnosti - dokaz nasprotne stranke - trditve o nastanku pozitivnega poslovnega izida - dolžnost zmanjševanja škode - sklepčnost - informativni dokaz - trditveno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - protispisnost
Izgubljeni dobiček je lahko le razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in njegovimi predvidenimi odhodki v tem obdobju. Pri tem je breme ustreznega zatrjevanja nastale škode na tožeči stranki.
Obseg poslovanja, ki bi ga tožeča stranka dosegla, če škodnega dogodka ne bi bilo, se ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju tožeče stranke, povečanem oziroma zmanjšanem za stopnjo rasti oziroma padanja tega poslovanja v preteklih letih. Zato bi morala tožeča stranka za sklepčnost zahtevka navesti tudi, kakšni so bili njeni poslovni rezultati vsaj v obdobju enega leta pred škodnim dogodkom, saj le takšni podatki omogočajo s stopnjo verjetnosti več kot 50 % sklepanje o poslovanju v prihodnosti.
Informativni dokaz, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve, ni dovoljen.
Dokazni predlog tožene stranke ne vključuje tudi dokaznega predloga tožeče stranke. Tožeča stranka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve, zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke. Slednje bi bilo tudi v nasprotju s pravilom o povezavi trditvenega in dokaznega bremena.
V tridtveni podlagi tožeče stranke manjkajo (konkretne) trditve o dejstvih, ki bi izkazovala (verjetni) nastanek takšnega (pozitivnega) poslovnega izida, to so navedbe o premoženjskih kategorijah, ki so podlaga za izračun izgubljenega dobička. Zlasti manjkajo trditve o preteklih prihodkih tožeče stranke z opravljanjem prevozov in prihodkih tožeče stranke v času neobratovanja avtobusa. Tožeča stranka tudi ni pojasnila koliko je zaračunavala za opravljene prevoze, zgolj sklicevanje na prevožene kilometre in njihovo tržno vrednost namreč ne pomeni nujno tudi prihodka tožeče stranke.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080313
ZOR člen 210, 218. ZDen člen 6, 42, 42/1, 42/2, 42/3, 42/4, 51, 51/1. ZPP člen 163, 163/3. OZ člen 197.
primarna denacionalizacija – sekundarna denacionalizacija – oblike odškodnine – izročitev obveznic – poravnava v denacionalizacijskem postopku – neupravičena obogatitev – zakonska obveznost – izdatek za drugega
V konkretnem primeru upravičenke zahtevka za plačilo odškodnine v obliki obveznic niso postavile, zato zgolj zaradi nemožnosti vračanja spornih nepremičnin v naravi ni mogoč zaključek, da bi tak zahtevek dejansko postavile. Če ni zahtevka, pa tudi ni mogoče govoriti o zakonski obveznosti tožene stranke v razmerju do denacionalizacijskih upravičenk.
V zameno za plačani znesek (ki je pravzaprav predstavljal kupnino), je tožeča stranka prejela v last nepremičnine, katerih vrnitev so zahtevale denacionalizacijske upravičenke. Če poravnava ne bi bila sklenjena, tožeča stranka ne bi postala zemljiškoknjižna lastnica spornih nepremičnin.
V skladu z določbo 137. člena ZDR ima delavec pravico do nadomestila plače, če dela ne opravlja iz razlogov na strani delodajalca. Ker je tožnica navajala, da se iz utemeljenih razlogov ni odzvala pozivom tožene stranke na delo po vročitvi delne sodbe na podlagi pripoznave (o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi), česar sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, je bilo dejansko stanje glede tožničine pravice do plačila nadomestila plače, ker ni delala iz razlogov na stani tožene stranke, nepopolno ugotovljeno.
Za postopek v primeru zavrženja tožbe zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk ni predvideno plačilo takse z zmanjšanim količnikom 1. Zavrženje tožbe je namreč sodno dejanje, s katerim se odloči o tožbi. Primeri končanja postopka, navedeni v tarifni številki 1112 Taksne tarife (z umikom tožbe, s sodbo na podlagi odpovedi oziroma pripoznave zahtevka, s sklenitvijo sodne poravnave), pa so posledica pravdnih dejanj strank.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo med strankama dogovorjeno plačilo osnovne plače po pogodbi o zaposlitvi, poleg tega pa je tožniku tožena stranka izplačevala še del plače iz naslova delovne uspešnosti. Pravilno je tudi ugotovilo, da je tožnik ves čas prejemal višjo plačo kot je bila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, zato je tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval plačo v višini, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, utemeljeno zavrnilo.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082164
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 354.
stvarna služnost – prenehanje služnosti – pripoznava tožbenega zahtevka – vknjižba pravic – izstavitev zemljiškoknjižne listine – pravni interes – listine, ki so podlaga za vknjižbo – zavrženje tožbe
Stranka lahko neposredno na podlagi ugotovitvene sodbe doseže vknjižbo prenehanja v zemljiški knjigi, kar pomeni, da ima takšna sodba učinek izvršljivosti.
ZDR člen 156, 156/1, 156/3. ZObr člen 97f, 97f/2. ZSSloV člen 53, 53/1, 53/2. URS člen 22.
plačilo odškodnine - neizkoriščen tedenski počitek - misija - vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
53. člen ZSSloV ne daje podlage za sklepanje, da pripadnikom SV na misijah v tujini ne pripada tedenski neprekinjeni počitek v trajanju 24 ur. Zato bi tožena stranka tožniku morala zagotoviti tak počitek. Ker tega ni storila, je tožnik upravičen do odškodnine zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka.
Pritožba neutemeljeno očita tožniku, češ da naj bi zlorabljal svojo pravico do uporabnine, ker tudi po pravnomočnem zaključku nepravdnega postopka zaradi delitve solastnine ni predlagal civilne delitve stanovanjske hiše z njeno prodajo in z razdelitvijo izkupička in ker ima stanovanjsko pravico na neprofitnem stanovanju. Pravilno je pojasnilo prvostopenjskega sodišča, da navedeno ni relevantno za odločitev in tožniku ne jemlje pravice do uporabnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0079380
SPZ člen 88, 89, 89/2, 89/3. ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
nujna pot - določitev nujne poti - presoja več variant poteka nujne poti - trasa nujne poti - vsebina sklepa o določitvi nujne poti - skica - izvedensko mnenje - pravica do izjave - primerno nadomestilo
Traso nujne poti določi in jo obrazloži sodišče v sklepu, potem ko opravi vsebinsko presojo, upoštevaje konkretno ugotovljene dejanske okoliščine in strokovno mnenje izvedenca gradbene stroke. Sestavni del sklepa je skica z grafičnim oziroma geodetsko tehničnim prikazom poteka trase poti. Izvedenec geodetske stroke jo izdela po navodilu sodišča. Udeleženci pa se o njej lahko izjavijo v pritožbi zoper izdani sklep.
stečajni postopek – soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe – sklenitev prodajne pogodbe – odložni pogoj – razvezni pogoj
Po določbi prvega odstavka 341. člena ZFPPIPP (soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe) je prodajna pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, da bo sodišče k njej dalo soglasje, in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če sodišče zavrne soglasje. V tej zadevi je edini zakonsko določen razvezni pogoj prodajne pogodbe v zvezi z nakupom nepremičnine torej lahko samo ta, da sodišče pravnomočno zavrne izdajo soglasja k sklenitvi pogodbe. To pomeni, da se sodišče odločanju o tem, ali bo soglasje izdalo ali ne, ne more izogniti na način, da upravitelja pozove, da predlog za soglasje umakne.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0073726
OZ člen 417, 417/4, 419, 420, 421, 631. SPZ člen 206, 206/2, 207, 207/2, 209. ZFPPIPP člen 46.
fiduciarna cesija – dopustnost fiduciarne cesije – konkurenca zahtev za plačilo – plačilo podizvajalcev – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – pogoji po 631. členu OZ – pisnost zahteve – začetek stečajnega postopka – obvestilo prevzemnika o odstopu terjatve – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom
Po začetku stečajnega postopka nad fiduciantom fiduciar ne more več zahtevati plačila neplačane terjatve od dolžnika, temveč to lahko stori le fiduciant.
Res zakon ne določa izrecno, da morajo biti zahteve podizvajalcev pisne. Vendar pa mora podizvajalec naročniku dokazati, da ima pripoznano obveznost do podjemnika – glavnega izvajalca in da so ta dela, za katera podizvajalec zahteva plačilo, vključena v še neplačano začasno situacijo. Tega pa se ne da uspešno storiti ustno, če naj bo zahteva postavljena v skladu s 631. členom OZ.
Višje sodišče verjame, da so se dogovorili, da bodo podizvajalci plačani iz tega, kar bo tožena stranka dolgovala X d. d. Vendar pa gre tu lahko le za načelen dogovor, ki je potreboval še izpeljavo – ali postavitev zahtevkov po 631. členu OZ skupaj z vso potrebno dokumentacijo ali pa sklenitev asignacijskih pogodb, s katerimi bi X d. d. naročil toženi stranki, da naj odprte terjatve namesto njemu plača podizvajalcem, skupaj z obvestilom toženi stranki o sklenjenih asignacijskih pogodbah.
Pravica oziroma dolžnost preverjanja v primeru obvestila prevzemnika o odstopu terjatve lahko seže le do preverjanja, ali je taka pogodba sklenjena, ne pa tudi, ali je morda neveljavna.