OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0081550
OZ člen 3, 86, 86/1, 92. ZFPPIPP člen 151, 272, 272/1, 272/1-3.
prosto urejanje obligacijskih razmerij – ničnost – uveljavljanje ničnosti – izpodbojnost – izpodbojna pravna dejanja – domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje – omejitev dolžnikovih poslov
ZFPPIPP v primeru dejanja, opravljenega med postopkom prisilne poravnave v nasprotju s 151. členom istega zakona, predpisuje domnevo objektivnega pogoja izpodbojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00063948
ZZZDR člen 58, 59.. OZ člen 190.. ZPP člen 184, 185.
zakonska zveza - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje zakoncev - izpodbijanje domneve o enakih deležih zakoncev - delež na skupnem premoženju - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca - vlaganje v nepremičnino - neupravičena obogatitev - neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - obogatitveni princip - vrnitveni princip - trditveno breme - materialno procesno vodstvo - informativni dokaz z izvedencem - objektivna sprememba tožbe - nedovoljena sprememba tožbe - dvom o nepristranskosti razpravljajočega sodnika
V zvezi z zatrjevanimi vlaganji tožnika v toženkino nepremičnino pred poroko gre za civilnopravni spor in se uporabljajo določbe o neupravičeni obogatitvi. Vendar pa tožnik svoje trditve o toženkini obogatitvi na račun njegovega dela in plačil ni razčlenil in substanciral na način, da bi jih bilo mogoče dokazno oceniti z izvedencem. Moral bi jih oblikovati tako, da bi izvedenec lahko ta ovrednotil, ali ta vlaganja v delu in denarju predstavljajo korist za toženko in v kakšni višini. Izvedenec bi torej le potrdil ali pa ne tožnikove trditve, ne pa da bi izvedenec v bistvu dopolnjeval potrebne manjkajoče trditve tožnika. Tožnik bi moral navesti (vsaj okvirno) število ur oz. porabljeni čas, ki ga je on porabil za posamezna dela, za katera trdi, da jih je opravil, sploh, ker toženka to zanika in trdi, da so jih izvajali drugi, pa tudi, ker sam tožnik navaja, da je določena dela opravljal z drugimi izvajalci. Prav tako bi moral navesti katere račune je plačal on iz svojega posebnega premoženja, saj ne zadostuje zgolj trditev, da je on plačal vse manjše račune in polovico večjih. Ni na sodišču, da iz njegovih dokazov samo določi, kateri računi so "večji" in kateri "manjši". Tožnik bi torej moral jasno navesti katere račune je plačal v celoti in katere v polovičnem znesku in zato predložiti dokaze, dokaz bi moral biti substanciran. To je bila naloga tožnika, na njem je bilo trdtiveno in dokazno breme. Tudi trditev, da je v hišo vložil vse svoje prihranke, ne da bi to zneskovno opredelil, je presplošna, ko tudi trditev, da je praktično 17 let večino popoldnevov, vikendov, praznikov, dopustov "pustil" na obravnavani hiši.
Sodišče prve stopnje je dalo soglasje za odstop od dvostransko neizpolnjenih pogodb. Zakonsko določbo je sodišče pravilno povzelo, vendar svoje odločitve ni obrazložilo. Predvsem ni ugotavljalo (in posledično tudi ne pojasnilo), ali gre za dvostransko neizpolnjene pogodbe, prav tako tudi ne, ali bo z odstopno pravico dosežen njen namen, to pa je, da se dosežejo ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov v skladu z namenom stečajnega postopka. Zgolj pavšalna navedba, da bo tak namen z odstopom od pogodb dosežen, ne more zadostovati.
stečajni postopek – soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe – sklenitev prodajne pogodbe – odložni pogoj – razvezni pogoj
Po določbi prvega odstavka 341. člena ZFPPIPP (soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe) je prodajna pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, da bo sodišče k njej dalo soglasje, in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če sodišče zavrne soglasje. V tej zadevi je edini zakonsko določen razvezni pogoj prodajne pogodbe v zvezi z nakupom nepremičnine torej lahko samo ta, da sodišče pravnomočno zavrne izdajo soglasja k sklenitvi pogodbe. To pomeni, da se sodišče odločanju o tem, ali bo soglasje izdalo ali ne, ne more izogniti na način, da upravitelja pozove, da predlog za soglasje umakne.
ZPP člen 481, 481/1, 481/1-1. ZZ člen 1, 1/2, 3, 3/3, 12. Zakon o ustanovama (ZU) člen 2, 2/4, 9.
spor o pristojnosti – ustanova po hrvaškem pravu – zavod – gospodarski spor – personalni kriterij
Ustanova, kot je definirana v slovenskem pravu, res predstavlja pravno osebo zasebnega prava, ki subjektivnega kriterija za sojenje v gospodarskih sporih ne izpolnjuje. Pri tožeči stranki pa gre dejansko za pravno organizacijsko obliko, ki je po slovenskih predpisih urejena kot javni zavod.
S tem, ko je tožeča stranka s premoženjem razpolagala, ne da bi se adekvatno znižale njene obveznosti, se je znižala čista vrednost premoženja.
Pritožnik navaja, da je prodajna pogodba dvostranski pravni posel, za katerega je značilna enakovrednost vzajemnih dajatev pogodbenih strank. Vendar posledica sklenjene sporne pogodbe ni bila hkratno, ekvivalentno zmanjšanje obveznosti tožeče stranke. Tožeča stranka je namreč solidarni porok za plačilo obveznosti pritožnika in se zaradi odtujitve nepremičnine, na kateri je bila v korist hipotekarnega upnika ustanovljena hipoteka, njene obveznosti niso znižale.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023443
ZKP člen 52, 52/1, 53, 53/2. KZ-1 člen 223.
oškodovanec – predlog za pregon – rok za vložitev predloga za pregon – pravočasnost predloga za pregon pri predlagalnih kaznivih dejanjih – kazenska ovadba zoper neznanega storilca – predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku – premoženjskopravni zahtevek pooblaščenca oškodovanca – oškodovanje tujih pravic
Če je vložena kazenska ovadba zoper neznanega storilca, časa vložitve takšne ovadbe ni mogoče šteti kot začetek roka iz prvega odstavka 52. člena ZKP.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – odpoved premoženjskim koristim, ki izhajajo iz delovnega razmerja – ne pošiljanje obračunov plač, bančnih izpiskov in poročil – trditveno in dokazno breme – obvestilo o spremembi okoliščin
Nesporno je, da se je dolžnik vsaj začasno odpovedal izplačilu plač. Tudi po prepričanju višjega sodišča tako ravnanje pomeni odpoved premoženjskim pravicam (tretja alineja 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP) in predstavlja zakonski dejanski stan ovire za odpust obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.
Za razliko od sodišča prve stopnje višje sodišče kot utemeljen ugovorni razlog sprejema tudi upraviteljičin ugovor, da dolžnik upraviteljici mesečno ne pošilja obračunov plač, bančnih izpisov in poročil ter s tem krši obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP (zlasti drugi odstavek).
Dejanske okoliščine obeh ugovarjanih razlogov je treba presojati skupaj in ugotoviti, ali pritožnikovo ravnanje ni bilo morebiti tako, da je prišlo do zlorabe postopka odpusta obveznosti. Taka presoja pokaže povsem drugačno sliko celotne zadeve.
Pritožnik je bil dolžan upraviteljico redno obveščati o izplačilih plače. Ne samo zato, ker je zakoniti zastopnik izplačevalca stalnih denarnih prejemkov tudi zato, ker je kot stečajni dolžnik dolžan poročati upraviteljici o okoliščinah glede izplačila plač. Gre za vprašanja, ki se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti do delodajalca po pogodbi o zaposlitvi in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (prvi in drugi odstavek 401. člena ZFPPIPP).
POKOPALIŠČA – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – KOMUNALNA DEJAVNOST – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073396
Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami člen 11, 11/1.
spor majhne vrednosti – prevoz odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč na zbirno mesto – obveznost plačila prevoza – neprerekane trditve – neoprava naroka za glavno obravnavo
Zbiranja odpadnih nagrobnih sveč si ni mogoče predstavljati brez njihovega prevoza na mesto zbiranja ali mesto, kjer se predelava opravlja, zato je njegovo financiranje v konkretnem primeru dolžna zagotoviti tožena stranka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0073726
OZ člen 417, 417/4, 419, 420, 421, 631. SPZ člen 206, 206/2, 207, 207/2, 209. ZFPPIPP člen 46.
fiduciarna cesija – dopustnost fiduciarne cesije – konkurenca zahtev za plačilo – plačilo podizvajalcev – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – pogoji po 631. členu OZ – pisnost zahteve – začetek stečajnega postopka – obvestilo prevzemnika o odstopu terjatve – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom
Po začetku stečajnega postopka nad fiduciantom fiduciar ne more več zahtevati plačila neplačane terjatve od dolžnika, temveč to lahko stori le fiduciant.
Res zakon ne določa izrecno, da morajo biti zahteve podizvajalcev pisne. Vendar pa mora podizvajalec naročniku dokazati, da ima pripoznano obveznost do podjemnika – glavnega izvajalca in da so ta dela, za katera podizvajalec zahteva plačilo, vključena v še neplačano začasno situacijo. Tega pa se ne da uspešno storiti ustno, če naj bo zahteva postavljena v skladu s 631. členom OZ.
Višje sodišče verjame, da so se dogovorili, da bodo podizvajalci plačani iz tega, kar bo tožena stranka dolgovala X d. d. Vendar pa gre tu lahko le za načelen dogovor, ki je potreboval še izpeljavo – ali postavitev zahtevkov po 631. členu OZ skupaj z vso potrebno dokumentacijo ali pa sklenitev asignacijskih pogodb, s katerimi bi X d. d. naročil toženi stranki, da naj odprte terjatve namesto njemu plača podizvajalcem, skupaj z obvestilom toženi stranki o sklenjenih asignacijskih pogodbah.
Pravica oziroma dolžnost preverjanja v primeru obvestila prevzemnika o odstopu terjatve lahko seže le do preverjanja, ali je taka pogodba sklenjena, ne pa tudi, ali je morda neveljavna.
sprejem v varovani oddelek brez privolitve – pogoji za izrek ukrepa – demenca
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da varovanka rabi 24-urno nego in pomoč, saj je sicer ogroženo njeno življenje, in da ima hudo demenco ter ni sposobna podati privolitve, je pravilno podaljšalo njeno zadržanje v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda še za eno leto.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve – pogoji za izrek ukrepa – demenca
Nasprotni udeleženki, rojeni 1927, je bila že ob sprejemu v socialno varstveni zavod v letu 2012 postavljena diagnoza napredovane demence, da je pri vseh življenjskih aktivnostih, vključno s hranjenjem, pitjem in higieno, povsem odvisna od pomoči in tuje nege in da potrebuje celodnevni nadzor. Izvedenec je navedel, da je potrebno pomoč mogoče zagotoviti izključno na varovanem oddelku s 24-urno prisotnostjo varovalnega oddelka (po vsej verjetnosti mišljeno osebja). Te ugotovitve tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljujejo sklep, da nasprotna udeleženka zaradi ugotovljene trajne duševne motnje, katere posledica je hudo motena sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, ne more skrbeti sama zase, opustitev – v tem primeru nezmožnost – skrbi za hranjenje in higieno pa predstavlja hudo ogrožanje ne le svojega zdravja, ampak tudi življenja.
POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073380
ZPP člen 182, 182/4, 184, 184/2, 184/3. SPZ člen 67, 67/3, 67/5, 115, 116, 116/1, 116/1-1.
spor majhne vrednosti – upravljanje s stvarjo – razmerja med etažnimi lastniki – pravice in obveznosti na skupnih delih – stroški obratovanja in vzdrževanja – ključ delitve stroškov – pogodba o medsebojnih razmerjih – pogodba o delitvi stroškov – soglasje vseh lastnikov – sprememba tožbe – eventualna kumulacija – sprememba pravne kvalifikacije
115. člen SPZ določa, da so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovim solastniškim deležem, če zakon ali pogodba ne določa drugače. V kolikor želijo etažni lastniki drugače opredeliti stroške in obveznosti, ki bremenijo etažne lastnike, morajo to dogovoriti v pogodbi o medsebojnih razmerjih (prva alineja prvega odstavka 116. člena SPZ). V obravnavanem primeru je večina etažnih lastnikov dogovorila drugačen ključ delitve stroškov s Pogodbo o delitvi stroškov, ne pa v pogodbi o ureditvi medsebojnih razmerij. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da tako določen ključ delitve stroškov ni veljaven.
Ko tožeča stranka najprej zahteva določen denarni znesek za povračilo stroškov na pogodbeni podlagi, podrejeno, za primer neveljavnosti pogodbe, pa zahtevo povračilo istega denarja (v sicer nižjem znesku) na zakonski podlagi, je teorija enotnega mnenja, da gre le za en historični dogodek in s tem za eno dejansko podlago, zato pomeni sklicevanje na drugo vrsto pravne podlage samo spremembo pravne kvalifikacije zahtevka, ki pa ni sprememba tožbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – pravočasnost odpovedi
Četrti odstavek 125. člena ZDR določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če ob poteku poskusnega dela ugotovi, da poskusnega dela ni uspešno opravil. Po 2. odstavku 110. člena ZDR se mora izredno odpoved podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za odpoved, najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Sodišče prve stopnje je v zvezi s to določbo napačno zapisalo ''od seznanitve'' namesto ''od ugotovitve'', vendar to ne vpliva na pravilnost zaključka o pravočasni odpovedi. Rok za podajo odpovedi je namreč lahko začel teči šele ob poteku poskusnega dela in glede na to, da je bila odpoved podana takoj ob poteku poskusnega obdobja, ne more biti prepozna. Pri tem ni odločilno, da je sodišče prve stopnje štelo, da je začel teči rok za podajo odpovedi že 16. 7. 2012, ko naj bi tožena stranka tožnika ustno seznanila z negativno oceno poskusnega dela, saj je bila tudi ob upoštevanju tega datuma izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana pravočasno.
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj ima izpodbijana sodba take pomanjkljivosti, da se je ne da preizkusiti. Izrek izpodbijane sodbe je namreč nejasen in nerazumljiv do te mere, da njen preizkus ni mogoč. Z izrekom izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje sicer v celoti zavrnilo postavljen tožbeni zahtevek, vendar ni jasno, kaj je tožnica uveljavljala in katere odločbe toženca je presojalo sodišče prve stopnje v zvezi s tem, kar tožnica uveljavlja. O zakonitosti in pravilnosti dokončne odločbe toženca v zvezi s prvostopenjsko odločbo, s katero je že bilo dokončno odločeno o tožničini pravici, pa sploh ni bilo odločeno. Poleg tega je sodišče odločalo o primarnem in podrednem tožbenem zahtevku, čeprav sploh ne gre za (objektivno) eventualno kumulacijo zahtevkov. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZSDS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 112, 136, 274, 274/1.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - zamuda roka
Tožnik je vložil tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke po izteku 30-dnevnega roka, določenega v 1. odstavku 72. člena ZDSS-1, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).
ZPP člen 181, 181/1. ZSPJS člen 3a, 3a/1, 3a/4, 13. ZDR člen 204, 204/1, 204/2. Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi člen 3, 3/3. Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju člen 5.
uvrstitev v plačilni razred - razlike v plači - nedovoljen ugotovitveni zahtevek - relativna bistvena kršitev postopka - rok za vložitev tožbe
Tožnica je bila v vtoževanem obdobju, upoštevaje tretji odstavek 3. člena Aneksa in splošne akte tožene stranke, upravičena do plače za 41. oziroma 43. plačni razred. Na podlagi tretjega odstavka 3. člena Aneksa, ki je bil sklenjen na podlagi drugega odstavka 13. člena ZSPJS, se je namreč dosedanja glavna medicinska sestra zavoda (in na tem delovnem mestu je bila razporejena tožnica), uvrstila v plačni razred skladno z Uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju in sicer v plačni razred delovnega mesta pomočnika direktorja v zdravstvenih zavodih. Aneks je določil le višino plačnega razreda, v katerega se je uvrstila dosedanja glavna medicinska sestra (torej v plačni razred, določen za pomočnika direktorja) in ne razporeditve glavne medicinske sestre na to delovno mesto. Namen 3. odstavka 3. člena Aneksa je bila določitev in uvrstitev delovnih mest v plačne razrede in nazive plačnih podskupin, za katere je Aneks veljal.
ZP-1 člen 58, 58/1, 64, 144, 144/5, 147. ZUP člen 100, 100/2, 101.
zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - smiselna uporaba ZUP - roki - štetje rokov - navadna poštna pošiljka - iztek roka - preizkus pravočasnosti in dovoljenosti zahteve pri sodišču - stroški postopka - stroški v postopku s pravnimi sredstvi - oprostitev povrnitve stroškov postopka - sodna taksa
Če je rok določen po dnevih, se vzame za začetek roka prvi naslednji dan ter začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki Republike Slovenije ali dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji, temveč ti lahko vplivajo le na iztek roka, sicer pa šteje vloga za pravočasno vloženo le, če znotraj osemdnevnega roka prispe k naslovnemu organu.
transformacija pogodbe o zaposlitvi - začasno povečan obseg dela
Ker je bila potreba po delu tožnice stalna, razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, tj. začasno povečan obseg dela, v resnici ni obstajal. Sodišče prve stopnje je zato tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo.
Dogovor o tem, da tožnik do tožene stranke iz naslova delovnega razmerja nima neporavnanih obveznosti, pomeni po vsebini splošen odpust dolga, ki je urejen v 322. členu OZ. Ker tožnik ob podpisu sporazuma še ni vedel, da so mu bile premalo obračunane in izplačane plače, te njegove terjatve do tožene stranke niso ugasnile.