postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – odpoved premoženjskim koristim, ki izhajajo iz delovnega razmerja – ne pošiljanje obračunov plač, bančnih izpiskov in poročil – trditveno in dokazno breme – obvestilo o spremembi okoliščin
Nesporno je, da se je dolžnik vsaj začasno odpovedal izplačilu plač. Tudi po prepričanju višjega sodišča tako ravnanje pomeni odpoved premoženjskim pravicam (tretja alineja 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP) in predstavlja zakonski dejanski stan ovire za odpust obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.
Za razliko od sodišča prve stopnje višje sodišče kot utemeljen ugovorni razlog sprejema tudi upraviteljičin ugovor, da dolžnik upraviteljici mesečno ne pošilja obračunov plač, bančnih izpisov in poročil ter s tem krši obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP (zlasti drugi odstavek).
Dejanske okoliščine obeh ugovarjanih razlogov je treba presojati skupaj in ugotoviti, ali pritožnikovo ravnanje ni bilo morebiti tako, da je prišlo do zlorabe postopka odpusta obveznosti. Taka presoja pokaže povsem drugačno sliko celotne zadeve.
Pritožnik je bil dolžan upraviteljico redno obveščati o izplačilih plače. Ne samo zato, ker je zakoniti zastopnik izplačevalca stalnih denarnih prejemkov tudi zato, ker je kot stečajni dolžnik dolžan poročati upraviteljici o okoliščinah glede izplačila plač. Gre za vprašanja, ki se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti do delodajalca po pogodbi o zaposlitvi in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (prvi in drugi odstavek 401. člena ZFPPIPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0073726
OZ člen 417, 417/4, 419, 420, 421, 631. SPZ člen 206, 206/2, 207, 207/2, 209. ZFPPIPP člen 46.
fiduciarna cesija – dopustnost fiduciarne cesije – konkurenca zahtev za plačilo – plačilo podizvajalcev – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – pogoji po 631. členu OZ – pisnost zahteve – začetek stečajnega postopka – obvestilo prevzemnika o odstopu terjatve – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom
Po začetku stečajnega postopka nad fiduciantom fiduciar ne more več zahtevati plačila neplačane terjatve od dolžnika, temveč to lahko stori le fiduciant.
Res zakon ne določa izrecno, da morajo biti zahteve podizvajalcev pisne. Vendar pa mora podizvajalec naročniku dokazati, da ima pripoznano obveznost do podjemnika – glavnega izvajalca in da so ta dela, za katera podizvajalec zahteva plačilo, vključena v še neplačano začasno situacijo. Tega pa se ne da uspešno storiti ustno, če naj bo zahteva postavljena v skladu s 631. členom OZ.
Višje sodišče verjame, da so se dogovorili, da bodo podizvajalci plačani iz tega, kar bo tožena stranka dolgovala X d. d. Vendar pa gre tu lahko le za načelen dogovor, ki je potreboval še izpeljavo – ali postavitev zahtevkov po 631. členu OZ skupaj z vso potrebno dokumentacijo ali pa sklenitev asignacijskih pogodb, s katerimi bi X d. d. naročil toženi stranki, da naj odprte terjatve namesto njemu plača podizvajalcem, skupaj z obvestilom toženi stranki o sklenjenih asignacijskih pogodbah.
Pravica oziroma dolžnost preverjanja v primeru obvestila prevzemnika o odstopu terjatve lahko seže le do preverjanja, ali je taka pogodba sklenjena, ne pa tudi, ali je morda neveljavna.
POKOPALIŠČA – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – KOMUNALNA DEJAVNOST – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073396
Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami člen 11, 11/1.
spor majhne vrednosti – prevoz odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč na zbirno mesto – obveznost plačila prevoza – neprerekane trditve – neoprava naroka za glavno obravnavo
Zbiranja odpadnih nagrobnih sveč si ni mogoče predstavljati brez njihovega prevoza na mesto zbiranja ali mesto, kjer se predelava opravlja, zato je njegovo financiranje v konkretnem primeru dolžna zagotoviti tožena stranka.
Sodišče prve stopnje je dalo soglasje za odstop od dvostransko neizpolnjenih pogodb. Zakonsko določbo je sodišče pravilno povzelo, vendar svoje odločitve ni obrazložilo. Predvsem ni ugotavljalo (in posledično tudi ne pojasnilo), ali gre za dvostransko neizpolnjene pogodbe, prav tako tudi ne, ali bo z odstopno pravico dosežen njen namen, to pa je, da se dosežejo ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov v skladu z namenom stečajnega postopka. Zgolj pavšalna navedba, da bo tak namen z odstopom od pogodb dosežen, ne more zadostovati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00063948
ZZZDR člen 58, 59.. OZ člen 190.. ZPP člen 184, 185.
zakonska zveza - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje zakoncev - izpodbijanje domneve o enakih deležih zakoncev - delež na skupnem premoženju - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca - vlaganje v nepremičnino - neupravičena obogatitev - neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - obogatitveni princip - vrnitveni princip - trditveno breme - materialno procesno vodstvo - informativni dokaz z izvedencem - objektivna sprememba tožbe - nedovoljena sprememba tožbe - dvom o nepristranskosti razpravljajočega sodnika
V zvezi z zatrjevanimi vlaganji tožnika v toženkino nepremičnino pred poroko gre za civilnopravni spor in se uporabljajo določbe o neupravičeni obogatitvi. Vendar pa tožnik svoje trditve o toženkini obogatitvi na račun njegovega dela in plačil ni razčlenil in substanciral na način, da bi jih bilo mogoče dokazno oceniti z izvedencem. Moral bi jih oblikovati tako, da bi izvedenec lahko ta ovrednotil, ali ta vlaganja v delu in denarju predstavljajo korist za toženko in v kakšni višini. Izvedenec bi torej le potrdil ali pa ne tožnikove trditve, ne pa da bi izvedenec v bistvu dopolnjeval potrebne manjkajoče trditve tožnika. Tožnik bi moral navesti (vsaj okvirno) število ur oz. porabljeni čas, ki ga je on porabil za posamezna dela, za katera trdi, da jih je opravil, sploh, ker toženka to zanika in trdi, da so jih izvajali drugi, pa tudi, ker sam tožnik navaja, da je določena dela opravljal z drugimi izvajalci. Prav tako bi moral navesti katere račune je plačal on iz svojega posebnega premoženja, saj ne zadostuje zgolj trditev, da je on plačal vse manjše račune in polovico večjih. Ni na sodišču, da iz njegovih dokazov samo določi, kateri računi so "večji" in kateri "manjši". Tožnik bi torej moral jasno navesti katere račune je plačal v celoti in katere v polovičnem znesku in zato predložiti dokaze, dokaz bi moral biti substanciran. To je bila naloga tožnika, na njem je bilo trdtiveno in dokazno breme. Tudi trditev, da je v hišo vložil vse svoje prihranke, ne da bi to zneskovno opredelil, je presplošna, ko tudi trditev, da je praktično 17 let večino popoldnevov, vikendov, praznikov, dopustov "pustil" na obravnavani hiši.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023443
ZKP člen 52, 52/1, 53, 53/2. KZ-1 člen 223.
oškodovanec – predlog za pregon – rok za vložitev predloga za pregon – pravočasnost predloga za pregon pri predlagalnih kaznivih dejanjih – kazenska ovadba zoper neznanega storilca – predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku – premoženjskopravni zahtevek pooblaščenca oškodovanca – oškodovanje tujih pravic
Če je vložena kazenska ovadba zoper neznanega storilca, časa vložitve takšne ovadbe ni mogoče šteti kot začetek roka iz prvega odstavka 52. člena ZKP.
S tem, ko je tožeča stranka s premoženjem razpolagala, ne da bi se adekvatno znižale njene obveznosti, se je znižala čista vrednost premoženja.
Pritožnik navaja, da je prodajna pogodba dvostranski pravni posel, za katerega je značilna enakovrednost vzajemnih dajatev pogodbenih strank. Vendar posledica sklenjene sporne pogodbe ni bila hkratno, ekvivalentno zmanjšanje obveznosti tožeče stranke. Tožeča stranka je namreč solidarni porok za plačilo obveznosti pritožnika in se zaradi odtujitve nepremičnine, na kateri je bila v korist hipotekarnega upnika ustanovljena hipoteka, njene obveznosti niso znižale.
obseg zapuščine – nedovoljene pritožbene novote – prekluzivni rok
Dedinji sta imeli možnost navajati dejstva v danem (prekluzivnem) roku, tudi v zvezi z obsegom zapuščine. Navedbe dedinj je sodišče pretehtalo in jim dalo ustrezno težo.
Dejstev, ki jih glede zapuščine dedinji navajata šele v pritožbi, ni mogoče upoštevati, ker gre za nedovoljene pritožbene novote.
stečajni postopek – soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe – sklenitev prodajne pogodbe – odložni pogoj – razvezni pogoj
Po določbi prvega odstavka 341. člena ZFPPIPP (soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe) je prodajna pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, da bo sodišče k njej dalo soglasje, in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če sodišče zavrne soglasje. V tej zadevi je edini zakonsko določen razvezni pogoj prodajne pogodbe v zvezi z nakupom nepremičnine torej lahko samo ta, da sodišče pravnomočno zavrne izdajo soglasja k sklenitvi pogodbe. To pomeni, da se sodišče odločanju o tem, ali bo soglasje izdalo ali ne, ne more izogniti na način, da upravitelja pozove, da predlog za soglasje umakne.
ZPP člen 481, 481/1, 481/1-1. ZZ člen 1, 1/2, 3, 3/3, 12. Zakon o ustanovama (ZU) člen 2, 2/4, 9.
spor o pristojnosti – ustanova po hrvaškem pravu – zavod – gospodarski spor – personalni kriterij
Ustanova, kot je definirana v slovenskem pravu, res predstavlja pravno osebo zasebnega prava, ki subjektivnega kriterija za sojenje v gospodarskih sporih ne izpolnjuje. Pri tožeči stranki pa gre dejansko za pravno organizacijsko obliko, ki je po slovenskih predpisih urejena kot javni zavod.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve – pogoji za izrek ukrepa – demenca
Nasprotni udeleženki, rojeni 1927, je bila že ob sprejemu v socialno varstveni zavod v letu 2012 postavljena diagnoza napredovane demence, da je pri vseh življenjskih aktivnostih, vključno s hranjenjem, pitjem in higieno, povsem odvisna od pomoči in tuje nege in da potrebuje celodnevni nadzor. Izvedenec je navedel, da je potrebno pomoč mogoče zagotoviti izključno na varovanem oddelku s 24-urno prisotnostjo varovalnega oddelka (po vsej verjetnosti mišljeno osebja). Te ugotovitve tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljujejo sklep, da nasprotna udeleženka zaradi ugotovljene trajne duševne motnje, katere posledica je hudo motena sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, ne more skrbeti sama zase, opustitev – v tem primeru nezmožnost – skrbi za hranjenje in higieno pa predstavlja hudo ogrožanje ne le svojega zdravja, ampak tudi življenja.
sprejem v varovani oddelek brez privolitve – pogoji za izrek ukrepa – demenca
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da varovanka rabi 24-urno nego in pomoč, saj je sicer ogroženo njeno življenje, in da ima hudo demenco ter ni sposobna podati privolitve, je pravilno podaljšalo njeno zadržanje v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda še za eno leto.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/1, 51, 51/1.
izvedenina - zahtevnost izvedenskega mnenja
V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da je pravni standard zelo zahtevnega mnenja podan, ko zadana naloga zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, študij strokovne literature, posvetovanja z drugimi strokovnjaki, ipd. Ker pisno mnenje izvedenskega organa v sestavi štirih članov obsega 10 strani, zaključki pa v bistvu pritrjujejo oceni invalidskih komisij iz predsodnega postopka, poleg tega pa ni razvidno, kakšna strokovna literatura naj bi bila uporabljena, gre za zahtevno, ne pa za zelo zahtevno izvedensko mnenje.
ZPIZ-1 člen 7, 7/5, 15, 15/2, 36, 36, 37/1, 156, 191, 191/1, 399. ZMEPIZ člen 45, 47. OZ člen 131.
starostna pokojnina - izpolnjevanje pogojev - prenehanje zavarovanja - družbenik in direktor podjetja - odškodninska odgovornost
Tožnik je na dan vložitve zahteve dopolnil 21 let, 10 mesecev in 17 dni pokojninske dobe in starost 60 let in 11 mesecev, tako da je z upoštevanjem znižanja starosti po določbi 37. člena ZPIZ-1 za vzgojo treh otrok, izpolnil pogoj starosti (od 63 let znižana starost za 2 leti in 5 mesecev) in pogoj pokojninske dobe (najmanj 20 let), določen v 36. členu ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Ob izpolnjenih pogojih starosti in pokojninske dobe pa tožnik ne izpolnjuje nadaljnjega pogoja za priznanje pravice do starostne pokojnine, to je prenehanja obveznega zavarovanja. Tožnik je namreč od 11. 10. 2009 dalje neprekinjeno obvezno zavarovan kot družbenik in direktor podjetja po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da sta zavrnilni odločbi toženca za pravilni in zakoniti in je tožbeni zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine utemeljeno zavrnilo.
ZDR člen 11, 13, 13/1, 13/3, 21, 21/1, 119, 119/2. OZ člen 39, 39/4, 50, 50/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - delovno dovoljenje - tujec - nična pogodba o zaposlitvi - navidezna pogodba
Pogodba o zaposlitvi je bila navidezna, saj je bila sklenjena zato, da bi tožnica lahko pridobila nostrifikacijo diplome ter licenco Zdravniške zbornice Slovenije za delo zdravnika v Republiki Sloveniji, zato nima učinkov med strankama in v času izredne odpovedi ni veljala. Ker v času izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni veljala in bila dejansko realizirana kakšna (ustna) pogodba o zaposlitvi za kakršnokoli drugo delo in ker ni veljala niti prej veljavna pogodba o zaposlitvi (ta je prenehala veljati s samim zakonom z dnem prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja), je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nična, saj je bila podana takrat, ko delovnega razmerja med pravnima strankama ni bilo več. Iz tega razloga reintegracijski in reparacijski zahtevek nista utemeljena.
stroški v zvezi z delom - prevoz na delo in z dela
Ker tožena stranka tožnici ni izplačevala stroškov za prevoz na delo in z dela, je tožnica upravičena do povračila teh stroškov, v skladu s 130. členom ZDR-1
obratovalec - napotitev delavca na delo k drugi družbi - odškodninska odgovornost delodajalca
Drugotožena stranka (tožnikov delodajalec) ni ravnala protipravno, ko je svojega delavca napotila na delo k drugi družbi, pri kateri je tožnik utrpel poškodbo, prav tako njene dejavnosti same po sebi ni mogoče šteti za nevarno dejavnost. Za odločitev o temelju je pomembno, ali je bila drugotožena stranka obratovalka. Ker je ugotovljeno, da drugotožena stranka ni obratovalka, ni podana odškodninska odgovornost drugotožene stranke, ki je tožnika napotila na delo k drugi družbi. Obratovalec je tisti, ki organizira delovni proces, usmerja posamezne aktivnosti, ima vpliv na način opravljanja dela in na tveganja, povezana z deli, zlasti pa ima koristi od opravljenega dela.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks – premoženjsko stanje – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – nedovoljene pritožbene novote – prepoved odtujitve in obremenitve premoženja
Neprepričljiva je trditev o neupoštevnosti obstoječega premoženja. Zgolj dejstvo, da naj bi bila v zvezi z njim izrečena (začasna) prepoved odtujitve in obremenitve, seveda še zdaleč ne pomeni, da je ta zato brez vrednosti.
izredna denarna socialna pomoč - revizija - postulacijska sposobnost
Tožnik je vložil revizijo. Revizija ni bila vložena po odvetniku, prav tako tudi iz dosedanjega postopka ne izhaja, niti tožnik tega ne zatrjuje, da ima sam opravljen pravniški državni izpit. Zato niso izpolnjeni pogoji za vložitev revizije po 86. členu ZPP, kar pomeni, da je revizijo vložila oseba, ki te pravice nima. Takšna revizija je nedovoljena in se zavrže.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK0006625
OZ člen 963, 963/1.
subrogacija - ugovori tožene stranke - podlaga za odškodninsko odgovornost
Tožena stranka ima seveda proti zavarovalnici vse ugovore, ki bi jih sicer imela proti zavarovancu in ki se nanašajo na podlago za njeno odškodninsko odgovornost. Nima pa ugovorov, na kar upravičeno opozarja obravnavana pritožba, ki se nanašajo na pogodbeno razmerje med tožečo stranko (zavarovalnico) in njenim zavarovancem.