Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj ima izpodbijana sodba take pomanjkljivosti, da se je ne da preizkusiti. Izrek izpodbijane sodbe je namreč nejasen in nerazumljiv do te mere, da njen preizkus ni mogoč. Z izrekom izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje sicer v celoti zavrnilo postavljen tožbeni zahtevek, vendar ni jasno, kaj je tožnica uveljavljala in katere odločbe toženca je presojalo sodišče prve stopnje v zvezi s tem, kar tožnica uveljavlja. O zakonitosti in pravilnosti dokončne odločbe toženca v zvezi s prvostopenjsko odločbo, s katero je že bilo dokončno odločeno o tožničini pravici, pa sploh ni bilo odločeno. Poleg tega je sodišče odločalo o primarnem in podrednem tožbenem zahtevku, čeprav sploh ne gre za (objektivno) eventualno kumulacijo zahtevkov. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Sklep o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja mora vsebovati pravnorelevantna dejstva in pravno podlago, ki je pomembna za presojo, ali je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek.
delovna nesreča - prometna nesreča - uporaba viličarja v funkciji delovnega stroja
Viličar se je premikal, vendar ni šlo za premikanje z namenom prestaviti tovor na določeno mesto, temveč je bil namen operacije le ta, da kovinski komad, ki so ga delavci barvali, obrne še na drugo stran. Povedano pomeni, da je šlo za uporabo viličarja v funkciji delovnega stroja in ne v funkciji vozila.
Načeloma je res, da mora sodišče izvesti predlagane dokaze obrambe, če je verjetno, da so le-ti v korist obdolžencu. Ustavno sodna praksa se je namreč že večkrat izrekla, da bo sodišče tak dokaz izvedlo le, če je materialnopravno relevanten in da obramba obstoj in pravno relevantnost predlaganega dokaza utemelji s potrebno stopnjo verjetnosti. Prav slednji pogoj pa v pritožbi zavrača že obdolženec sam.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 101. ZZRZI člen 40, 40/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije invalidnosti - ukinitev podružnice
Uprava tožene stranke je s sprejemom Pravilnika o organizaciji reorganizirala in racionalizirala poslovanje ter izvedla kadrovske prilagoditve z namenom optimalnega izvajanja poslovnih procesov. V tem okviru je združila glavne podružnice v okviru posamezne regije, med drugim A. ter B., ukinili pa so podružnico D.. Zaradi ukinitve organizacijske enote Vodstva podružnice A. je prenehala potreba po zasedbi delovnih mest v Vodstvu te glavne podružnice, in s tem tudi po delu tožnice na delovnem mestu „Komercialist I“ z omejitvami, na katerega je bila tožnica prerazporejena po pridobitvi statusa invalida III. kategorije. Sklop opravil, ki se je opravljal v okviru delovnega mesta „Komercialist I“ (ki ga je zasedala tožnica), se je prenesel v ostale organizacijske dele podružnice med obstoječe zaposlene. To pa predstavlja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1, saj je onemogočeno nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Tožnica ni bila sposobna opravljati del in nalog delovnega mesta „Komercialist I“ brez omejitev, tožena stranka pa tožnici ni mogla ponuditi ustreznega delovnega mesta, saj so bila ustrezna delovna mesta zasedena, hkrati pa so se administrativna dela opravljala poleg rednih delovnih nalog in zato ni bilo odprtega posebnega delovnega mesta. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 85. URS člen 50, 50/2, 51, 51/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 129, 132, 135. OZ člen 299. ZUP člen 113.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja - ustavna odločba
Tožnica je od tožene stranke uveljavljala povrnitev stroškov zdravljenja za porod v tujini. Toženka je povrnitvi stroškov nasprotovala, ker je šlo v tožničinem primeru za načrtovano zdravljenje v tujini ter tako niso izpolnjeni pogoji iz 135. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in zato, ker zdravstvenih storitev v tujini tožnica ne more uveljavljati mimo 127. do 133. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki podrobneje urejajo zdravljenje v tujini. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pravice do zdravstvenih storitev med potovanjem in bivanjem v tujini, kot so urejene v X. poglavju Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (135. člen, 127. do 133. člena), avtonomno urejajo pravico do zdravstvenih storitev v tujini, v primerih, ko zavarovana oseba dela v tujini, med službenim ali zasebnim potovanjem v tujini, če je na strokovnem izpopolnjevanju v tujini ali tam študira in če se za stalno naseli v tujini. Te določbe torej mimo 23. člena ZZVZZ, s katerim je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev v primeru zdravljenja v tujini, na originalen način urejajo področje, za katero te pristojnosti nimajo in je ta pristojnost prepuščena zakonodajalcu. Zato sodišče prve stopnje teh določb Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja pravilno ni uporabilo in se je pri odločitvi oprlo zgolj na zakonske določbe in določbe Ustave RS. Zato je utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožnica uveljavljala odpravo odločb tožene stranke s priznanjem plačila zdravstvenih storitev, opravljenih v tujini.
Odločitev sodišča prve stopnje, da tožnik kljub umiku tožbe ni dolžan toženi stranki povrniti stroškov postopka in mu je njegove stroške dolžna povrniti tožena stranka, je pravilna. Tožnik je do povračila stroškov sodnega postopka upravičen na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP, ker je bila tožba v konkretnem primeru potrebna, tožena stranka pa je izpolnila tožbeni zahtevek po vložitvi tožbe.
Glede na določbo prvega odstavka 158. člena ZPP pa tožniku ni treba povrniti stroškov postopka toženi stranki, ker je tožbo umaknil takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Skladno z ustaljeno sodno prakso je umik takojšen, četudi je opravljen celo mesece po izpolnitvi zahtevka, če nobena od strank ni opravila pravdnih dejanj in tako niso nastali v tem času nobeni stroški. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da tožniku ni mogoče očitati, da je zamudil z umikom tožbe, saj je bila umaknjena, še preden je sodišče razpisalo narok za glavno obravnavo oziroma toženi stranki v zvezi s tem niso nastali dodatni stroški.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razlika v plači - vročitev odpovedi
Na tožniku je bilo breme, da predlaga dokaze, s katerimi izpodbija navedbe in dokaze tožene stranke v zvezi z njegovim podpisom na redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker za razjasnitev predmetne okoliščine izvedenca grafologa ni predlagal in tudi sicer ni ponudil drugih dokazov, ki bi izpodbili verodostojnost dokazne listine redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje pravilno dokazno zaključilo, da je bila tožniku sporna odpoved vročena tistega dne, ki je poleg podpisa tožnika ročno zapisan na odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006533
Ustava RS člen 25. ZKP člen 388, 388/2.
pravica do pravnega sredstva – pritožba – odločitev o več pritožbah zoper isto sodbo – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V obravnavani zadevi je prišlo do procesne situacije, ko je pritožbeno sodišče že odločilo o pritožbi obtoženca na seji pritožbenega senata 21.1.2016 in je bila o tem že izdana sodba opr. št. II Kp 61696/2013 z dne 21.1.2016, s katero je pritožbeno sodišče pritožbo obtoženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter je odločilo, da je dolžan plačati sodno takso za pritožbo v višini 252,00 EUR. Ta sodba strankam še ni bila vročena, saj je sodišče prve stopnje, ko je prejelo spis, zadevo ponovno vrnilo pritožbenemu sodišču, da odloči še o pritožbi obtoženčeve zagovornice. Res je, da drugi odstavek 388. člena ZKP določa, da sodišče druge stopnje odloči z eno odločbo o vseh pritožbah in je bila torej v obravnavani zadevi ta določba kršena, vendar bi bilo v dani situaciji nevzdržno, da pritožbeno sodišče ne bi odločilo tudi o pritožbi obtoženčeve zagovornice, saj s tem, ko je že bilo odločeno o pritožbi obtoženca, sodba sodišča prve stopnje dejansko še ni postala pravnomočna, ker je ostalo odprto odločanje o pritožbi obtoženčeve zagovornice. Glede na navedeno je potrebno dati prednost obtoženčevi ustavni pravici do obrambe in pravici do pritožbe, zato je pritožbeno sodišče moralo ponovno preizkusiti izpodbijano sodbo in odločiti tudi o pritožbi obtoženčeve zagovornice.
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 83, 420. SPZ člen 207. ZPP člen 286, 286/4, 286/5, 300, 343, 343/1.
združitev pravd - učinek dispozitivnih dejanj v združenih pravdah - nova dejstva in dokazi - razlaga pogodbenih določil - zavarovanje terjatve - večkratni odstop terjatev - globalna cesija
Kljub združitvi pa sta pravdi ohranili svojo samostojnost. Iz tega razloga stranka s svojim procesnim dejanjem v eni pravdi ne more vplivati na potek druge pravde. Pritožbeno sodišče je pritožbo druge tožnice zoper odločitev o tožbenem zahtevku prvega tožnika zoper toženo stranko zavrglo kot nedovoljeno (prvi odstavek 343. člena ZPP).
POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073380
ZPP člen 182, 182/4, 184, 184/2, 184/3. SPZ člen 67, 67/3, 67/5, 115, 116, 116/1, 116/1-1.
spor majhne vrednosti – upravljanje s stvarjo – razmerja med etažnimi lastniki – pravice in obveznosti na skupnih delih – stroški obratovanja in vzdrževanja – ključ delitve stroškov – pogodba o medsebojnih razmerjih – pogodba o delitvi stroškov – soglasje vseh lastnikov – sprememba tožbe – eventualna kumulacija – sprememba pravne kvalifikacije
115. člen SPZ določa, da so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovim solastniškim deležem, če zakon ali pogodba ne določa drugače. V kolikor želijo etažni lastniki drugače opredeliti stroške in obveznosti, ki bremenijo etažne lastnike, morajo to dogovoriti v pogodbi o medsebojnih razmerjih (prva alineja prvega odstavka 116. člena SPZ). V obravnavanem primeru je večina etažnih lastnikov dogovorila drugačen ključ delitve stroškov s Pogodbo o delitvi stroškov, ne pa v pogodbi o ureditvi medsebojnih razmerij. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da tako določen ključ delitve stroškov ni veljaven.
Ko tožeča stranka najprej zahteva določen denarni znesek za povračilo stroškov na pogodbeni podlagi, podrejeno, za primer neveljavnosti pogodbe, pa zahtevo povračilo istega denarja (v sicer nižjem znesku) na zakonski podlagi, je teorija enotnega mnenja, da gre le za en historični dogodek in s tem za eno dejansko podlago, zato pomeni sklicevanje na drugo vrsto pravne podlage samo spremembo pravne kvalifikacije zahtevka, ki pa ni sprememba tožbe.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – objektivna nevarnost za uveljavitev terjatve – trditveno in dokazno breme
Za izdajo predhodne odredbe po 257. členu ZIZ zadošča, da upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V obravnavanem primeru je ta pogoj izpolnjen, upoštevaje toženkino gmotno stanje in dejstvo, da so poleg tožnika še drugi zapustnikovi upniki, ki jim odgovarja toženka.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – radiodifuzija – nadomestilo za uporabo avtorskih del – izkoriščanje malih avtorskih pravic – avtorski honorar – exceptio illegalis – tarifa SAZAS – enostransko določanje višine avtorskih honorarjev – aktivna legitimacija – pasivna legitimacija
Toženka, ki je nesporno uporabljala avtorska dela, se plačila svoje obveznosti ne more razbremeniti s sklicevanjem na notranje razmerje med avtorji in kolektivno organizacijo, torej na razmerje, v katerem ni udeležena, in na morebitne (ne)predložitve računov avtorjem s strani kolektivne organizacije. Razmerje toženke s kolektivno organizacijo se odraža v plačevanju avtorskega honorarja, kar predvideva zakon.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071133
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 424. ZPP člen 214, 214/2, 286a, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-8, 358.
prevzem odvetniške pisarne – izplačilo izterjanih terjatev za tekoče zadeve – razlaga pogodbe – odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve – neopredelitev do trditev – prekluzija – neizvedba dokazov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odprava procesne kršitve na pritožbeni seji
Skladno s 424. členom OZ odstopnik odgovarja za izterljivost odstopljene terjatve le, če je bilo to dogovorjeno, zato tožnici za izterljivost terjatve nista odgovarjali.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – prometna nesreča – bodoča škoda – nova škoda – škoda zajeta v izvensodni poravnavi – izvedensko mnenje
Novo škodo je treba razumeti kot škodo, ki izvira iz istega škodnega dogodka, pa v času sojenja oziroma sklenitve poravnave ni bilo gotovo ali bo nastala in če bo, kakšen bo njen obseg.
ZFPPIPP člen 103, 356, 388, 388/1, 388/1-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 22.
postopek osebnega stečaja - fiduciarni denarni račun upravitelja - zaključek osebnega stečaja brez razdelitve upnikom - izplačila za stroške stečajnega postopka - pavšalni znesek za kritje drugih stroškov - vrnitev predujma - odobreni stroški iz predračuna - določitev predračuna stroškov stečajnega postopka
V primeru postopka osebnega stečaja, ki se konča brez razdelitve upnikom, je upravitelj upravičen (tudi) do povrnitve pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov v višini 473,50 EUR.
Upravitelj bi bil dolžan s fiduciarnega denarnega računa v konkretnem primeru vrniti predujem na račun sodišča le, če bi ta presegal višino odobrenih stroškov iz predračuna.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0058635
OZ člen 467, 488, 488/1. ZIZ člen 192, 192/1.
črna gradnja - prodaja nepremičnine - prisilna javna dražba - sklep o izročitvi - odgovornost za napake - kršitev pravil o dražbi
Prodaja stavbe, zgrajene brez ustreznih dovoljenj, ne pomeni kršitve pravil o dražbi, zaradi katere bi lahko kupec naknadno zahteval razveljavitev sklepa o izročitvi nepremičnine, sklepa o domiku ter javne dražbe.
stranska intervencija - pravni interes za sodelovanje v postopku - pravna korist - vpliv na pravni položaj predlagatelja intervencije - ekonomska korist - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - stečajni postopek nad toženo stranko - družbenik stečajnega dolžnika - razlogi za dopustitev stranske intervencije - poroštvo - vročitev prijave stranske intervencije
Stranska intervencija je dopustna le, če ima predlagatelj pravni interes za sodelovanje v postopku. Kot sopomenka se uporablja tudi izraz pravna korist. Pravna korist je podana le, če bi med obema strankama vodeni postopek lahko vplival na pravni položaj prijavitelja stranske intervencije.
Predlagateljica stranske intervencije je edina družbenica v toženi stranki. Tožena stranka je v stečaju. Med obema strankama tega spora se zgolj vodi pravda o tem, ali obstaja terjatev, ki jo je tožeča stranka prijavila v stečajnem postopku tožene stranke, stečajni upravitelj pa prerekal. Izid tega spora ne bo v ničemer vplival na pravni položaj predlagateljice stranske intervencije. Naj se konča z zmago tožeče stranke ali njenim porazom, v obeh primerih bo predlagateljica stranske intervencije začasno, do izbrisa tožene stranke iz sodnega registra, ostala njena družbenica. Po izbrisu iz sodnega registra to ne bo več, kar je spet neodvisno od izida tega postopka.
Sodišče mora sicer vročiti prijavo stranske intervencije obema strankama, da lahko oporekata predlogu za dopustitev stranske intervencije. Nikjer pa ni določeno, da mora biti odgovor strank vročen tudi predlagatelju samemu in tudi nobene posebne potrebe za to ni, saj lahko sodišče zavrne predlog za stransko intervencijo celo še preden se stranki sploh izjavita o predlogu.