zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – obrazložitev odgovora na tožbo – materialno procesno vodstvo – sklepčnost – izpodbijanje zamudne sodbe – razlogi za pritožbo
Zmotne so pritožbene navedbe, da že vložitev odgovora na tožbo preprečuje izdajo zamudne sodbe, saj prvi odstavek 278. člena ZPP določa, da mora biti odgovor na tožbo obrazložen, sicer se šteje, da ni vložen.
Sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva ni bilo dolžno pozvati toženko, da dopolni navedbe iz odgovora na tožbo in da predloži listine in dokaze, saj jo je sodišče prve stopnje na to opozorilo že v pozivu, da odgovori na tožbo.
Avans, predplačilo oziroma predujem je po slovenskih računovodskih standardih opredeljen kot vnaprejšnje plačilo za še nezapadlo obveznost (glej Slovenski računovodski standard 5.46). Kot pove že sama beseda, gre torej za predplačilo, kar pomeni, da je ena stranka v dvostranskem vzajemnem pogodbenem razmerju svojo denarno pogodbeno obveznost izpolnila pred izpolnitvijo nasprotne stranke. S plačilom avansa je tako tožena stranka svojo pogodbeno obveznost izpolnila v znesku avansa pred izpolnitvijo obveznosti tožeče stranke in tožeča stranka plačilo te pogodbene obveznosti do zneska plačanega avansa ne more zahtevati še enkrat s tožbo, saj bi bila v tem primeru terjatev plačana dvakrat, kakor je to pravilno razložilo sodišče prve stopnje. Tožeča stranka si je zato znesek plačanega avansa poračunala z izstavljenim računom, kar je razvidno tudi iz knjigovodske kartice v prilogi A2, ki jo je sama vložila v spis. Pritožbena izvajanja tožeče stranke, da vtoževanega računa ne more knjižiti in zapirati iz avansa so zato neutemeljena, saj je tožeča stranka vse to že storila. Če pa je tožeča stranka od tožene stranke želela zgolj potrditev pravilnosti izdanega računa ali priznanje opravljenih del v zaračunani višini, potem bi, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, morala to uveljavljati z ustreznim tožbenim zahtevkom. Dajatvena tožba na plačilo že z avansom plačane terjatve, vsekakor ne more biti ustrezen tožbeni zahtevek.
OZ člen 34, 34/2, 294, 294/2. ZIZ člen 21, 21/1, 215, 215/1.
primernost izvršilnega naslova - določljivost obveznosti - kraj izpolnitve
V izreku opredeljeno obveznost izročitve premičnin tehničnega lesa - kostanja cca 60 m3, ki se nahaja na travniku, je pravilno razumeti v povezavi z obrazložitvijo sodbe, iz katere izhaja, da gre za travnik na dolžnikovem sedežu. Tekom postopka pridobitve izvršilnega naslova o predmetu obveznosti ni bilo nobenega dvoma, kateri les je predmet spora. Kot izhaja iz obrazložitve sodbe, je bilo sporno le njegovo lastništvo. Zadošča, da je predmet določljiv (drugi odstavek 34. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Elementi v sodbi, ki se nanašajo na opredelitev vrste, količine in lokacije lesa dopuščajo njegovo individualizacijo.
posojilna pogodba – ugotovitev ničnosti posojilnih pogodb – oderuška pogodba – objektivni pogoj – očitno nesorazmerje med dajatvijo in nasprotno dajatvijo – subjektivni pogoj – izkoriščanje neugodnega položaja sopogodbenika – sklenitvena faza – načelo enake vrednosti dajatev – grožnja – izpodbojnost – tožbeni zahtevek na razveljavitev pogodbe
Za oderuško pogodbo gre takrat, ko pogodbenik izkoristi stisko ali težko premoženjsko stanje drugega pogodbenika, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu. Za oderuštvo morata biti izpolnjena dva pogoja: objektivni, ki se odraža v očitnem nesorazmerju med dajatvijo in nasprotno dajatvijo, ter subjektivni, ki ga predstavlja izkoriščanje neugodnega položaja svojega sopogodbenika. Neizpolnitev pogodbene obveznosti ene stranke ne pomeni oderuštva; to bi moralo biti podano že ob sklepanju pogodbe.
OZ člen 9, 82, 82/1, 82/2, 104, 104/1, 104/2, 105, 105/3.
razlaga pogodbe – jasno pogodbeno določilo – skupen namen pogodbenih strank – razveza pogodbe – rok kot bistvena sestavina pogodbe
Glede na to, da sta pravdni stranki ponudili različni razumevanji pogodbenega določila, vsako od razumevanj pa ima oporo v besedilu pogodbe, je zmoten zaključek sodbe, da je vsebina pogodbe jasna in ne potrebuje razlage.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081149
OZ člen 648. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
nezakonita odpoved pogodbe – pravice nasprotne stranke – neprerekane trditve
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožena stranka pogodbo nezakonito odpovedala, tožeča stranka od tožene stranke utemeljeno uveljavlja izplačilo dogovorjenega plačila, zmanjšanega za stroške, ki jih tožeča stranka ni imela, pa bi jih morala imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužila drugje ali kar namenoma ni hotela zaslužiti.
pogodba o terminski prodaji – nakupu vrednostnih papirjev – namen pogodbenih strank – pridobivanje donosov med nakupno in prodajno vrednostjo obveznic – sklepčnost tožbenega zahtevka – ničnost – izpodbojnost – prevara – pravočasno navajanje dejstev – prekluzija
V teoriji kot tudi v sodni praksi je že dolgo časa uveljavljeno stališče o kakovostni razliki med zahtevkom za razveljavitev pogodbe (oblikovalni zahtevek) in zahtevkom za ugotovitev ničnosti pogodbe (ugotovitveni zahtevek).
Iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja, da bi bila toženka seznanjena z obveznostjo končnega nakupa obveznic, zato ji ni mogoče očitati prevare pri sklepanju kupoprodajne pogodbe.
upravnik - stroški upravljanja - stroški obratovanja - poslovna stavba - delitev stroškov - zadostna večina za sprejem odločitve - obveznosti etažnih lastnikov - posel rednega upravljanja - posel izrednega upravljanja - ključ delitve stroškov - pogodba o medsebojnih razmerjih - razmerja med etažnimi lastniki - načelo enotnosti glavne obravnave
Dogovor o ključu delitve stroškov, ki bremenijo etažne lastnike, predstavlja materijo pogodbe o medsebojnih razmerjih. Za sprejem takšnega dogovora se zahteva soglasje solastnikov, če se odstopa od zakonsko predvidene ureditve 115. člena SPZ. Odstop od zakonske ureditve pa sam po sebi predstavlja poseg v lastninska upravičenja etažnih lastnikov, zato je zaradi zagotavljanja varstva njihove lastninske pravice o tem dopustno odločati le s soglasjem.
V pravdni zaradi ugotovitve obstoja služnosti hoje in vožnje je bistveno, na kakšen način in v kakšnem obdobju je tožeča stranka služnostno pot dejansko uporabljala. Ni pomembno, kar kot ključno izpostavlja pritožba, da ima zemljišče tožečih strank neposredno potno navezavo na javno pot. Prepoved uporabe tega priključka (v letu 2014) potrjuje trditve tožnikov, da sta z družino, v izogib nevarnemu odseku, uporabljala sporno služnostno pot.
ZIZ člen 33, 33/1, 33/1-3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 65, 65/1, 86, 86/2.
denarna kazen - denarno kaznovanje dolžnika - oviranje izvršitelja - hramba zarubljenih stvari - namen kaznovanja
Niti ZIZ niti Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja dolžniku ne nalagata dolžnosti, da v okviru izvršilnega dejanja rubeža premičnine stvar, ki jo izvršitelj zarubi in pusti pri dolžniku, prinese oziroma pripelje izvršitelju v pisarno ali na kraj, kjer naj se hrani. Izvršitelj mora poskrbeti za iznos oziroma odvoz zarubljenih stvari s kraja rubeža do kraja hrambe.
Namen izrekanja kazni na podlagi 33. člena ZIZ ni v krepitvi avtoritete izvršitelja oziroma sodišča, temveč v vplivanju na voljo dolžnika.
ZPP člen 108, 285, 286, 286a, 286a/1, 286a/2, 286a/4, 286a/5.
nesklepčnost tožbe – ugovor toženih strank – materialno procesno vodstvo – prekluzija – poziv strankam
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženi stranki nista ugovarjali nesklepčnosti tožbe. V primeru, ko gre za zatrjevano kršitev pogodbene obveznosti tožene stranke in iz te kršitve nastale škode, pomenijo ugovori toženih strank iz odgovorov na tožbo, vsebinsko oporekanje.
Abstraktni dejanski stan iz citiranih določb ZPP ni bil konkretiziran, saj niso nastale dejanske okoliščine na ravni življenjske zmožnosti. Zato sodišče ne more uporabiti zagrožene sankcije.
V konkretnem primeru bi moralo sodišče prve stopnje, ki je menilo, da tožba ni sklepčna, opraviti materialno vodstvo pravde iz 285. člena ZPP pisno. Le tako bi se lahko na prvem naroku izognilo pojasnitvi, zakaj meni, da je tožba nesklepčna, in obvezi, da da stranki možnost, da to pomanjkljivost odpravi. Sodišče prve stopnje ni zapisalo, da meni, da gre za takšno pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti.
stranska intervencija - pravni interes za sodelovanje v postopku - pravna korist - vpliv na pravni položaj predlagatelja intervencije - ekonomska korist - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - stečajni postopek nad toženo stranko - družbenik stečajnega dolžnika - razlogi za dopustitev stranske intervencije - poroštvo - vročitev prijave stranske intervencije
Stranska intervencija je dopustna le, če ima predlagatelj pravni interes za sodelovanje v postopku. Kot sopomenka se uporablja tudi izraz pravna korist. Pravna korist je podana le, če bi med obema strankama vodeni postopek lahko vplival na pravni položaj prijavitelja stranske intervencije.
Predlagateljica stranske intervencije je edina družbenica v toženi stranki. Tožena stranka je v stečaju. Med obema strankama tega spora se zgolj vodi pravda o tem, ali obstaja terjatev, ki jo je tožeča stranka prijavila v stečajnem postopku tožene stranke, stečajni upravitelj pa prerekal. Izid tega spora ne bo v ničemer vplival na pravni položaj predlagateljice stranske intervencije. Naj se konča z zmago tožeče stranke ali njenim porazom, v obeh primerih bo predlagateljica stranske intervencije začasno, do izbrisa tožene stranke iz sodnega registra, ostala njena družbenica. Po izbrisu iz sodnega registra to ne bo več, kar je spet neodvisno od izida tega postopka.
Sodišče mora sicer vročiti prijavo stranske intervencije obema strankama, da lahko oporekata predlogu za dopustitev stranske intervencije. Nikjer pa ni določeno, da mora biti odgovor strank vročen tudi predlagatelju samemu in tudi nobene posebne potrebe za to ni, saj lahko sodišče zavrne predlog za stransko intervencijo celo še preden se stranki sploh izjavita o predlogu.
aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – ugovor dolžnika zoper predlog upnika za začetek stečajnega postopka – podredna zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – uvedba postopka poenostavljene prisilne poravnave – odločanje o začetku stečajnega postopka
Ugovor dolžnika zoper predlog za začetek stečajnega postopka in zahteva za odložitev odločanja se izključujeta. Dolžnik tako lahko v roku 15 dni po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka bodisi ugovarja, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP) bodisi vloži zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka v skladu s prvim odstavkom 236. člena ZFPPIPP.
V kolikor dolžnik namerava z ukrepi finančnega prestrukturiranja odpraviti svojo insolventnost, mu v primeru, ko predlog za začetek stečajnega postopka nad njim vloži upnik, zakon daje možnost, da v roku iz drugega odstavka 235. člena ZFPPIPP vloži zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po 236. členu ZFPPIPP. V kolikor te možnosti ne izkoristi in vloži ugovor, odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni več mogoče odložiti v skladu z 236. členom ZFPPIPP.
Uvedba postopka poenostavljene prisilne poravnave ni samostojna procesna ovira za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 354, 354/1, 355, 355/2, 355/2-9, 389, 389/2, 389/2-2, 389/3, 389/4, 401, 401/1, 401/1-1. ZIZ člen 102, 102/1.
osebni stečaj – dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem – stečajna masa – plačila v breme stečajne mase – stroški stečajnega postopka – vrste stroškov stečajnega postopka – potni stroški dolžnika za prevoz na delo – specifikacija stroškov – nujni stroški – posebna pravila o stečajni masi
Pritožnik s svojo zaposlitvijo prispeva k oplemenitvi stečajne mase za poplačilo njegovih upnikov. Pritrditi je zato pritožniku, da svojih obveznosti do delodajalca, ki jih ima kot zaposlena oseba po 1. točki prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP, ne more izpolnjevati brez nujnih stroškov prevoza na delo, z njihovim plačilom iz razpoložljivega obsega sredstev, ki mu preostanejo, pa je ogroženo tudi njegovo preživljanje. Stroške prevoza na delo, ki mu v zvezi s tem nastajajo v teku stečajnega postopka je zato treba opredeliti kot nujne stroške stečajnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena v zvezi z 9. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP, o čemer se je večkrat že opredelila tudi sodna praksa.
Vendar pa bo moral pritožnik predlog za plačilo stroškov prevoza na delo iz stečajne mase vložiti posebej za vsak mesec, ga zneskovno specificirati in tudi ustrezno obrazložiti ter izkazati nastale stroške prevoza na delo za vsako obdobje posebej. Le tako bo mogoče presojati utemeljenost njegovega predloga za povračilo stroškov prevoza na delo in njihovo izplačilo kot stroškov stečajnega postopka.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da se je sodišče prve stopnje zmotno oprlo na določbo prvega odstavka 610. člena OZ, ki določa, da pri odtujitvi stvari, ki je bila pred tem izročena komu drugemu v zakup, stopi pridobitelj stvari na mesto zakupodajalca; in da potlej obstajajo pravice in obveznosti iz zakupa med njim in zakupnikom. Stanovanje (stvar) namreč ni bilo odtujeno (prodano) in na njem ni prišlo do sprememb v stanju lastninske pravice. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je pravni prednik tožeče stranke s pogodbo z dne 13. 8. 2011 ustanovil služnost stanovanja in realno breme preužitka v korist tožeče stranke, kar je omejena stvarna pravica na tuji stvari, ki bi lahko eventualno konkurirala z rabo stanovanja tožene stranke na podlagi najemne pogodbe z dne 1. 3. 1999, česar pa ne zatrjuje nobena od pravdnih strank.
Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar ga mora odstopnik o odstopu obvestiti. Izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu je veljavna in je z njo dolžnik prost obveznosti, vendar samo, če ni vedel za odstop, sicer obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožena stranka še vedno dolguje najemnine za obdobje od maja do julija 2012. To pomeni, da jih ni plačala ne odstopniku, ne prevzemniku terjatve, zaradi česar ni pravno pomembno, kdaj pred pravdo je bila tožena stranka obveščena o cesiji.
Na procesno kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le stranka, ki ni bila pravilno zastopana, ne pa njen nasprotnik. Ker pa je obstoj procesne sposobnosti procesna predpostavka, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče kljub temu opravilo uradne poizvedbe.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče ne more kaznovati pravne osebe, ker ta nima svoje volje, temveč lahko kaznuje le njenega zakonitega zastopnika. Ta trditev izhaja iz zmotne predpostavke, da pravna oseba ne more oblikovati in izjaviti svoje volje, kar pa ne drži. Svojo voljo namreč oblikuje in izjavi preko svojega personalnega substrata (v konkretnem primeru torej zakonitega zastopnika).
nasilje v družini – spravljanje v podrejen položaj – enkraten dogodek
Po presoji pritožbenega sodišča obdolženčevo ravnanje, opisano v izreku izpodbijane sodbe, ne predstavlja (niti po času trajanja niti po posledicah niti po obsegu) večje intenzivnosti, zato ni dokazano, da bi bila oškodovanka spravljena v podrejen položaj, saj je šlo za enkraten dogodek, ki ni bil večje intenzivnosti.
V izreku sodbe opisane posledice obdolženčevega ravnanja je mogoče opredeliti le kot kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, ki jih je oškodovanka utrpela ob tem, ko jo je obdolženec v sobi močno porinil, da je padla in z glavo udarila ob steno.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - napačno odmerjena taksa - taksa za pritožbo - uporaba količnika - izračun sodne takse
Vrednost spornega predmeta znaša 39.489,33 EUR, iz česar sledi, da sodna taksa pri količniku 1,0 znaša 291 EUR, kot izhaja iz priloge 1, v kateri je tabela, ki prikazuje višine sodnih taks za količnik 1,0 pri različnih vrednostih spornega predmeta, kadar se sodna taksa odmerja po 16. členu ZST-1. Pravilna pa je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da se sodna taksa za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari (tar. št. 1121 ZST-1) odmerja po količniku 3,0.