USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084129
URS člen 35, 39. OZ člen 177.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – umik izjave in opravičilo – odvetnik – pravica javnosti do obveščenosti – relativno javna oseba – pričakovana zasebnost – svoboda izražanja
Odvetnik, ki zastopa stranko, ki je vpletena v zadevo, o kateri ima javnost pravico biti obveščena, mora računati s tem, da se bo v tem kontekstu lahko v medijih poročalo tudi o njem. V tem obsegu je namreč relativno javna oseba, zato je njegovo polje pričakovane zasebnosti primerno ožje.
Napoved sodnih postopkov iz ust odvetnika novinarju predstavlja pritisk, zato je novinar o tem lahko pisal in pri tem uporabil besedo „grožnja“. Toženec je namreč vedel, da je tožnik po poklicu odvetnik in ima kot tak vsakodnevno opravka z vodenjem sodnih postopkov, zato je tožnikovo napovedovanje sodnih postopkov lahko razumel kot grožnjo oziroma pritisk na svoje medijsko delo in o tem tudi obvestil javnost.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – objektivna nevarnost za uveljavitev terjatve – trditveno in dokazno breme
Za izdajo predhodne odredbe po 257. členu ZIZ zadošča, da upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V obravnavanem primeru je ta pogoj izpolnjen, upoštevaje toženkino gmotno stanje in dejstvo, da so poleg tožnika še drugi zapustnikovi upniki, ki jim odgovarja toženka.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – oprostitev odgovornosti – soprispevek oškodovanca – delo na strehi – nepohodna streha – odškodnina zaradi invalidnosti bližnjega
Delo na strehi, ki je na različnih mestih različno pohodna, pri čemer razmejitev med pohodnim in nepohodnim delom ni dobro razvidna in dostop do nepohodnega dela ni označen ali zavarovan, predstavlja nevarno dejavnost, za katero delodajalec objektivno odgovarja.
V rizično sfero objektivne odgovornosti imetnika nevarne stvari oziroma tistega, ki se ukvarja z nevarno dejavnostjo, sodijo tudi nepremišljena, neprevidna in celo nerazumna ravnanja oškodovancev, skratka ravnanja, ki bi se jim v življenju razumen človek izognil, da se ne bi izpostavljal nevarnosti.
Zakonec in otroci so upravičeni do odškodnine za posebno hudo invalidnost bližnjega, ki je po nezgodi ostal paraplegik, popolnoma inkontinenten, hudo naglušen, brez slušnoprostorske zaznave in voha in potrebuje stalno pomoč.
ZFPPIPP člen 103, 356, 388, 388/1, 388/1-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 22.
postopek osebnega stečaja - fiduciarni denarni račun upravitelja - zaključek osebnega stečaja brez razdelitve upnikom - izplačila za stroške stečajnega postopka - pavšalni znesek za kritje drugih stroškov - vrnitev predujma - odobreni stroški iz predračuna - določitev predračuna stroškov stečajnega postopka
V primeru postopka osebnega stečaja, ki se konča brez razdelitve upnikom, je upravitelj upravičen (tudi) do povrnitve pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov v višini 473,50 EUR.
Upravitelj bi bil dolžan s fiduciarnega denarnega računa v konkretnem primeru vrniti predujem na račun sodišča le, če bi ta presegal višino odobrenih stroškov iz predračuna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084102
OZ člen 788, 789.
komisijska pogodba – jamčevanje za napake – pogodba v korist tretjega – skrita napaka – sodba presenečenja
Prodajalec predmetnega (rabljenega) vozila z zatrjevano skrito napako je bil komisionar, in ne toženec (komisionar je kupoprodajno pogodbo s tožnikom (za toženčev avtomobil) sklenil v svojem imenu (za račun toženca)). Komisionar ni bil toženčev posrednik, temveč je kupoprodajno pogodbo sklepal v svojem imenu. Zato je bil on tisti, ki je jamčil za napake stvari (četudi rabljene) oziroma brezhibno delovanje vozila.
predhodni preizkus tožbe – vrednost spornega predmeta – določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi – več zahtevkov – dopolnitev tožbe – nedenarni zahtevek – zavrženje tožbe
Ker tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavlja več zahtevkov, ki se ne nanašajo na denarni znesek in se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago, tožena stranka pa kljub pozivu sodišča, naj navede vrednost spora za vsak posamezen zahtevek, tako ni postopala, saj ni navedla vrednosti spora v delu zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa s 15. 4. 2003, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbo tožeče stranke v tem delu zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082139
SPZ člen 99. ZPP člen 184, 184/1, 245, 286, 337, 337/1. Odvetniška tarifa člen 7, 9. Odvetniška tarifa tarifna številka 20, 21, 21/1, 21/2.
sprememba tožbe – pravočasnost dokazil – trditveno in dokazno breme – izvedba dokaza z izvedencem – dokazna ocena – pavšalne trditve – vznemirjanje lastninske pravice – prenehanje vznemirjanja – stroški pravdnega postopka – posebna nagrada za zastopanje na poravnalnem naroku – zastopanje več strank – pravna sredstva – trditveno in dokazno breme – nedovoljene pritožbene novote – predujem
Ni izvedenčeva vloga/naloga (niti tega ne sme) sam „pribavljati“ dokazno gradivo. Ker je to (izključna) dolžnost (pravdnih) strank, morajo slednje sebi v škodo pripisati okoliščino, da niso pravočasno poskrbele (predložile) dokumentacije (listin), ki bi bile (lahko) relevantne tudi pri izdelavi izvedenskega mnenja.
Tožba je bila razširjena šele v vlogi z 2. 8. 2007 (torej po prvem naroku za glavno obravnavo) in sprememba (spričo nasprotovanja tožencev) dopuščena (šele) na naroku dne 1. 10. 2007. Ker sta toženca (šele) v tretji pripravljalni vlogi navajala, da jima nihče ni branil uporabiti poti, je tožeča stranka v naslednji vlogi (z dne 24. 10. 2007) kot dokaz, da njune navedbe ne držijo, predložila predmetni listini. Upoštevaje torej, da sta bili predmetni listini predloženi v posledici tekom postopka spremenjene (razširjene) tožbe, in ker je moč tožbo spremeniti do konca glavne obravnave, pritožbeno sklicevanje na pravilo iz 286. člena ZPP ni prepričljivo. Sodišče prve stopnje je zato listini upravičeno upoštevalo.
Sodišče prve stopnje upravičeno ni priznalo posebne nagrade za zastopanje na poravnalnem naroku, saj je določbe relevantne Odvetniške tarife ne predvidevajo.
Pavšalno je sklicevanje na založen predujem. Ta denar bi lahko uveljavljala kot strošek šele v primeru, če bi bil za plačilo izvedenine (ali izvedbo drugega dokaza) tudi dejansko porabljen, česar pa ne zatrjujeta.
USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081547
URS člen 22. ZFPPIPP člen 14, 14/4, 14/5, 150, 152, 221b, 221d, 235, 235/2, 236, 239, 239/2, 241, 241/2, 241/2-5. ZPP člen 11, 11/2.
insolventnost – neizpodbojna domneva – predlog za začetek stečajnega postopka – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave – nastanek pravnih posledic prisilne poravnave – prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave – rok za odločitev o začetku stečajnega postopka – zloraba procesnih pravic – namen zavlačevanja postopka – enako varstvo pravic
Vsako odlašanje z začetkom stečajnega postopka v primeru, ko dolžnik delavcem že nekaj časa ne izplačuje plač, davkov in prispevkov, ogroža njihovo eksistenco. Delavci, ki ne prejemajo plače, ne morejo uveljaviti niti minimalnih pravic v razmerju do jamstvenega sklada. Nad insolventnim dolžnikom, ki ne izkazuje možnosti uspešnega finančnega prestrukturiranja, je smiselno čim prej začeti stečajni postopek in omogočiti vsaj delno poplačilo upnikom.
Smisel dolžnikovega ugovora zoper predlog za začetek stečajnega postopka je zatrjevanje dolžnikove solventnosti ali da upnikova terjatev ne obstaja (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP), ne priznavanje katerega od navedenih dejstev. Če je dolžnik že ob prejemu predloga za začetek stečajnega postopka priznaval insolventnost, bi ravnal pošteno le, če bi v roku 15 dni po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka insolventnost priznal in zahteval, naj sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka v skladu z določbami 236. člena ZFPPIPP.
Lečeči zdravnik je ugotovil, da obtoženec zaradi zdravstvenega stanja ni sposoben za pridržanje, zato je bil ta hospitaliziran. V času hospitalizacije pa odvzem prostosti obtožencu ali pridržanje po 157. členu ZKP objektivno nista bila izvedljiva. Da je bil obtoženec v času hospitalizacije po 24-urnim nadzorom policistov, na to ne vpliva. Zato za policiste ni nastopila dolžnost po šestih urah v pisni obliki z odločbo obvestiti o razlogih za odvzem prostosti (šesti odstavek 157. člena ZKP), niti obtoženca poučiti o pravicah po prvem odstavku 4. člena ZKP. Ker v času hospitalizacije od obtoženca niso zbirali obvestil, ga niso bili dolžni poučiti o pravicah iz četrtega odstavka 148. člena ZKP.
ZPP člen 108, 285, 286, 286a, 286a/1, 286a/2, 286a/4, 286a/5.
nesklepčnost tožbe – ugovor toženih strank – materialno procesno vodstvo – prekluzija – poziv strankam
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženi stranki nista ugovarjali nesklepčnosti tožbe. V primeru, ko gre za zatrjevano kršitev pogodbene obveznosti tožene stranke in iz te kršitve nastale škode, pomenijo ugovori toženih strank iz odgovorov na tožbo, vsebinsko oporekanje.
Abstraktni dejanski stan iz citiranih določb ZPP ni bil konkretiziran, saj niso nastale dejanske okoliščine na ravni življenjske zmožnosti. Zato sodišče ne more uporabiti zagrožene sankcije.
V konkretnem primeru bi moralo sodišče prve stopnje, ki je menilo, da tožba ni sklepčna, opraviti materialno vodstvo pravde iz 285. člena ZPP pisno. Le tako bi se lahko na prvem naroku izognilo pojasnitvi, zakaj meni, da je tožba nesklepčna, in obvezi, da da stranki možnost, da to pomanjkljivost odpravi. Sodišče prve stopnje ni zapisalo, da meni, da gre za takšno pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti.
povrnitev nepremoženjske škode – poškodba pri prenašanju omare po ozkem stopnišču – raztrganina medialnega meniskusa – raztrganina stranske vezi na notranji strani levega kolena – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – soodgovornost – soprispevek – splošni pogoji za zavarovanje stanovanjske opreme
Tožnik, star 38 let, se je pri prenašanju omare (škodni dogodek) doma pri zavarovancu toženke (slednji je imel odgovornost zavarovano po splošnih pogojih za zavarovanje stanovanjske opreme) poškodoval, in sicer je utrpel raztrganino medialnega meniskusa in raztrganino medialne kolateralne vezi levega kolena (stranske vezi na notranji strani levega kolena). Iz naslova prestanega sekundarnega strahu, iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem in iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti mu je bila prisojena odškodnina v skupni višini 8,5 PMNP.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082155
ZIZ člen 272, 272/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 32.
predlog za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – motenje posesti – spor zaradi motenja posesti – kršitev načela kontradiktornosti – prednostna zadeva – sila
Glede na to, da je pravda zaradi motenja posesti prednostna zadeva in da je od vložitve tožbe sedaj minilo že skoraj štiri mesece ter ob dejstvu, da se dokazni predlogi za predlog za izdajo začasne odredbe in v zvezi s tožbenim zahtevkom večinoma prekrivajo, bi bilo smiselno nemudoma razpisati narok za sočasno obravnavanje predloga za začasno odredbo in prvi narok za glavno obravnavo. Nato pa, odvisno od izida dokaznega postopka (in upoštevaje, da je od domnevnega motenja preteklo že skoraj pet mesecev) bodisi ločeno odločiti o predlogu za izdajo začasne odredbe bodisi o njem odločiti v končni odločbi.
upravnik - stroški upravljanja - stroški obratovanja - poslovna stavba - delitev stroškov - zadostna večina za sprejem odločitve - obveznosti etažnih lastnikov - posel rednega upravljanja - posel izrednega upravljanja - ključ delitve stroškov - pogodba o medsebojnih razmerjih - razmerja med etažnimi lastniki - načelo enotnosti glavne obravnave
Dogovor o ključu delitve stroškov, ki bremenijo etažne lastnike, predstavlja materijo pogodbe o medsebojnih razmerjih. Za sprejem takšnega dogovora se zahteva soglasje solastnikov, če se odstopa od zakonsko predvidene ureditve 115. člena SPZ. Odstop od zakonske ureditve pa sam po sebi predstavlja poseg v lastninska upravičenja etažnih lastnikov, zato je zaradi zagotavljanja varstva njihove lastninske pravice o tem dopustno odločati le s soglasjem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0079382
OZ člen 73, 88, 88/1.
občina – zastopanje – civilnopravna razmerja – zastopanje občine – župan – prekoračitev pooblastila – lokalna samouprava – prostorsko urejanje – predmet obveznosti – nasprotovanje prisilnim predpisom – nedopusten predmet obveznosti – neveljavnost pogodb – ničnost – delna ničnost
Župan predstavlja in zastopa občino. To njegovo upravičenje temelji na zakonu, zato ga ni mogoče obravnavati kot osebo brez pooblastil, kar izključuje presojo spora na podlagi 73. člena OZ.
Prostorske akte sprejema Občinski svet, župan pa ne more pogodbeno prevzeti obveznosti iz pristojnosti Občinskega sveta ali ga veljavno zavezati k sprejemu aktov določene vsebine. Predmet obveznosti, dogovorjene med strankama, je torej nedopusten, ker je v nasprotju s prisilnimi predpisi. Pogodba je zato v tem delu nična.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071133
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 424. ZPP člen 214, 214/2, 286a, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-8, 358.
prevzem odvetniške pisarne – izplačilo izterjanih terjatev za tekoče zadeve – razlaga pogodbe – odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve – neopredelitev do trditev – prekluzija – neizvedba dokazov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odprava procesne kršitve na pritožbeni seji
Skladno s 424. členom OZ odstopnik odgovarja za izterljivost odstopljene terjatve le, če je bilo to dogovorjeno, zato tožnici za izterljivost terjatve nista odgovarjali.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – prometna nesreča – bodoča škoda – nova škoda – škoda zajeta v izvensodni poravnavi – izvedensko mnenje
Novo škodo je treba razumeti kot škodo, ki izvira iz istega škodnega dogodka, pa v času sojenja oziroma sklenitve poravnave ni bilo gotovo ali bo nastala in če bo, kakšen bo njen obseg.
Takse stranke, ki je bila plačila taks oproščena, in je v postopku delno ali v celoti uspela, mora plačati njen nasprotnik. Stranka, ki je bila plačila sodne takse oproščena, stroškov taks ni imela in jih ne more uveljavljati od nasprotne stranke.
Kasnejši vpisi bodo v primeru, če se izkaže, da je predlog za določitev funkcionalnega zemljišča k stavbam predlagateljev utemeljen, [zaradi učinkov zaznambe spora] izbrisani in torej brez učinka. Predlagatelji niso izkazali, zakaj jim ta zaznamba ne zadošča, zakaj bi kljub njej brez predlagane začasne odredbe lahko zanje že nastale negativne posledice zaradi morebitnega nameravanega razpolaganja.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082147
OZ člen 15, 41. ZNP člen 44. ZPP člen 8.
posojilna pogodba – ničnost – izjava volje – poslovna sposobnost – odvzem poslovne sposobnosti – sposobnost razsojanja – postavitev izvedenca – depresija – dokazna ocena
Izjava volje osebe, ki zaradi svojega psihofizičnega stanja ni sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi, nima pravnih učinkov. Pravni posel, ki ga sklene taka oseba, je ničen, čeprav osebi (še) ni bila odvzeta poslovna sposobnost. Treba je na podlagi ugotovljenih dejanskih okoliščin primera presoditi, ali je imela oseba takrat, ko je podala izjavo, sposobnost razsojanja.