OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071133
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 424. ZPP člen 214, 214/2, 286a, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-8, 358.
prevzem odvetniške pisarne – izplačilo izterjanih terjatev za tekoče zadeve – razlaga pogodbe – odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve – neopredelitev do trditev – prekluzija – neizvedba dokazov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odprava procesne kršitve na pritožbeni seji
Skladno s 424. členom OZ odstopnik odgovarja za izterljivost odstopljene terjatve le, če je bilo to dogovorjeno, zato tožnici za izterljivost terjatve nista odgovarjali.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – objektivna nevarnost za uveljavitev terjatve – trditveno in dokazno breme
Za izdajo predhodne odredbe po 257. členu ZIZ zadošča, da upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V obravnavanem primeru je ta pogoj izpolnjen, upoštevaje toženkino gmotno stanje in dejstvo, da so poleg tožnika še drugi zapustnikovi upniki, ki jim odgovarja toženka.
pogoji za izdajo začasne odredbe - vpis lastninske pravice na podlagi sodbe - nevarnost
Vpis lastninske pravice na podlagi sodbe sodišča kot pravno zavezujočem aktu državnega organa ne more pomeniti protipravnega ravnanja, iz katerega bi lahko sklepali na nevarnost, da bo uveljavitev nedenarne terjatve izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila za druge nepremičnine onemogočena ali precej otežena (prva alineja drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Takšna pravnomočna sodna odločba zavezuje stranke in sodišče vse dotlej, dokler ta v zakonitem postopku ni razveljavljena, česar pa upnika nista zatrjevala.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – radiodifuzija – nadomestilo za uporabo avtorskih del – izkoriščanje malih avtorskih pravic – avtorski honorar – exceptio illegalis – tarifa SAZAS – enostransko določanje višine avtorskih honorarjev – aktivna legitimacija – pasivna legitimacija
Toženka, ki je nesporno uporabljala avtorska dela, se plačila svoje obveznosti ne more razbremeniti s sklicevanjem na notranje razmerje med avtorji in kolektivno organizacijo, torej na razmerje, v katerem ni udeležena, in na morebitne (ne)predložitve računov avtorjem s strani kolektivne organizacije. Razmerje toženke s kolektivno organizacijo se odraža v plačevanju avtorskega honorarja, kar predvideva zakon.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084139
URS člen 26. OZ člen 148, 148/1. ZIKS-1 člen 59. ZPP člen 319, 339, 339/2, 339/2-12.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov – prestajanje zaporne kazni – neustrezno zdravljenje – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – pravnomočnost sodbe – odškodnina – ponovno odločanje o zahtevku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zavodska psihiatrinja že v mesecu oktobru 2006 po indiciranju bolnišničnega psihiatričnega zdravljenja napisala napotnico za Psihiatrično bolnico L., vendar pa je ta sprejem odklonila. Prav tako je v mesecu maju 2007 za tožnika urejala sprejem v Psihiatrični bolnišnici V., ki je prav tako odklonila sprejem tožnika. Ko pa je nameravala tožnika napotiti še v druge psihiatrične bolnice, je tožnik napotitev v bolnišnico odklonil. Tudi tožnik sam je zaslišan kot stranka izpovedal, da je zavodska psihiatrinja takoj predlagala hospitalno zdravljenje in na izrecno vprašanje sodišča, ali ga iz zapora niso hoteli poslati v bolnico, ali pa so ga v bolnici odklonili, izpovedal, da je iz bolnice prišlo obvestilo, da ga ne sprejmejo. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča o odsotnosti enega od elementov odškodninskega delikta, in sicer protipravnosti ravnanja organa tožene stranke.
povrnitev škode – nepremoženjska škoda – pretep – temelj – protipravnost ravnanja – vzročna zveza – škoda – udarnina nosu in odlom zobnih kron sekalcev – odločitev o stroških postopka – priglasitev stroškov postopka – zahteva za povrnitev stroškov postopka – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka – opredelitev zahteve za povrnitev stroškov postopka
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je tožniku uspelo dokazati, da ga je toženec z udarcem z glavo v obraz telesno poškodoval tako, da je utrpel udarnino nosu ter da sta se mu odlomili zobni kroni obeh zgornjih sekalcev.
Odmerjena odškodnina je primerljiva z v sodni praksi prisojenimi odškodninami za podobno škodo (podobne poškodbe nosu in zob s podobnimi posledicami), hkrati pa upoštevaje načelo individualizacije odškodnine v ustrezni meri upošteva individualne značilnosti nepremoženjske škode konkretnega oškodovanca.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079307
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-7. OZ člen 154, 171, 179. ZVCP-1 člen 30, 44, 44/1. ZPP člen 214, 214/2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – regresni zahtevek zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – zapustitev kraja dogodka – povzročitev prometne nesreče – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – kršitev cestnoprometnih predpisov – vključevanje v cestni promet – nepremoženjska škoda – strah – zakonske zamudne obresti – zamuda – priznana dejstva
V primerih, določenih z zakonom ali zavarovalnimi pogoji, ima zavarovalnica (tožeča stranka), ki je poravnala škodo oškodovancu ali plačala zavarovalnino, pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov, skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca oziroma od odgovorne osebe.
povrnitev nepremoženjske škode – poškodba pri prenašanju omare po ozkem stopnišču – raztrganina medialnega meniskusa – raztrganina stranske vezi na notranji strani levega kolena – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – soodgovornost – soprispevek – splošni pogoji za zavarovanje stanovanjske opreme
Tožnik, star 38 let, se je pri prenašanju omare (škodni dogodek) doma pri zavarovancu toženke (slednji je imel odgovornost zavarovano po splošnih pogojih za zavarovanje stanovanjske opreme) poškodoval, in sicer je utrpel raztrganino medialnega meniskusa in raztrganino medialne kolateralne vezi levega kolena (stranske vezi na notranji strani levega kolena). Iz naslova prestanega sekundarnega strahu, iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem in iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti mu je bila prisojena odškodnina v skupni višini 8,5 PMNP.
posojilna pogodba – ugotovitev ničnosti posojilnih pogodb – oderuška pogodba – objektivni pogoj – očitno nesorazmerje med dajatvijo in nasprotno dajatvijo – subjektivni pogoj – izkoriščanje neugodnega položaja sopogodbenika – sklenitvena faza – načelo enake vrednosti dajatev – grožnja – izpodbojnost – tožbeni zahtevek na razveljavitev pogodbe
Za oderuško pogodbo gre takrat, ko pogodbenik izkoristi stisko ali težko premoženjsko stanje drugega pogodbenika, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu. Za oderuštvo morata biti izpolnjena dva pogoja: objektivni, ki se odraža v očitnem nesorazmerju med dajatvijo in nasprotno dajatvijo, ter subjektivni, ki ga predstavlja izkoriščanje neugodnega položaja svojega sopogodbenika. Neizpolnitev pogodbene obveznosti ene stranke ne pomeni oderuštva; to bi moralo biti podano že ob sklepanju pogodbe.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – oprostitev odgovornosti – soprispevek oškodovanca – delo na strehi – nepohodna streha – odškodnina zaradi invalidnosti bližnjega
Delo na strehi, ki je na različnih mestih različno pohodna, pri čemer razmejitev med pohodnim in nepohodnim delom ni dobro razvidna in dostop do nepohodnega dela ni označen ali zavarovan, predstavlja nevarno dejavnost, za katero delodajalec objektivno odgovarja.
V rizično sfero objektivne odgovornosti imetnika nevarne stvari oziroma tistega, ki se ukvarja z nevarno dejavnostjo, sodijo tudi nepremišljena, neprevidna in celo nerazumna ravnanja oškodovancev, skratka ravnanja, ki bi se jim v življenju razumen človek izognil, da se ne bi izpostavljal nevarnosti.
Zakonec in otroci so upravičeni do odškodnine za posebno hudo invalidnost bližnjega, ki je po nezgodi ostal paraplegik, popolnoma inkontinenten, hudo naglušen, brez slušnoprostorske zaznave in voha in potrebuje stalno pomoč.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – ODVETNIŠTVO
VSL0082198
ZPP člen 70, 70-6, 74, 74/1, 339, 339/2, 339/2-2. ZOdvT tarifna številka 3100. OZ člen 480. ZVPot člen 37c, 37c/3. OZ člen 1.
stvarne napake na nepremičnini – jamčevalni zahtevki – prekluzivni rok – izguba pravic – lex generalis – izločitev sodnika – očitna neutemeljenost zahteve za izločitev – oprava nadaljnjih dejanj – stroški pravdnega postopka – nagrada za postopek – nastanek nagrade
Stališče, da ZVPot ne ureja pravnih posledic stvarnih napak na nepremičninah in da se je zato treba opreti na določbe OZ, je zavzeto v sodbi Vrhovnega sodišča II Ips 68/2012, ki jasno izpostavi stališče, da se določbe ZVPot uporabljajo le v primerih, ko gre za premične stvari, ki so definirane v prvem členu zakona.
ZVKSES ne ureja rokov za sodno uveljavljanje zahtevkov pri jamčevanju za stvarne napake, niti ne odkazuje na ureditev iz ZVPot. Glede na to, da se ZVPot uporablja v primerih, ko je govora o premičnih stvareh, ZVKSES pa se nanaša na nepremičnine, tudi ni moč pritrditi pritožbenemu razlogovanju, da ZVPot v razmerju do ZVKSES predstavlja lex generalis. Kadar obligacijsko razmerje ni urejeno v drugem zakonu, se uporabljajo določbe zakonika glede vprašanj, ki v drugem zakonu niso urejena, saj zakonik vsebuje temeljna načela in splošna pravila za vsa obligacijska razmerja. To pa pomeni, da v danem primeru ni mogoče govoriti o pravni praznini, ki bi jo bilo treba zapolniti z uporabo 37.c. člena ZVPot. Bistveni razlikovalni znak med ZVPot in ZVKSES je, da se slednji nanaša na nepremičnine. Ker gre za bistveno večjo vrednost, se tudi od kupcev pričakuje, da bo njihovo ravnanje skrbnejše.
Nagrada nastane že s sprejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek.
STEČAJNO PRAVO – LASTNINJENJE – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0081554
ZGJS člen 2, 68, 76, 76/4. ZCes člen 2. ZCes-1 člen 3, 123, 123/2. ZJC člen 3, 85. ZJC-B člen 19.
zahtevek na ugotovitev obstoja izločitvene pravice – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona – gospodarska javna služba – javna cesta – določitev javnih služb – zagotavljanje javnih dobrin – lastninjenje objektov in naprav – družbena lastnina – pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja
Določbe o lastninjenju se lahko nanašajo le na objekte in sredstva, ki so bili v trenutku uveljavitve ZGJS v družbeni lastnini. Že jezikovna razlaga izraza lastninjenje pove, da gre za spreminjanje družbene lastnine v kakšno drugo obliko lastnine.
Reševanje problematike lastninjenja zemljišč z institutom priposestvovanja bi pomenilo obid izrecnih zakonskih predpisov o načinu pridobitve lastninske pravice občin na zemljiščih, po katerih teče cesta, ki je kategorizirana kot javna cesta, in je v lasti fizičnih ali pravnih oseb zasebnega prava. Taka odločitev bi povsem izničila namen prej citiranih zakonov (v povezavi s prakso Ustavnega in Vrhovnega sodišča), da občine morajo izvesti predvidene postopke in lastninsko pravico dobiti skladno z njimi. Pripeljala bi namreč do situacije, ko bi bila njihova protiustavna neaktivnost nagrajena z neodplačno pridobitvijo lastninske pravice.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084129
URS člen 35, 39. OZ člen 177.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – umik izjave in opravičilo – odvetnik – pravica javnosti do obveščenosti – relativno javna oseba – pričakovana zasebnost – svoboda izražanja
Odvetnik, ki zastopa stranko, ki je vpletena v zadevo, o kateri ima javnost pravico biti obveščena, mora računati s tem, da se bo v tem kontekstu lahko v medijih poročalo tudi o njem. V tem obsegu je namreč relativno javna oseba, zato je njegovo polje pričakovane zasebnosti primerno ožje.
Napoved sodnih postopkov iz ust odvetnika novinarju predstavlja pritisk, zato je novinar o tem lahko pisal in pri tem uporabil besedo „grožnja“. Toženec je namreč vedel, da je tožnik po poklicu odvetnik in ima kot tak vsakodnevno opravka z vodenjem sodnih postopkov, zato je tožnikovo napovedovanje sodnih postopkov lahko razumel kot grožnjo oziroma pritisk na svoje medijsko delo in o tem tudi obvestil javnost.
Avans, predplačilo oziroma predujem je po slovenskih računovodskih standardih opredeljen kot vnaprejšnje plačilo za še nezapadlo obveznost (glej Slovenski računovodski standard 5.46). Kot pove že sama beseda, gre torej za predplačilo, kar pomeni, da je ena stranka v dvostranskem vzajemnem pogodbenem razmerju svojo denarno pogodbeno obveznost izpolnila pred izpolnitvijo nasprotne stranke. S plačilom avansa je tako tožena stranka svojo pogodbeno obveznost izpolnila v znesku avansa pred izpolnitvijo obveznosti tožeče stranke in tožeča stranka plačilo te pogodbene obveznosti do zneska plačanega avansa ne more zahtevati še enkrat s tožbo, saj bi bila v tem primeru terjatev plačana dvakrat, kakor je to pravilno razložilo sodišče prve stopnje. Tožeča stranka si je zato znesek plačanega avansa poračunala z izstavljenim računom, kar je razvidno tudi iz knjigovodske kartice v prilogi A2, ki jo je sama vložila v spis. Pritožbena izvajanja tožeče stranke, da vtoževanega računa ne more knjižiti in zapirati iz avansa so zato neutemeljena, saj je tožeča stranka vse to že storila. Če pa je tožeča stranka od tožene stranke želela zgolj potrditev pravilnosti izdanega računa ali priznanje opravljenih del v zaračunani višini, potem bi, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, morala to uveljavljati z ustreznim tožbenim zahtevkom. Dajatvena tožba na plačilo že z avansom plačane terjatve, vsekakor ne more biti ustrezen tožbeni zahtevek.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – prometna nesreča – bodoča škoda – nova škoda – škoda zajeta v izvensodni poravnavi – izvedensko mnenje
Novo škodo je treba razumeti kot škodo, ki izvira iz istega škodnega dogodka, pa v času sojenja oziroma sklenitve poravnave ni bilo gotovo ali bo nastala in če bo, kakšen bo njen obseg.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0082154
SZ-1 člen 111, 111/3. OZ člen 346. ZOR člen 371. ZPP člen 286.
uporabnina – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – pravica zahtevati sklenitev najemne pogodbe – ugovor zastaranja – ugovor materialnopravne narave – ugovor zastaranja po prvem naroku – izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Po izteku zastaralnega roka se toženca ne bi več mogla uspešno sklicevati na tretji odstavek 111. člen SZ-1, zato bi bila od poteka zastaralnega roka dalje dolžna plačevati uporabnino v višini profitne (tržne) najemnine (pred tem sta bila toženca dolžna plačevati uporabnino v višini neprofitne najemnine).
POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – ODZ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071102
ZTLR člen 25. ODZ paragraf 943. ZD člen 32. ZPP člen 7.
ustna darilna pogodba – dogovor o skupni gradnji – dobra vera – dobroverna posest – priposestvovanje – trditvena podlaga – da mihi factum, dabo tibi ius
V skladu s pravili ODZ je lahko veljavna tudi ustno sklenjena darilna pogodba, če je bilo darilo dejansko izročeno, vendar pa to ne pomeni, da zadostuje že zgolj obdarovančeva izjava o tem, da je šlo za darilo. Zgolj posest nepremičnine še ne kaže na to, da je bila darilna pogodba „sklenjena in izvršena“.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – obrazložitev odgovora na tožbo – materialno procesno vodstvo – sklepčnost – izpodbijanje zamudne sodbe – razlogi za pritožbo
Zmotne so pritožbene navedbe, da že vložitev odgovora na tožbo preprečuje izdajo zamudne sodbe, saj prvi odstavek 278. člena ZPP določa, da mora biti odgovor na tožbo obrazložen, sicer se šteje, da ni vložen.
Sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva ni bilo dolžno pozvati toženko, da dopolni navedbe iz odgovora na tožbo in da predloži listine in dokaze, saj jo je sodišče prve stopnje na to opozorilo že v pozivu, da odgovori na tožbo.
vročanje sodnih pisanj – osebna vročitev – sporočilo o prispelem pismu – iztek roka za dvig pisanja – vročitev v hišni predalčnik – fikcija vročitve – nastop fikcije vročitve – dan fiktivne vročitve – začetek teka roka za vložitev pritožbe – prepozna pritožba
Nadomestna osebna vročitev je opravljena 15. dan (in ne 16. dan) po dnevu, ko je bilo obvestilo o pošiljki puščeno v hišnem predalčniku.