parkirni prostor – pomožni stanovanjski prostor – neločljiva povezanost s stanovanjem – predmet kupoprodajne pogodbe – lastninjenje stanovanj
Vprašanje, ali je parkirni prostor sestavni del stanovanja, je odvisno od okoliščin primera. V predmetni zadevi ugotovljene okoliščine nudijo zadostno podlago za zaključek, da je bil že ob pridobitvi stanovanjske pravice na stanovanju (1986), pa tudi ob odkupu stanovanja v procesu lastninjenja (kupoprodajna pogodba z dne 6. 11. 1991), predmet kupoprodajne pogodbe tudi parkirni prostor, čeprav slednji v njej ni izrecno naveden.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082147
OZ člen 15, 41. ZNP člen 44. ZPP člen 8.
posojilna pogodba – ničnost – izjava volje – poslovna sposobnost – odvzem poslovne sposobnosti – sposobnost razsojanja – postavitev izvedenca – depresija – dokazna ocena
Izjava volje osebe, ki zaradi svojega psihofizičnega stanja ni sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi, nima pravnih učinkov. Pravni posel, ki ga sklene taka oseba, je ničen, čeprav osebi (še) ni bila odvzeta poslovna sposobnost. Treba je na podlagi ugotovljenih dejanskih okoliščin primera presoditi, ali je imela oseba takrat, ko je podala izjavo, sposobnost razsojanja.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082155
ZIZ člen 272, 272/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 32.
predlog za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – motenje posesti – spor zaradi motenja posesti – kršitev načela kontradiktornosti – prednostna zadeva – sila
Glede na to, da je pravda zaradi motenja posesti prednostna zadeva in da je od vložitve tožbe sedaj minilo že skoraj štiri mesece ter ob dejstvu, da se dokazni predlogi za predlog za izdajo začasne odredbe in v zvezi s tožbenim zahtevkom večinoma prekrivajo, bi bilo smiselno nemudoma razpisati narok za sočasno obravnavanje predloga za začasno odredbo in prvi narok za glavno obravnavo. Nato pa, odvisno od izida dokaznega postopka (in upoštevaje, da je od domnevnega motenja preteklo že skoraj pet mesecev) bodisi ločeno odločiti o predlogu za izdajo začasne odredbe bodisi o njem odločiti v končni odločbi.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49.
izvedenec - nagrada izvedenca - dodatna dokumentacija
Zatrjevanje, da dodatna dokumentacija ni mogla znašati od 100 do 200 strani, hkrati pa tudi, da dodatno zbiranje niti ni bilo potrebno, je ne le protislovno, ampak tudi povsem splošno in že zato neupoštevno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0084137
ZPVAS člen 8, 10. ZDen člen 44, 44/3.
odškodnina – denacionalizacija – odškodnina zaradi zaplembe premoženja – vrnitev premoženjskih pravic – agrarna skupnost – aktivna legitimacija – višina odškodnine – vrednost podržavljenega premoženja
ZPVAS je tako kot ZDen tranzicijski predpis, katerega namen je bil dopolnitev nedosledne ureditve v primerih, ko so bile premoženjske pravice odvzete neposredno agrarnim skupnostim in ne njihovim članom. Ob upoštevanju dejstva, da so bile agrarne skupnosti vzpostavljene zaradi vrnitve premoženja, je tudi agrarna skupnost aktivno stvarno legitimirana za zahtevek po 10. členu ZPVAS.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – objektivna nevarnost za uveljavitev terjatve – trditveno in dokazno breme
Za izdajo predhodne odredbe po 257. členu ZIZ zadošča, da upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V obravnavanem primeru je ta pogoj izpolnjen, upoštevaje toženkino gmotno stanje in dejstvo, da so poleg tožnika še drugi zapustnikovi upniki, ki jim odgovarja toženka.
V pravdni zaradi ugotovitve obstoja služnosti hoje in vožnje je bistveno, na kakšen način in v kakšnem obdobju je tožeča stranka služnostno pot dejansko uporabljala. Ni pomembno, kar kot ključno izpostavlja pritožba, da ima zemljišče tožečih strank neposredno potno navezavo na javno pot. Prepoved uporabe tega priključka (v letu 2014) potrjuje trditve tožnikov, da sta z družino, v izogib nevarnemu odseku, uporabljala sporno služnostno pot.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – ODVETNIŠTVO
VSL0082198
ZPP člen 70, 70-6, 74, 74/1, 339, 339/2, 339/2-2. ZOdvT tarifna številka 3100. OZ člen 480. ZVPot člen 37c, 37c/3. OZ člen 1.
stvarne napake na nepremičnini – jamčevalni zahtevki – prekluzivni rok – izguba pravic – lex generalis – izločitev sodnika – očitna neutemeljenost zahteve za izločitev – oprava nadaljnjih dejanj – stroški pravdnega postopka – nagrada za postopek – nastanek nagrade
Stališče, da ZVPot ne ureja pravnih posledic stvarnih napak na nepremičninah in da se je zato treba opreti na določbe OZ, je zavzeto v sodbi Vrhovnega sodišča II Ips 68/2012, ki jasno izpostavi stališče, da se določbe ZVPot uporabljajo le v primerih, ko gre za premične stvari, ki so definirane v prvem členu zakona.
ZVKSES ne ureja rokov za sodno uveljavljanje zahtevkov pri jamčevanju za stvarne napake, niti ne odkazuje na ureditev iz ZVPot. Glede na to, da se ZVPot uporablja v primerih, ko je govora o premičnih stvareh, ZVKSES pa se nanaša na nepremičnine, tudi ni moč pritrditi pritožbenemu razlogovanju, da ZVPot v razmerju do ZVKSES predstavlja lex generalis. Kadar obligacijsko razmerje ni urejeno v drugem zakonu, se uporabljajo določbe zakonika glede vprašanj, ki v drugem zakonu niso urejena, saj zakonik vsebuje temeljna načela in splošna pravila za vsa obligacijska razmerja. To pa pomeni, da v danem primeru ni mogoče govoriti o pravni praznini, ki bi jo bilo treba zapolniti z uporabo 37.c. člena ZVPot. Bistveni razlikovalni znak med ZVPot in ZVKSES je, da se slednji nanaša na nepremičnine. Ker gre za bistveno večjo vrednost, se tudi od kupcev pričakuje, da bo njihovo ravnanje skrbnejše.
Nagrada nastane že s sprejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084139
URS člen 26. OZ člen 148, 148/1. ZIKS-1 člen 59. ZPP člen 319, 339, 339/2, 339/2-12.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov – prestajanje zaporne kazni – neustrezno zdravljenje – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – pravnomočnost sodbe – odškodnina – ponovno odločanje o zahtevku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zavodska psihiatrinja že v mesecu oktobru 2006 po indiciranju bolnišničnega psihiatričnega zdravljenja napisala napotnico za Psihiatrično bolnico L., vendar pa je ta sprejem odklonila. Prav tako je v mesecu maju 2007 za tožnika urejala sprejem v Psihiatrični bolnišnici V., ki je prav tako odklonila sprejem tožnika. Ko pa je nameravala tožnika napotiti še v druge psihiatrične bolnice, je tožnik napotitev v bolnišnico odklonil. Tudi tožnik sam je zaslišan kot stranka izpovedal, da je zavodska psihiatrinja takoj predlagala hospitalno zdravljenje in na izrecno vprašanje sodišča, ali ga iz zapora niso hoteli poslati v bolnico, ali pa so ga v bolnici odklonili, izpovedal, da je iz bolnice prišlo obvestilo, da ga ne sprejmejo. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča o odsotnosti enega od elementov odškodninskega delikta, in sicer protipravnosti ravnanja organa tožene stranke.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081809
OZ člen 59, 59/2, 83, 239, 239/1. ZPP člen 8, 214, 214/2, 337, 337/1.
prodaja stanovanja – primerljivo stanovanje – cena kvadratnega metra – znižanje cene – pogoji in njihov učinek – odložni pogoj – izpolnitev obveznosti – razlaga pogodbe – nejasna določila v posebnih primerih – nedovoljene pritožbene novote – dokazna ocena
Tožena stranka se je s pogodbo zavezala ob znižanju oglaševanih cen primerljivih stanovanj (negotovo pravno dejstvo) opraviti izpolnitveno dejanje (vračilo dela – razlike – kupnine). Ob nastopu dogovorjenega pogoja imata tožnici pravico terjati toženo stranko, da opravi izpolnitveno ravnanje, h kateremu se je pogodbeno zavezala.
stranska intervencija - pravni interes za sodelovanje v postopku - pravna korist - vpliv na pravni položaj predlagatelja intervencije - ekonomska korist - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - stečajni postopek nad toženo stranko - družbenik stečajnega dolžnika - razlogi za dopustitev stranske intervencije - poroštvo - vročitev prijave stranske intervencije
Stranska intervencija je dopustna le, če ima predlagatelj pravni interes za sodelovanje v postopku. Kot sopomenka se uporablja tudi izraz pravna korist. Pravna korist je podana le, če bi med obema strankama vodeni postopek lahko vplival na pravni položaj prijavitelja stranske intervencije.
Predlagateljica stranske intervencije je edina družbenica v toženi stranki. Tožena stranka je v stečaju. Med obema strankama tega spora se zgolj vodi pravda o tem, ali obstaja terjatev, ki jo je tožeča stranka prijavila v stečajnem postopku tožene stranke, stečajni upravitelj pa prerekal. Izid tega spora ne bo v ničemer vplival na pravni položaj predlagateljice stranske intervencije. Naj se konča z zmago tožeče stranke ali njenim porazom, v obeh primerih bo predlagateljica stranske intervencije začasno, do izbrisa tožene stranke iz sodnega registra, ostala njena družbenica. Po izbrisu iz sodnega registra to ne bo več, kar je spet neodvisno od izida tega postopka.
Sodišče mora sicer vročiti prijavo stranske intervencije obema strankama, da lahko oporekata predlogu za dopustitev stranske intervencije. Nikjer pa ni določeno, da mora biti odgovor strank vročen tudi predlagatelju samemu in tudi nobene posebne potrebe za to ni, saj lahko sodišče zavrne predlog za stransko intervencijo celo še preden se stranki sploh izjavita o predlogu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0079382
OZ člen 73, 88, 88/1.
občina – zastopanje – civilnopravna razmerja – zastopanje občine – župan – prekoračitev pooblastila – lokalna samouprava – prostorsko urejanje – predmet obveznosti – nasprotovanje prisilnim predpisom – nedopusten predmet obveznosti – neveljavnost pogodb – ničnost – delna ničnost
Župan predstavlja in zastopa občino. To njegovo upravičenje temelji na zakonu, zato ga ni mogoče obravnavati kot osebo brez pooblastil, kar izključuje presojo spora na podlagi 73. člena OZ.
Prostorske akte sprejema Občinski svet, župan pa ne more pogodbeno prevzeti obveznosti iz pristojnosti Občinskega sveta ali ga veljavno zavezati k sprejemu aktov določene vsebine. Predmet obveznosti, dogovorjene med strankama, je torej nedopusten, ker je v nasprotju s prisilnimi predpisi. Pogodba je zato v tem delu nična.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081149
OZ člen 648. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
nezakonita odpoved pogodbe – pravice nasprotne stranke – neprerekane trditve
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožena stranka pogodbo nezakonito odpovedala, tožeča stranka od tožene stranke utemeljeno uveljavlja izplačilo dogovorjenega plačila, zmanjšanega za stroške, ki jih tožeča stranka ni imela, pa bi jih morala imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužila drugje ali kar namenoma ni hotela zaslužiti.
Lečeči zdravnik je ugotovil, da obtoženec zaradi zdravstvenega stanja ni sposoben za pridržanje, zato je bil ta hospitaliziran. V času hospitalizacije pa odvzem prostosti obtožencu ali pridržanje po 157. členu ZKP objektivno nista bila izvedljiva. Da je bil obtoženec v času hospitalizacije po 24-urnim nadzorom policistov, na to ne vpliva. Zato za policiste ni nastopila dolžnost po šestih urah v pisni obliki z odločbo obvestiti o razlogih za odvzem prostosti (šesti odstavek 157. člena ZKP), niti obtoženca poučiti o pravicah po prvem odstavku 4. člena ZKP. Ker v času hospitalizacije od obtoženca niso zbirali obvestil, ga niso bili dolžni poučiti o pravicah iz četrtega odstavka 148. člena ZKP.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084129
URS člen 35, 39. OZ člen 177.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – umik izjave in opravičilo – odvetnik – pravica javnosti do obveščenosti – relativno javna oseba – pričakovana zasebnost – svoboda izražanja
Odvetnik, ki zastopa stranko, ki je vpletena v zadevo, o kateri ima javnost pravico biti obveščena, mora računati s tem, da se bo v tem kontekstu lahko v medijih poročalo tudi o njem. V tem obsegu je namreč relativno javna oseba, zato je njegovo polje pričakovane zasebnosti primerno ožje.
Napoved sodnih postopkov iz ust odvetnika novinarju predstavlja pritisk, zato je novinar o tem lahko pisal in pri tem uporabil besedo „grožnja“. Toženec je namreč vedel, da je tožnik po poklicu odvetnik in ima kot tak vsakodnevno opravka z vodenjem sodnih postopkov, zato je tožnikovo napovedovanje sodnih postopkov lahko razumel kot grožnjo oziroma pritisk na svoje medijsko delo in o tem tudi obvestil javnost.
USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081547
URS člen 22. ZFPPIPP člen 14, 14/4, 14/5, 150, 152, 221b, 221d, 235, 235/2, 236, 239, 239/2, 241, 241/2, 241/2-5. ZPP člen 11, 11/2.
insolventnost – neizpodbojna domneva – predlog za začetek stečajnega postopka – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave – nastanek pravnih posledic prisilne poravnave – prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave – rok za odločitev o začetku stečajnega postopka – zloraba procesnih pravic – namen zavlačevanja postopka – enako varstvo pravic
Vsako odlašanje z začetkom stečajnega postopka v primeru, ko dolžnik delavcem že nekaj časa ne izplačuje plač, davkov in prispevkov, ogroža njihovo eksistenco. Delavci, ki ne prejemajo plače, ne morejo uveljaviti niti minimalnih pravic v razmerju do jamstvenega sklada. Nad insolventnim dolžnikom, ki ne izkazuje možnosti uspešnega finančnega prestrukturiranja, je smiselno čim prej začeti stečajni postopek in omogočiti vsaj delno poplačilo upnikom.
Smisel dolžnikovega ugovora zoper predlog za začetek stečajnega postopka je zatrjevanje dolžnikove solventnosti ali da upnikova terjatev ne obstaja (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP), ne priznavanje katerega od navedenih dejstev. Če je dolžnik že ob prejemu predloga za začetek stečajnega postopka priznaval insolventnost, bi ravnal pošteno le, če bi v roku 15 dni po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka insolventnost priznal in zahteval, naj sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka v skladu z določbami 236. člena ZFPPIPP.
povrnitev nepremoženjske škode – poškodba pri prenašanju omare po ozkem stopnišču – raztrganina medialnega meniskusa – raztrganina stranske vezi na notranji strani levega kolena – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – soodgovornost – soprispevek – splošni pogoji za zavarovanje stanovanjske opreme
Tožnik, star 38 let, se je pri prenašanju omare (škodni dogodek) doma pri zavarovancu toženke (slednji je imel odgovornost zavarovano po splošnih pogojih za zavarovanje stanovanjske opreme) poškodoval, in sicer je utrpel raztrganino medialnega meniskusa in raztrganino medialne kolateralne vezi levega kolena (stranske vezi na notranji strani levega kolena). Iz naslova prestanega sekundarnega strahu, iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem in iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti mu je bila prisojena odškodnina v skupni višini 8,5 PMNP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071133
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 424. ZPP člen 214, 214/2, 286a, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-8, 358.
prevzem odvetniške pisarne – izplačilo izterjanih terjatev za tekoče zadeve – razlaga pogodbe – odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve – neopredelitev do trditev – prekluzija – neizvedba dokazov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odprava procesne kršitve na pritožbeni seji
Skladno s 424. členom OZ odstopnik odgovarja za izterljivost odstopljene terjatve le, če je bilo to dogovorjeno, zato tožnici za izterljivost terjatve nista odgovarjali.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – prometna nesreča – bodoča škoda – nova škoda – škoda zajeta v izvensodni poravnavi – izvedensko mnenje
Novo škodo je treba razumeti kot škodo, ki izvira iz istega škodnega dogodka, pa v času sojenja oziroma sklenitve poravnave ni bilo gotovo ali bo nastala in če bo, kakšen bo njen obseg.
upravnik - stroški upravljanja - stroški obratovanja - poslovna stavba - delitev stroškov - zadostna večina za sprejem odločitve - obveznosti etažnih lastnikov - posel rednega upravljanja - posel izrednega upravljanja - ključ delitve stroškov - pogodba o medsebojnih razmerjih - razmerja med etažnimi lastniki - načelo enotnosti glavne obravnave
Dogovor o ključu delitve stroškov, ki bremenijo etažne lastnike, predstavlja materijo pogodbe o medsebojnih razmerjih. Za sprejem takšnega dogovora se zahteva soglasje solastnikov, če se odstopa od zakonsko predvidene ureditve 115. člena SPZ. Odstop od zakonske ureditve pa sam po sebi predstavlja poseg v lastninska upravičenja etažnih lastnikov, zato je zaradi zagotavljanja varstva njihove lastninske pravice o tem dopustno odločati le s soglasjem.