Skrbnost dobrega strokovnjaka od odvetnika terja, da pri zastopanju stranke ravna vestno, pošteno in skrbno. Dolžnost odvetnika je, da s postavljenem vprašanj stranki pridobi vse informacije, ki jih potrebuje pri zastopanju stranke, vendar pa je pri tem odvetnik omejen z mandatno pogodbo in izvršitvijo naročil po prejetih (okvirnih) navodilih stranke, na drugi strani pa z njenim ravnanjem oziroma njeno aktivnostjo oziroma pasivnostjo.
vročanje sodnih pisanj – osebna vročitev – sporočilo o prispelem pismu – iztek roka za dvig pisanja – vročitev v hišni predalčnik – fikcija vročitve – nastop fikcije vročitve – dan fiktivne vročitve – začetek teka roka za vložitev pritožbe – prepozna pritožba
Nadomestna osebna vročitev je opravljena 15. dan (in ne 16. dan) po dnevu, ko je bilo obvestilo o pošiljki puščeno v hišnem predalčniku.
povrnitev škode – nepremoženjska škoda – pretep – temelj – protipravnost ravnanja – vzročna zveza – škoda – udarnina nosu in odlom zobnih kron sekalcev – odločitev o stroških postopka – priglasitev stroškov postopka – zahteva za povrnitev stroškov postopka – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka – opredelitev zahteve za povrnitev stroškov postopka
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je tožniku uspelo dokazati, da ga je toženec z udarcem z glavo v obraz telesno poškodoval tako, da je utrpel udarnino nosu ter da sta se mu odlomili zobni kroni obeh zgornjih sekalcev.
Odmerjena odškodnina je primerljiva z v sodni praksi prisojenimi odškodninami za podobno škodo (podobne poškodbe nosu in zob s podobnimi posledicami), hkrati pa upoštevaje načelo individualizacije odškodnine v ustrezni meri upošteva individualne značilnosti nepremoženjske škode konkretnega oškodovanca.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079381
SPZ člen 24, 24/1, 92, 92/1. OZ člen 20, 20/1, 190, 190/1, 198. ZPP člen 2, 2/1, 311, 311/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – posest – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporaba brez pravnega naslova – uporabnina – obresti – povrnitev vlaganj – obogatitveno načelo – odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Če pride do premika premoženja na podlagi pogodbe, ni neupravičene pridobitve in podlage za uporabo 190. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0082154
SZ-1 člen 111, 111/3. OZ člen 346. ZOR člen 371. ZPP člen 286.
uporabnina – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – pravica zahtevati sklenitev najemne pogodbe – ugovor zastaranja – ugovor materialnopravne narave – ugovor zastaranja po prvem naroku – izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Po izteku zastaralnega roka se toženca ne bi več mogla uspešno sklicevati na tretji odstavek 111. člen SZ-1, zato bi bila od poteka zastaralnega roka dalje dolžna plačevati uporabnino v višini profitne (tržne) najemnine (pred tem sta bila toženca dolžna plačevati uporabnino v višini neprofitne najemnine).
Pri sklenitvi zavarovalne pogodbe na tuj račun je nerelevantno, ali je zavarovalec (lastnik) pogodbo sklenil s pooblastilom ali brez pooblastila zavarovanca (najemnika), saj pogodba ni sklenjena v njegovem imenu, ampak jo kot pogodbena stranka sklepa zavarovalec.
Zapis zavarovanca v pogodbo oziroma v polico ni nujen. Pogodbeni stranki sta dve, to sta zavarovalec in zavarovalnica, zavarovan pa je interes tretjega. Tretji je na podlagi takšne pogodbe upravičen, če vanjo privoli.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079316
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 15, 29, 29a, 57, 272, 272/2, 272/2-2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - dokazni standard verjetnosti - ugovor - kontradiktornost postopka - pravica do izjave - zaslišanje stranke
Če tožena stranka v ugovornem postopku neko v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjevano dejstvo prereka, zgolj pavšalna trditev o obstoju tega dejstva ne zadostuje za zaključek sodišča o njegovi izkazanosti s stopnjo verjetnosti. Upoštevati mora vse relevantne trditve strank o dejstvih, do trenutka odločanja v spis vložene dokaze in izvedbo kakšnih dokazov sta za dokazovanje zatrjevanih dejstev še predlagali stranki. Na podlagi presoje vsega navedenega nato sodišče oceni, katera zatrjevana pravno relevantna dejstva so verjetnejša. V primeru, ko stranki dejstva zatrjujeta, ne ponudita pa za njih listinskih dokazov, vsaj ena stranka pa predlaga svoje zaslišanje, ga mora sodišče izvesti.
ZIZ člen 33, 33/1, 33/1-3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 65, 65/1, 86, 86/2.
denarna kazen - denarno kaznovanje dolžnika - oviranje izvršitelja - hramba zarubljenih stvari - namen kaznovanja
Niti ZIZ niti Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja dolžniku ne nalagata dolžnosti, da v okviru izvršilnega dejanja rubeža premičnine stvar, ki jo izvršitelj zarubi in pusti pri dolžniku, prinese oziroma pripelje izvršitelju v pisarno ali na kraj, kjer naj se hrani. Izvršitelj mora poskrbeti za iznos oziroma odvoz zarubljenih stvari s kraja rubeža do kraja hrambe.
Namen izrekanja kazni na podlagi 33. člena ZIZ ni v krepitvi avtoritete izvršitelja oziroma sodišča, temveč v vplivanju na voljo dolžnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0079382
OZ člen 73, 88, 88/1.
občina – zastopanje – civilnopravna razmerja – zastopanje občine – župan – prekoračitev pooblastila – lokalna samouprava – prostorsko urejanje – predmet obveznosti – nasprotovanje prisilnim predpisom – nedopusten predmet obveznosti – neveljavnost pogodb – ničnost – delna ničnost
Župan predstavlja in zastopa občino. To njegovo upravičenje temelji na zakonu, zato ga ni mogoče obravnavati kot osebo brez pooblastil, kar izključuje presojo spora na podlagi 73. člena OZ.
Prostorske akte sprejema Občinski svet, župan pa ne more pogodbeno prevzeti obveznosti iz pristojnosti Občinskega sveta ali ga veljavno zavezati k sprejemu aktov določene vsebine. Predmet obveznosti, dogovorjene med strankama, je torej nedopusten, ker je v nasprotju s prisilnimi predpisi. Pogodba je zato v tem delu nična.
aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – ugovor dolžnika zoper predlog upnika za začetek stečajnega postopka – podredna zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – uvedba postopka poenostavljene prisilne poravnave – odločanje o začetku stečajnega postopka
Ugovor dolžnika zoper predlog za začetek stečajnega postopka in zahteva za odložitev odločanja se izključujeta. Dolžnik tako lahko v roku 15 dni po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka bodisi ugovarja, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP) bodisi vloži zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka v skladu s prvim odstavkom 236. člena ZFPPIPP.
V kolikor dolžnik namerava z ukrepi finančnega prestrukturiranja odpraviti svojo insolventnost, mu v primeru, ko predlog za začetek stečajnega postopka nad njim vloži upnik, zakon daje možnost, da v roku iz drugega odstavka 235. člena ZFPPIPP vloži zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po 236. členu ZFPPIPP. V kolikor te možnosti ne izkoristi in vloži ugovor, odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni več mogoče odložiti v skladu z 236. členom ZFPPIPP.
Uvedba postopka poenostavljene prisilne poravnave ni samostojna procesna ovira za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0084137
ZPVAS člen 8, 10. ZDen člen 44, 44/3.
odškodnina – denacionalizacija – odškodnina zaradi zaplembe premoženja – vrnitev premoženjskih pravic – agrarna skupnost – aktivna legitimacija – višina odškodnine – vrednost podržavljenega premoženja
ZPVAS je tako kot ZDen tranzicijski predpis, katerega namen je bil dopolnitev nedosledne ureditve v primerih, ko so bile premoženjske pravice odvzete neposredno agrarnim skupnostim in ne njihovim članom. Ob upoštevanju dejstva, da so bile agrarne skupnosti vzpostavljene zaradi vrnitve premoženja, je tudi agrarna skupnost aktivno stvarno legitimirana za zahtevek po 10. členu ZPVAS.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084139
URS člen 26. OZ člen 148, 148/1. ZIKS-1 člen 59. ZPP člen 319, 339, 339/2, 339/2-12.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov – prestajanje zaporne kazni – neustrezno zdravljenje – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – pravnomočnost sodbe – odškodnina – ponovno odločanje o zahtevku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zavodska psihiatrinja že v mesecu oktobru 2006 po indiciranju bolnišničnega psihiatričnega zdravljenja napisala napotnico za Psihiatrično bolnico L., vendar pa je ta sprejem odklonila. Prav tako je v mesecu maju 2007 za tožnika urejala sprejem v Psihiatrični bolnišnici V., ki je prav tako odklonila sprejem tožnika. Ko pa je nameravala tožnika napotiti še v druge psihiatrične bolnice, je tožnik napotitev v bolnišnico odklonil. Tudi tožnik sam je zaslišan kot stranka izpovedal, da je zavodska psihiatrinja takoj predlagala hospitalno zdravljenje in na izrecno vprašanje sodišča, ali ga iz zapora niso hoteli poslati v bolnico, ali pa so ga v bolnici odklonili, izpovedal, da je iz bolnice prišlo obvestilo, da ga ne sprejmejo. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča o odsotnosti enega od elementov odškodninskega delikta, in sicer protipravnosti ravnanja organa tožene stranke.
OZ člen 34, 34/2, 294, 294/2. ZIZ člen 21, 21/1, 215, 215/1.
primernost izvršilnega naslova - določljivost obveznosti - kraj izpolnitve
V izreku opredeljeno obveznost izročitve premičnin tehničnega lesa - kostanja cca 60 m3, ki se nahaja na travniku, je pravilno razumeti v povezavi z obrazložitvijo sodbe, iz katere izhaja, da gre za travnik na dolžnikovem sedežu. Tekom postopka pridobitve izvršilnega naslova o predmetu obveznosti ni bilo nobenega dvoma, kateri les je predmet spora. Kot izhaja iz obrazložitve sodbe, je bilo sporno le njegovo lastništvo. Zadošča, da je predmet določljiv (drugi odstavek 34. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Elementi v sodbi, ki se nanašajo na opredelitev vrste, količine in lokacije lesa dopuščajo njegovo individualizacijo.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - napačno odmerjena taksa - taksa za pritožbo - uporaba količnika - izračun sodne takse
Vrednost spornega predmeta znaša 39.489,33 EUR, iz česar sledi, da sodna taksa pri količniku 1,0 znaša 291 EUR, kot izhaja iz priloge 1, v kateri je tabela, ki prikazuje višine sodnih taks za količnik 1,0 pri različnih vrednostih spornega predmeta, kadar se sodna taksa odmerja po 16. členu ZST-1. Pravilna pa je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da se sodna taksa za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari (tar. št. 1121 ZST-1) odmerja po količniku 3,0.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49.
izvedenec - nagrada izvedenca - dodatna dokumentacija
Zatrjevanje, da dodatna dokumentacija ni mogla znašati od 100 do 200 strani, hkrati pa tudi, da dodatno zbiranje niti ni bilo potrebno, je ne le protislovno, ampak tudi povsem splošno in že zato neupoštevno.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – objektivna nevarnost za uveljavitev terjatve – trditveno in dokazno breme
Za izdajo predhodne odredbe po 257. členu ZIZ zadošča, da upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V obravnavanem primeru je ta pogoj izpolnjen, upoštevaje toženkino gmotno stanje in dejstvo, da so poleg tožnika še drugi zapustnikovi upniki, ki jim odgovarja toženka.
vmesna sodba – odškodninska odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – objektivna odgovornost – imetnik nevarne stvari – letalo – letalska nesreča – razbremenitev objektivne odgovornosti – nepričakovanost dejanja – nezmožnost izogniti se posledicam – dejanje oškodovanca – prispevek oškodovanca – deljena odgovornost – domneva vzročnosti
Sodna praksa postavlja pred imetnika nevarne stvari ali obratovalca nevarne dejavnosti ostre in zahtevne pogoje za popolno razbremenitev objektivne odgovornosti oz. za izpodbitje domneve vzročnosti. Iz utrjene prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da morajo biti pogoji za oprostitev odgovornosti – nepričakovanost dejanja, nezmožnost izogniti se njegovim posledicam, dejanje oškodovanca – podani hkrati. Nepričakovanost škodnega dogodka se presoja po najstrožjem merilu – merilu skrajne skrbnosti (ali je bilo oškodovančevo dejanje pričakovano za posebej skrbno objektivno odgovorno osebo). V sfero objektivno odgovornega imetnika nevarne stvari sodijo tudi nepremišljena, neprevidna ali celo nerazumna ravnanja oškodovancev, skratka ravnanja, ki bi se jim v življenju razumen človek izognil zato, da se ne bi po nepotrebnem izpostavljal nevarnostim.