stranska intervencija - pravni interes za sodelovanje v postopku - pravna korist - vpliv na pravni položaj predlagatelja intervencije - ekonomska korist - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - stečajni postopek nad toženo stranko - družbenik stečajnega dolžnika - razlogi za dopustitev stranske intervencije - poroštvo - vročitev prijave stranske intervencije
Stranska intervencija je dopustna le, če ima predlagatelj pravni interes za sodelovanje v postopku. Kot sopomenka se uporablja tudi izraz pravna korist. Pravna korist je podana le, če bi med obema strankama vodeni postopek lahko vplival na pravni položaj prijavitelja stranske intervencije.
Predlagateljica stranske intervencije je edina družbenica v toženi stranki. Tožena stranka je v stečaju. Med obema strankama tega spora se zgolj vodi pravda o tem, ali obstaja terjatev, ki jo je tožeča stranka prijavila v stečajnem postopku tožene stranke, stečajni upravitelj pa prerekal. Izid tega spora ne bo v ničemer vplival na pravni položaj predlagateljice stranske intervencije. Naj se konča z zmago tožeče stranke ali njenim porazom, v obeh primerih bo predlagateljica stranske intervencije začasno, do izbrisa tožene stranke iz sodnega registra, ostala njena družbenica. Po izbrisu iz sodnega registra to ne bo več, kar je spet neodvisno od izida tega postopka.
Sodišče mora sicer vročiti prijavo stranske intervencije obema strankama, da lahko oporekata predlogu za dopustitev stranske intervencije. Nikjer pa ni določeno, da mora biti odgovor strank vročen tudi predlagatelju samemu in tudi nobene posebne potrebe za to ni, saj lahko sodišče zavrne predlog za stransko intervencijo celo še preden se stranki sploh izjavita o predlogu.
povrnitev nepremoženjske škode – poškodba pri prenašanju omare po ozkem stopnišču – raztrganina medialnega meniskusa – raztrganina stranske vezi na notranji strani levega kolena – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – soodgovornost – soprispevek – splošni pogoji za zavarovanje stanovanjske opreme
Tožnik, star 38 let, se je pri prenašanju omare (škodni dogodek) doma pri zavarovancu toženke (slednji je imel odgovornost zavarovano po splošnih pogojih za zavarovanje stanovanjske opreme) poškodoval, in sicer je utrpel raztrganino medialnega meniskusa in raztrganino medialne kolateralne vezi levega kolena (stranske vezi na notranji strani levega kolena). Iz naslova prestanega sekundarnega strahu, iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem in iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti mu je bila prisojena odškodnina v skupni višini 8,5 PMNP.
USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081547
URS člen 22. ZFPPIPP člen 14, 14/4, 14/5, 150, 152, 221b, 221d, 235, 235/2, 236, 239, 239/2, 241, 241/2, 241/2-5. ZPP člen 11, 11/2.
insolventnost – neizpodbojna domneva – predlog za začetek stečajnega postopka – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave – nastanek pravnih posledic prisilne poravnave – prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave – rok za odločitev o začetku stečajnega postopka – zloraba procesnih pravic – namen zavlačevanja postopka – enako varstvo pravic
Vsako odlašanje z začetkom stečajnega postopka v primeru, ko dolžnik delavcem že nekaj časa ne izplačuje plač, davkov in prispevkov, ogroža njihovo eksistenco. Delavci, ki ne prejemajo plače, ne morejo uveljaviti niti minimalnih pravic v razmerju do jamstvenega sklada. Nad insolventnim dolžnikom, ki ne izkazuje možnosti uspešnega finančnega prestrukturiranja, je smiselno čim prej začeti stečajni postopek in omogočiti vsaj delno poplačilo upnikom.
Smisel dolžnikovega ugovora zoper predlog za začetek stečajnega postopka je zatrjevanje dolžnikove solventnosti ali da upnikova terjatev ne obstaja (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP), ne priznavanje katerega od navedenih dejstev. Če je dolžnik že ob prejemu predloga za začetek stečajnega postopka priznaval insolventnost, bi ravnal pošteno le, če bi v roku 15 dni po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka insolventnost priznal in zahteval, naj sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka v skladu z določbami 236. člena ZFPPIPP.
V pravdni zaradi ugotovitve obstoja služnosti hoje in vožnje je bistveno, na kakšen način in v kakšnem obdobju je tožeča stranka služnostno pot dejansko uporabljala. Ni pomembno, kar kot ključno izpostavlja pritožba, da ima zemljišče tožečih strank neposredno potno navezavo na javno pot. Prepoved uporabe tega priključka (v letu 2014) potrjuje trditve tožnikov, da sta z družino, v izogib nevarnemu odseku, uporabljala sporno služnostno pot.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0082154
SZ-1 člen 111, 111/3. OZ člen 346. ZOR člen 371. ZPP člen 286.
uporabnina – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – pravica zahtevati sklenitev najemne pogodbe – ugovor zastaranja – ugovor materialnopravne narave – ugovor zastaranja po prvem naroku – izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Po izteku zastaralnega roka se toženca ne bi več mogla uspešno sklicevati na tretji odstavek 111. člen SZ-1, zato bi bila od poteka zastaralnega roka dalje dolžna plačevati uporabnino v višini profitne (tržne) najemnine (pred tem sta bila toženca dolžna plačevati uporabnino v višini neprofitne najemnine).
SPZ člen 217, 217/1. ZTLR člen 54, 54/1, 54/2. ODZ paragraf 1460 – 1464, 1479.
priposestvovanje stvarne služnosti - nasprotovanje lastnika služeče stvari
Nasprotovanje izvrševanju služnosti je podano vedno, kadar lastnik služečega zemljišča jasno in nedvoumno, z besedami ali dejanji, da vedeti tistemu, ki naj bi služnost priposestvoval, da se z izvrševanjem služnostnih upravičenj ne strinja in jih ne dovoljuje. Za nasprotovanje se torej ne zahteva vložitev pravnega sredstva.
OZ člen 9, 82, 82/1, 82/2, 104, 104/1, 104/2, 105, 105/3.
razlaga pogodbe – jasno pogodbeno določilo – skupen namen pogodbenih strank – razveza pogodbe – rok kot bistvena sestavina pogodbe
Glede na to, da sta pravdni stranki ponudili različni razumevanji pogodbenega določila, vsako od razumevanj pa ima oporo v besedilu pogodbe, je zmoten zaključek sodbe, da je vsebina pogodbe jasna in ne potrebuje razlage.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071133
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 424. ZPP člen 214, 214/2, 286a, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-8, 358.
prevzem odvetniške pisarne – izplačilo izterjanih terjatev za tekoče zadeve – razlaga pogodbe – odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve – neopredelitev do trditev – prekluzija – neizvedba dokazov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odprava procesne kršitve na pritožbeni seji
Skladno s 424. členom OZ odstopnik odgovarja za izterljivost odstopljene terjatve le, če je bilo to dogovorjeno, zato tožnici za izterljivost terjatve nista odgovarjali.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – prometna nesreča – bodoča škoda – nova škoda – škoda zajeta v izvensodni poravnavi – izvedensko mnenje
Novo škodo je treba razumeti kot škodo, ki izvira iz istega škodnega dogodka, pa v času sojenja oziroma sklenitve poravnave ni bilo gotovo ali bo nastala in če bo, kakšen bo njen obseg.
ugovor tretjega - položaj tretjega v izvršbi - način pridobitve zastavne pravice na nepremičnini
Za ločitev položaja tretjega od položaja hipotekarnega dolžnika je bistveno, ali je bila pridobitev lastninske pravice neobremenjena, ali pa je bila pridobljena lastninska pravica obremenjena s pravnoposlovno pridobljeno hipoteko. V prvem položaju, gre za pravico, ki preprečuje izvršbo, v drugem položaju pa ima nov lastnik položaj zastavitelja oziroma hipotekarnega dolžnika, če ni hkrati tudi že osebni dolžnik (dolžnik zavarovane terjatve). V konkurenci originarno pridobljene lastninske pravice in pogodbeno pridobljenega hipotekarnega zavarovanja pa je odločilna dobra vera osebe, v korist katere je vpisana hipoteka v zemljiški knjigi, ki se lahko sklicuje na zaupanje v podatke v zemljiški knjigi (10. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ).
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – oprostitev odgovornosti – soprispevek oškodovanca – delo na strehi – nepohodna streha – odškodnina zaradi invalidnosti bližnjega
Delo na strehi, ki je na različnih mestih različno pohodna, pri čemer razmejitev med pohodnim in nepohodnim delom ni dobro razvidna in dostop do nepohodnega dela ni označen ali zavarovan, predstavlja nevarno dejavnost, za katero delodajalec objektivno odgovarja.
V rizično sfero objektivne odgovornosti imetnika nevarne stvari oziroma tistega, ki se ukvarja z nevarno dejavnostjo, sodijo tudi nepremišljena, neprevidna in celo nerazumna ravnanja oškodovancev, skratka ravnanja, ki bi se jim v življenju razumen človek izognil, da se ne bi izpostavljal nevarnosti.
Zakonec in otroci so upravičeni do odškodnine za posebno hudo invalidnost bližnjega, ki je po nezgodi ostal paraplegik, popolnoma inkontinenten, hudo naglušen, brez slušnoprostorske zaznave in voha in potrebuje stalno pomoč.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0084137
ZPVAS člen 8, 10. ZDen člen 44, 44/3.
odškodnina – denacionalizacija – odškodnina zaradi zaplembe premoženja – vrnitev premoženjskih pravic – agrarna skupnost – aktivna legitimacija – višina odškodnine – vrednost podržavljenega premoženja
ZPVAS je tako kot ZDen tranzicijski predpis, katerega namen je bil dopolnitev nedosledne ureditve v primerih, ko so bile premoženjske pravice odvzete neposredno agrarnim skupnostim in ne njihovim članom. Ob upoštevanju dejstva, da so bile agrarne skupnosti vzpostavljene zaradi vrnitve premoženja, je tudi agrarna skupnost aktivno stvarno legitimirana za zahtevek po 10. členu ZPVAS.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0058635
OZ člen 467, 488, 488/1. ZIZ člen 192, 192/1.
črna gradnja - prodaja nepremičnine - prisilna javna dražba - sklep o izročitvi - odgovornost za napake - kršitev pravil o dražbi
Prodaja stavbe, zgrajene brez ustreznih dovoljenj, ne pomeni kršitve pravil o dražbi, zaradi katere bi lahko kupec naknadno zahteval razveljavitev sklepa o izročitvi nepremičnine, sklepa o domiku ter javne dražbe.
ZFPPIPP člen 103, 356, 388, 388/1, 388/1-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 22.
postopek osebnega stečaja - fiduciarni denarni račun upravitelja - zaključek osebnega stečaja brez razdelitve upnikom - izplačila za stroške stečajnega postopka - pavšalni znesek za kritje drugih stroškov - vrnitev predujma - odobreni stroški iz predračuna - določitev predračuna stroškov stečajnega postopka
V primeru postopka osebnega stečaja, ki se konča brez razdelitve upnikom, je upravitelj upravičen (tudi) do povrnitve pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov v višini 473,50 EUR.
Upravitelj bi bil dolžan s fiduciarnega denarnega računa v konkretnem primeru vrniti predujem na račun sodišča le, če bi ta presegal višino odobrenih stroškov iz predračuna.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084129
URS člen 35, 39. OZ člen 177.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – umik izjave in opravičilo – odvetnik – pravica javnosti do obveščenosti – relativno javna oseba – pričakovana zasebnost – svoboda izražanja
Odvetnik, ki zastopa stranko, ki je vpletena v zadevo, o kateri ima javnost pravico biti obveščena, mora računati s tem, da se bo v tem kontekstu lahko v medijih poročalo tudi o njem. V tem obsegu je namreč relativno javna oseba, zato je njegovo polje pričakovane zasebnosti primerno ožje.
Napoved sodnih postopkov iz ust odvetnika novinarju predstavlja pritisk, zato je novinar o tem lahko pisal in pri tem uporabil besedo „grožnja“. Toženec je namreč vedel, da je tožnik po poklicu odvetnik in ima kot tak vsakodnevno opravka z vodenjem sodnih postopkov, zato je tožnikovo napovedovanje sodnih postopkov lahko razumel kot grožnjo oziroma pritisk na svoje medijsko delo in o tem tudi obvestil javnost.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - napačno odmerjena taksa - taksa za pritožbo - uporaba količnika - izračun sodne takse
Vrednost spornega predmeta znaša 39.489,33 EUR, iz česar sledi, da sodna taksa pri količniku 1,0 znaša 291 EUR, kot izhaja iz priloge 1, v kateri je tabela, ki prikazuje višine sodnih taks za količnik 1,0 pri različnih vrednostih spornega predmeta, kadar se sodna taksa odmerja po 16. členu ZST-1. Pravilna pa je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da se sodna taksa za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari (tar. št. 1121 ZST-1) odmerja po količniku 3,0.
Neprava stvarna služnost se vedno ustanovi v korist določene osebe in ne v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine.
Res je sicer, da izvrševanje stvarne služnosti, saj ni ustanovljena le v korist določene osebe, ni omejeno le na lastnika gospodujočega zemljišča, vendar pa njeno izvrševanje omejujejo potrebe tega zemljišča. Hoja in vožnja preko služeče nepremičnine, ki se izvaja (čeprav s prehodom preko gospodujoče nepremičnine) zaradi potreb drugih nepremičnin, je, če zanjo ni izkazana ustrezna (druga) pravna podlaga, nedopustna.
pogoji za izdajo začasne odredbe - vpis lastninske pravice na podlagi sodbe - nevarnost
Vpis lastninske pravice na podlagi sodbe sodišča kot pravno zavezujočem aktu državnega organa ne more pomeniti protipravnega ravnanja, iz katerega bi lahko sklepali na nevarnost, da bo uveljavitev nedenarne terjatve izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila za druge nepremičnine onemogočena ali precej otežena (prva alineja drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Takšna pravnomočna sodna odločba zavezuje stranke in sodišče vse dotlej, dokler ta v zakonitem postopku ni razveljavljena, česar pa upnika nista zatrjevala.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081809
OZ člen 59, 59/2, 83, 239, 239/1. ZPP člen 8, 214, 214/2, 337, 337/1.
prodaja stanovanja – primerljivo stanovanje – cena kvadratnega metra – znižanje cene – pogoji in njihov učinek – odložni pogoj – izpolnitev obveznosti – razlaga pogodbe – nejasna določila v posebnih primerih – nedovoljene pritožbene novote – dokazna ocena
Tožena stranka se je s pogodbo zavezala ob znižanju oglaševanih cen primerljivih stanovanj (negotovo pravno dejstvo) opraviti izpolnitveno dejanje (vračilo dela – razlike – kupnine). Ob nastopu dogovorjenega pogoja imata tožnici pravico terjati toženo stranko, da opravi izpolnitveno ravnanje, h kateremu se je pogodbeno zavezala.